Kmetijske zadruge. Govor poslanca Žičkarja v seji državnega zbora dne 17. decembra 1901. Visoka zbornica! Po zadnjem odstavku § 19. predloga naj bi se v deželah, v katerih obstoji deželni kuUairni svet z odseki ločenimi po narodnostih, pri preosnovi deželnih kulturnih svetov v stanovske kmetske zadruge tem odsekom primerno število deželnih kmetskih zadrug ustanovilo. Č!e se bo ta načrt postave sprejel, morali se bodete v deželah Češko, Moravsko in Tirolsko po dve deželni zadrugi, jedna za nemško, druga pa za češko, oziroma laško prebivalstvo ustanoviti. Kaj pa z drugimi deželami, v katerih prebivajo po dve ali tri narodnosti? V smislu § 1. more sicer deželno zakonodajstvo dve ali tudi več deželnih kmetskih zadrug ustanoviti. Deželni gospodarski odbor vsprejel je tudi resolucijo gospoda poslanca Spinčiča in tovariSev, cvsled katere se zahteva od c. kr. vlade, da deluje pri predlaganju vladnega predloga, ki se tiče stanovske zadružae kmetske organizacije, na to, da se ustanovijo v deželah, v katerih prebivajo razne narodnosti, stanovske kmetske zadruge ali teh odseki, ločeni po narodnostih.» Kolikor sem poučen, so se v deželah, katere imajo odseke deželnega kulturnega sveta, ti odseki jako dobro obnesli. To je tudi čisto naravno in umevno; gotovo more vsak narod za svoje potrebe bolje skrbeti, ko če je skrb za njegove potrebe izročena drugemu narodu. (Gisto prav!) Gotovo ne bo manjkalo nikdar tožb, in sicer upravičenih tožb, če ima jedna narodnost manjsino, da se ji kratijo pravice in se ji dela Skoda, dočim bodo te tožbe ponehale, če vsak narod svoje razmere sam ureiuje in skrbi za svoje potrebe, torej če se ustanovi za vsako narodnost, ki prebiva v kaki deželi, lastna deželna kmetska zadruga ali vsaj njen odsek. Okvirni zakon, precenjena gospoda, je ostal toraj na pol pota. Za tri krocovine, Češko, Moravsko in Tirolsko določa, da se ustanovi za tam stanujoče narodnosti in sicer za vsako izmed teh posebna deželna zadruga — ali njen odsek —; narodnosti v drugih deželah, kjer jih prebiva v jedni deželi po več, iščejo naj svojo pravieo pri deželnem zboru, oziroma vlada naj zahteva od tega, da se ustanovi za vsako narodnost posebna deželna zadruga. Zdai v resnici ne razumem, zakaj to, kar spozna državna postava trem deželam kot koristno, ne bi veljalo tudi za druge dežele, ki se nahajajo v jednakih razmerah? Ce je ta postava v resnici okvirni zakon, more imeti vendar določene principe, kateri se morajo v vseh deželah uporabiti. Logično in dosledno morala bi se predstoječa postava torej tako-le glasiti: «V deželah, v katerih bivajo različne narodnosti, mora se za vsako izmed teh ustanoviti posebna deželna kmetska zadruga.* Posledica take preosnove državnega okvirnega zakona bi tudi bila ta, da bi bil v posameznih deželnih zborih, kjer se naravno vsaka narodnost, ki se nahaja v manjšini, poteguje za ustanovo lastne deželne kmetske zadruge ali njenega odseka, vsak prepir o tem predmetu preprefien. V soglasju s tovariši, ki so istega prepričanja, dovoljujem si k § 19. Se sledeči predlog dostaviti (čita): «V raznojezičnih deželah, v katerih znaSa »Stevilo posestnikov pripadajočib narodnostni imanjšini jedno Sestino vseh deželnih posest«nikov in v katerih se ne nahaja noben de«želni kulturni svet, ali pa ta ni razdeljen, »morajo se naloge, ki so odločene deželnim «kmeti]skim zadrugam, izvršiti po posebnih «odsekih, ločenih po narodnostih, med katere «odseke se morajo uvrstiti tudi okrajne za«druge po narodnostih.* (Dobro! dobro!) Omenil bi rad Se sledeče: Govorilo se je te dni o visokih nalogah, katere morajo rešiti deželne kmetske zadruge, da pripra?ijo tako pot okrevanju kmetskega stanu in to tudi dosežejo. Da, precenjena gospoda, v to svrho pa je treba izpolniti neki predpogoj, namreč ta, da se vsi sodeležniki teh deželnih shodov medsebojno razuraeio. Ce se torej v deželi, v kateri stanujejo dve ali tri narodaosti, ustanovi samo jedna deželna kmetska zadruga, v katero smejo vstopiti vendar zastopniki raznoiezičnih deželnih prebivalcev, kaj se bo pripetilo? Da jeden kmet ne bo razumel tega, kar bo drugi predlagal, ali da ga bo razumel jako nepopolno. Morebiti mi kdo poreče: V deželnem zboru se pa zastopniki raznih narodnostij vendar razumejo. Dobro! Temu ne oporekam. Ali od vsakega kmeta se naravno ne more zahtevati, da se nauCi vseh deželnih jezikov, preden vstopi v občni zbor deželne zadruge. (Jako dobro!) Torej tudi iz čisto praktičnih razlogov se mora zahtevati, da ima vsaka narodnost svojo lastno deželno zadrugo, oziroma njen odsek, da se tako v resnici lahko poteguje za korist svojega naroda in to tudi lahko doseže. Komur je torej v resnici mar, da se v kmetskih zadrugah ohrani in vzdrži mir in sloga, komur je mar, da morejo narodi mirno drug poleg drugega o svoiih največjih potrebab sklepati, ta naj glasuje za navedeni predlog. (Dobro! dobro!) Poročevalec Povše je podpiral predlog: Dovoliuiem si, da označim svoje stališče nasproti Zičkarjevemu predlogu. Oprostite mi, da jaz kot poročevalec poljedelskega odseka odločno zagovarjam ta predlog. Mislim, da sem k temu tudi opravičen, ker poljedelski odsek je skoraj soglasno sprejel resolucijo poslanca Špinčiča, katera namerava nekaj jednakega. Tudi vlada se je izrekla v načelu v jednakein smislu, ko je postavni načrt predložila, naj se tam, kjer prebiva več narodnostij v jedni deželi, omogoči, da se po delitvi zadrug mirno delovanje doseže. Mislim tudi da smem povdariati, da so pri razgovoru vsi govorniki iz Geškega in Moravskega se izrazili, da so po delitvi po narodnostih posamezne stanovske zadruge — deželni kulturni sveti — resnično proste vseh jednostranskih in narodnostnih tokov, z vsemi močmi delovale v blagor celote. Mislim torej, da smem v visoki zbornici najtopleje priporočati, naj se tudi za druge pokrajine, po katerih prebivajo razne narodnosti, v tej zadevi preskrbi v državnem okvirnem zakonu, kakor zahteva dodatni predlog 2ičkarjev. S tem, da se vse odstrani, kar bi utegnilo rned posameznimi narodnostiini netiti prepir, se bo napravila ta praktična, zdrava podlaga k blagonosnemu razvoju in delovanju. Mislim, da če sploh kje, je tukaj posebno potrebno, da se ozir jemlje na vse mogoče razinere, da se to veliko preosnovno delo reši k ozdravljenju poljedelstva, da se to veliko organizacijsko vprašanje dožene v blagor in prospeh kmetijstva, brez ozira na stranke in narodnosti. V ostalem prosim, da se sprejme § 19 po predlogu poljedelskega odseka. (Pohvala.) cSlovenski Gospodar* je že naznanil usodo tega za štaierske, koroške in primorske Slovence silno važnega predloga, Nemci, Čehi in Poljaki so glasovali proti njemu, vsled tega je propadel.