List 36.
K povzdigi živinoreje
treba ne le dobre plemenske živine, temne tudi
obilo dobrih senožet.
Spisal prof. Povše.
S prihodnjim letom 1882. stopi v našem cesarstvu v veljavo postava, katera prepoveduje vhod govedi iz Ruskega in Turškega, odkodar se je le prepogostoma zatrosila v našo državo grozna goveja kuga (devetogub-nicaj. Vsled te prepovedi pa bo morala domača avstrijska živinoreja velika mesta, kakor Dunaj itd. z govejim mesom oskrbovati. Zato tudi vis. kmetijsko mini-sterstvo deluje na to, da bi se za pridelovanje obil-niše krme vsa sploh le sposobna zemljišča, pridobila, ter je v ta namen sklenilo državnemu zboru predložiti postavo, vsled katere bi se dovolil zaklad od 5 milijonov gold. v namen, da se obrežja voda vtrde, vodne struge vredijo, močvirja vsušijo itd. In prav ima si. ministerstvo, ker le s pomnoženo skrbjo za senokošna zemljišča bodo mogli avstrijski živinorejci zadostiti zahtevam po goveji živini, pa tudi sami pomagati si po pomnoženi živini.
Prehodil sem vso deželo uže v prejšnjih letih, letos pa Zasavsko dolino.    Našel sem,   da  sto  in sto oralov
286
zemlje ima silna Sava v svoji oblasti. Smililo se mi je slišati uboge kmete tožiti in zdihovati po zgubljenih njivah in travnikih, katere jim je dereča Sava odnesla, in večidel so to bile najboljše njive, sestavljene iz nanosov. Poznam gospodarje, ki so po taki nesreči do 10 mernikov posetve prostora izgubili. Da mora tak revež propadati in konečno res propasti, je jaano. Res je Sava zopet nekaterim dobroto storila in nanesla jim lepe pašnike, obilno zaraščene z vrbovjem in jagnjedi. Nekateri so lepo strebili le prodove in imajo sedaj kaj lepe travnike. Pa ne oni, ampak Sava je gospodar čez tu zemljišča, ker o prvi veliki povodnji morda spremeni Sava svojo strugo in odnese vso zemljo, ter namesto otrebljenih pašnikov in travnikov vidi se le šuta; spina, ali je pa sedaj ondi struga vode.
Slavna vlada je uže pričela z vredovanjem reke Save pri Dolskem, kjer je res grozno veliko škode naredila, in uže je lepa rajda kamnenih škarp dovršenih , katere branijo, da si prevzetna Sava ne more tako samovoljno izbirati poti. Enake potrebe pa se nahajajo tudi nadalje od Dolskega ob Savi. Precej prodaje nanešenega na pr. v Je v niči, kjer so marljivi gospodarji lepo se trudili ter strebili vrbovje in zdaj imajo ondi dober svet sposoben cel6 za travnike. Kolika pomoč doide tem posestnikom, ako jim ta svet ostane ohranjen! V Kresniških Poljanah je tudi lep kos proda, ki se enkrat v letu kosi, sicer pa za pašo služi; sposobeu bi bil po razdelitvi med deležnike obcinarje za dvakratno košnjo, a v hudi nevarnosti je zato, ker ga lahko odnese silna Sava tako, kakor je v gorenjem delu te vasi tako imenovanim Mahkovčanom odnesla ves prod, v katerem so po 20 voz sena nakosili, a še danes jim spodjeda ostale njive ter jim grozi spraviti jih na beraško palico. — Nič bolje ni v Kresnicah, kjer je Sava nekaterim kmetom najlepše njive odnesla. Nekemu gospodarju je do 10 mernikov posetve popolno odnesla, in reveža v še večo bedo spravila. Hudo škodo po Savi trpi tudi Ponoviška grajščina, kateri je Sava gotovo nad 20 oralov travnikov uže odnesla.
Omenil sem uže, da je Sava tu in tam nanesla mnogo proda, iz katerega se morejo dobri pašniki in tudi travniki napraviti. Gotovo sme se računati, da bi v tej dolini (Gostince-Kleče, Dolsko, Jevnica, Kresnice, Hotič, Poganik, Ponoviče) nad 1000 oralov travnikov pridobili, ako bi se reka Sava vredila in obrežje vtrdilo. Kolika dobrota za ondotne kmetovalce, kaka zdatna podpora k povzdigi živinoreje, katera edina more ondotne kmetovalce rešiti propada!
Ako bi se teh 1000 oralov dobro vredilo, strebilo in s travo posejalo, imeli bi ti kraji skoro podvojeno množino send, ker, če le po 25 centov sena na oralu računamo, pridelali bi blizo 25.000 centov sena več in s tem bi se zdatno pomnožilo število živine. Tako bi bilo ustreženo ubogim ljudem, si. kmetijskega minister-stva namen pa bil bi dosežen. Koliko kmetij bi se rešilo sicer le pregotovega propada!
Dotični posestniki sami ne morejo tega dela lotiti se, v pomoč jim mora priti visoka vlada in pa dežela. Dobro voljo imajo; naj omenim le, da posestniki iz dveh vasi, katerim preti velika škoda po Savi, so prostovoljno podpisali se, da hočejo, če jim vlada nakloni kaj podpore, napeljati 3000 voz kamenja za obrežje. Pač velika svota je to za tako pičlo število posestnikov, kifkažejo, da radi vse žrtvujejo, le da jim doide pomoč od visoke vlade, brez katere pa sami isti-nito ne zmorejo takega dela.
Tako bi dotični gospodarji ob Savi gotovo tisoče in tisoče voz kamenja napeljali, naj bi visoka vlada le blagovolila stroške za vkladanje škarp na-se vzeti. S tem pa bo tudi  doseženo,  da  bodo  ta  zemljišča,   ker
stalna in dobra, večo vrednost imela in tudi veče davke donašala.
Kakor v tej pokrajini, tako je pa tudi po drugih delih dežele. Ob Savi sploh po Gorenjskem, ob Krki in ob drugih manjših vodah, katere zalivajo zemljišča in jih opustošajo. Koliko tisoč in tisoč oralov senožeti je močvirnih, na katerih raste kislo, slabo in za govedo nesposobno seno. Ko bi se ta zemljišča izsušila, koliko tisoč centov žlahnega sena bi se pridobilo za rejo goved!
Zamolčati pa ne smem, da je tudi nekoliko malomarnost gospodarjev kriva občni revščini. Koliko je zemljišč, katera so tako hudo močvirna, da ni mogoče čez-nje priti in le najslabša kisla trava, loček na njih raste; kako lahko bi se izsušila, ker imajo večinoma naravni pad, le da bi se vrezal jarek, ki bi sproti od-peijaval sicer zaoatajajočo vodo iz zemljišč. Z dvema delavcema bi gospodar ob času zime ali pozne jeseni, ko pojenja gospodarsko delo, v malo dneh vse potrebne jarke lahko vrezal in vsušil močvirno senožet ali tudi njivo. Nevolja me je popadla, videti tako brezkrbnost — da se ne poslužujem ojstreje besede — v toliko krajih. Vsaj si moramo tudi mi sami pomagati; le marljivi gospodar dandanes izhaja.
Pozimi ni čas zimskega spanja, ampak ta čas naj se porabi za zboljšavo zemljišč , na pr. za vrezavanje izsušilnih jarkov. Kmalu pride oni letni čas, ko poneha delo na polji in vsakater gospodar naj pregleda svoja mokrotna zemljišča, na katerih naj vreze odpelja-joče jarke. Prepričal se bo uže pri prvi prihodnji košnji, koliko je koristil s takim delom. Namesto kislega bo nakosil obilno sladkega sena, s katerim bo zamogel bolje^rediti svoja goveda.
Se se zamore v naši za živinorejo toliko sposobni domovini mnogo zemljišč pridobiti za pridelovanje krme in mnogo jih pa zboljšati, ter sposobne storiti za pridelovanje za goveda sposobne krme.
Gospodarji naj svojo dolžnost store, merodajni krogi, državne in deželne oblasti naj pa podele podporo kmetovalcem, ker tako se bo priredila prva in prava podlaga za vspeŠnejšo in obilnejšo živinorejo. Vsaj nam spričujejo to vse one dežele, katere imajo od narave podeljene vse razmere za bogato živinorejo, ker dovolj in dobre krme je treba za lepo živinorejo. Dokler ne bodo naši živinorejci bolje krmili, ne bomo dospeli do lepe živine. Le poglejmo v hlev razumnega gospodarja, ki ima dovolj dobre krme, katere dostojno privošči živini, in našli bomo lepo blago, kakoršno zastonj iščemo pri sosedih in pa za rejo ne-marnih gospodarjih, ki imajo živino iste pasme in istega plemena junca.
PoišČimo tedaj vse prostore za pridelovanje krme in storili bomo lep korak naprej v živinoreji.