TRGOVSKI CIST Časopis za trgovino^ Industrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za >/< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. teto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 4. maja 1933. Štev. 52. Ut Hcu/idvzHb Htafon- UasUta i/pcašcutfa V predvojnih časih so našo javnost vznemirjala vedno le manjša vprašanja. Uoj za uradniška mesta, boj za slovenske napise, za šole in slovenske razrede, v tem boju se je izživljalo skoraj vse baše javno politično življenje, v kolikor hi bilo okupirano od strankarskega boja, ki pa se tudi ni vršil zaradi velikih državnih vprašanj. Po vojni sfe je ta idila skoraj hipoma nehala in v prvih po-preobratnih časih nas je zanimala skoraj edinole velika zunanja politika. Ko so bila končno vsa zunanja vprašanja urejena, se je začel v naši javnosti boj za velika notranje politična vprašanja, dočim nismo pokazali za sicer navidezno hiajhna, v resnici pa za vse gospodarsko življenje nadvse važna vprašanja iz vsakdanjega življenja nobenega pravega zanimanja. Od tedaj nam je prišlo v navado, da omalovažujemo vsa ta drobna vprašanja iz praktičnega življenja in da nam je kar nerodno razpravljati o njih. Toda to omalovaževanje drobnih vprašanj je nad vse napačno, kajti tudi najbolj malenkostno vprašanje, ki ga postavi praktično življenje, je za blagostanje posameznih stanov in s tem vsega naroda naj večje važnosti. Kajti pravilna rešitev teh vprašanj je za obstoj posameznih gospodarstev prvovrstne važnosti in šele ko so rešena ta vprašanja, pridejo na vrsto druga in večja. Zakaj prvo je vedno to, da se zagotovi ljudem eksistenca in šele, kadar je ljudem obstoj zagotovljen, imajo ljudje čas in voljo, da se bavijo tudi z drugimi vprašanji. Zato je naj večje gospodarske važnosti, da se upoštevajo zahteve, ki jih izrečejo občni zbori stanovskih ali gospodarskih društev, ker so vse te zahteve važne za obstoj in napredek teh stanov. Te zahteve so tembolj upoštevanja vredne, ker niso nikdar izrečene brez tehtne utemeljitve in še bolj tehtne potrebe. že celo pa so upoštevanja vredne zahteve, ki se ponavljajo leto za letom na vseh občnih zborih posameznih Stanovskih korporacij, ker ta stalnost pač najbolj dokazuje njih utemeljenost. Kljub temu pa vidimo, da se baš te stalne in vsakoletne zahteve najmanj uvažujejo, ker so se menda oni, na katere so te zahteve naslovljene, nanje že tako privadili, da so postali čisto brezčutni do njih. Baš nasprotno pa bi moralo biti. Kajti če se ponavlja kakšna zahteva leto za letom, potem je to pač dokaz, da je v resnici nujna, ker tudi hajvečji kverulant ne ponavlja rad zahteve, s katero že ponovno ni imel uspeha. Tako n. pr. vidimo, da naša združenja trgovcev že leto za letom ponavljajo nekatere zahteve neprestano, a da so vse njih zahteve in vse njih utemeljitve ostale prezrte, ko da sploh ne bi bile izrečene. Tako ni občnega zbora združenja trgovcev, na katerem se ne bi govorilo o škodljivih posledicah nelegalnega krošnjarstva za trgovino in za vse naše narodno gospodarstvo. Po vsakem občnem zboru se te zahteve sporoče vedno vsem odločujočim krogom, a kroš-njarstvo cvete še naprej, kakor da bi bilo zaščiteno s posebnimi zakoni, a je nasprotno po zakonu večinoma prepovedano, a tudi to ne more končati njegovega trdovratnega življenja. Kakor da ne bi bilo nobene ministrske naredbe, da je krošnjarstvo z manufakturnim in drugim blagom sploh prepovedano, kakor da ne bi bilo prepovedi vsakega krošnjarstva po 6. uri zvečer, se mora vendar vsakdo prepričati na najbolj prometnih ulicah, da ni za krošnjarstvo nobene ovire. Kakor je s krošnjar-stvom, tako je s šušmarstvom, tako je s privilegiji konzumov, tako je s pretirano davčno prakso, tako je s celo vrsto dru- gih vprašanj, ki so na dnevnem redu vsakega trgovskega ali obrtniškega zborovanja, a ki nikdar ne morejo dočakati svoje ugodne rešitve. Vsa ta vprašanja se menda zde nekaterim že tako malenkostna, da se na nje sploh ni treba ozirati. Pa niso to nobena malenkostna vprašanja, temveč nasprotno zelo važna vprašanja, ki odločajo o eksistenci cele vrste ljudi in podjetij. So to vprašanja, ki so povzročila, ker še vedno niso rešena, da propada trgovina, da se kljub večjemu številu prebivalstva znižuje število trgovskih obratov in da zastaja delo v naših obrtnih delavnicah. Od pravilne rešitve teh vprašanj je odvisen napredek naše trgovine in obrta in zato je treba ta vprašanja že enkrat rešiti, ker niso to malenkostna vprašanja, temveč vprašanja eksistence za tisoče naših ljudi. Najprej je eksistenca ljudi in potem šele pride vse drugo. Zato pa je treba najprej rešiti vsa ona drobna vprašanja, ker šele po rešitvi teh drobnih vprašanj moremo dobro rešiti tudi velika in težka vprašanja. Pri temelju treba pričeti zidati in ne pri strehi! Pri strehi pa zida, kdor omalovažuje drobna vprašanja, ker ta niso malenkostna, temveč odločilna za eksistenco najširših plasti naroda. fteemet Težave z mešanim bencinom Pogoj za tujski promet so dobre ceste, ker ravno dobre ceste vabijo tujca, do-čim ga slabe neizogibno odbijajo. V dobi naraščajočega avtomobilskega prometa je to resnica, ki jo mora vsakdo upoštevati, kdor hoče, da pride v njegovo deželo zlati tok tujskega prometa. Toda avtomobilski promet je odvisen ne le od dobrih cest, temveč tudi od cenega in dobrega bencina. Pri nas pa dobrega bencina ni, odkar je v veljavi predpis, da se mora uporabljati samo mešani bencin. Kajti mešani bencin je za najmanj 20°/o slabši od čistega in ni ga šoferja ali lastnika avtomobila, ki tega ne bi potrdil. Pri tem pa je še predrag, da je izguba dvojna in da je pri nas že itak s taksami preobremenjeni avtomobilski in avtobusni promet tako drag, da nazaduje vedno bolj. Zlasti pa tujski avtomobilski promet. In kako tudi ne bi nazadoval! če pride n. pr. v naše kraje Dunajčan s svojim avtomobilom in mora plačati pri nas mešanico bencina po 8 Din, dočim dobi čisti bencin v Avstriji za 45 grošev, ali se je čuditi, če obrne svoj voz in zavije raje v deželo, kjer porabi manj bencina, ker so tam ceste lepše, kjer je bencin vrhu tega še cenejši in kjer tudi njegov voz ne trpi v tej meri, ko pri nas. Ce hočemo imeti tuje avtomobiliste k nam — in tujski promet se vrši vedno bolj z avtomobili in avtobusi, potem moramo ne samo zboljšati ceste, temveč poceniti in zboljšati tudi bencin. In če storimo to, bo prišla tudi na svoj račun država, ki bo pri večji potrošnji bencina dobila tudi več od takse na bencin. TlaM/ef ^sezonske j (Izvirno poročilo z dunajskega trga). II. seja predsedstva Zveze trgovskih združenj Dravske banovine se radi nepredvidenih ovir ne bo vršila v torek 9. t. m., pač pa naslednji dan, 10. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru! kušenj primerno poučimo, kako treba tu tekmovati z drugimi izvoznimi deželami. O lanskih g roli ih naših izvoznikov je bilo v tem listu dovolj govora, in čas bi bil, da naši odločilni krogi v tem pogledu napravijo nekaj več, kakor je bila tista konferenca v Beogradu in tista resolucija, ki so jo objavili beograjski listi. A. G—k. Ko sem se vrnil za mesec dni v svojo dunajsko domačijo in družbo, so mi stari znanci s sadnega veletrga takoj začeli do-našati informacije o poteku kupčije, izvoza in uvoza. To so moji stani slovenski informatorji, ki žive na sadnem veletrgu in poznajo iz lastne izkušnje razvoj trgovine vseh panog na dunajskem trgu. Na tej podlagi naj sledi v »T. L.« poročilo o trgovini z jabolki v zadnjem letu: Avstrijska vlada je že sredi našega izvoza leta 1981. z valutnimi odredbami škorci povsem onemogočila izvoz sadja iz Jugoslavije. V letu 1982. pa je izdala prepoved uvoza raznih predmetov in otežkočila je tudi uvoz naših jabolk. Priznati tudi treba, da Avstrija prideluje dandanes že sama raznega sadja doma dovolj, a med temi so na prvem mestu ravno jabolka, ki jih pridelujejo na gornjem Štajerskem za vso Avstrijo dovolj in celo za — izvoz. Med temi so v prvi vrsti mašanckarice in bobovec, celo kanadke. V lanskem avgustu in septembru je bila tem jabolkam cena na debelo po — 18 grošev, kakor menda še nikoli doslej. Tudi radi teh cen je bil uvoz jugoslovanskih jabolk povsem nemogoč, kajti že carina, davek, prevoz pobero nekaj nad 10 grošev pri kili. Zaradi tako nizkih oen jabolkam so bile tudi cene našim surovim češpljam nenavadno nizke — od 30 do 22 grošev, a marsikateri dan celo nižje. Glavna sezona za jabolka prične nekako v oktobru, ko prihaja na zgornje Štajersko veliko kupcev iz Nemčije, Češkoslovaške, Holandske itd. Vlada je šla takim kupcem jako na roko, pospeševala je izvoz celo s kompenzacijami, tako da so res izvozili posebno v Nemčijo prav veliko štajerskih jabolk. Za tak izvoz pa so prihajale v prvi vrsti v poštev zadruge, velike delniške družbe in sem t er t je veliki trgovci, ki imajo velike glavnice na razpolago. Ker je bil uvoz jabolk prepovedan, so nemški Štajerci dosti dobro prodajali svojo blago, kajti tudi avstrijski trgovci so napolnili svoja skladišča, da bodo prodajali šele na spomlad. Mašanckarice in bobovec so trpežna jabolka, ki se lepo ohranijo do spomladi in celo do poletja. V nadah na dobre cene spomladi po vzgledu drugih let so bile cene prav dobre. Ali splošna kriza se je še slabšala in kupna moč ljudstva je prišla po novem letu do katastrofe, tako da se cena jabolkam ni mogla dvigniti nad — 30 grošev, dočim je bila v decembru tudi do 60 grošev. To novem letu pa so presenetili dunajski sadni veletrg še avstrijski kmetje, ki so začeli dovažati s tovornimi avtomobili svoja jabolka na dunajski trg in tu prodajati po — vsaki možni ceni, samo da jih spravijo v denar. Tako so padle cene tudi na 20 grošev, kar je pomenilo za veletrgovce ogromne izgube. Takozvanl »brakarji« so vozili po Dunaju jabolka in prodajali pred hišami po 4 kile za šiling. Značilne so cene amerikanskim jabolkam, ki prihajajo jako mnogo na Dunaj skozi Hamburg. To blago je najboljše kakovosti, krasno negovano, izvaža se samo izbrano blago, ki je brez madeža in vsako jabolko enako debelo. Taka jabolka se letos prodajajo po 80 grošev kilo, kolikor so pred dvema letoma zahtevali za naše mašanckarice, amerikanske pa so bile tedaj po 1-60 grošev. Kakšne naj bodo torej nade za naš izvoz jabolk v bodočnosti? Ni mnogo upanja na boljše čase, in vendar je prav dunajski trg nam najbolj pristopen. Najbrž© ostane le eno sredstvo v tem konkurenčnem boju: da naši sadjerejci omejijo svoje zahteve na najskrealnejšo mero, in se zadovolje s cenami, ki jiih narekuje zdrava tekma s so-sesednjiimi deželami. Naša češplja pa ostane še dalje neomejen gospodar na tujih trgih, med temi v prvi vrsti ravno na Dunaju in v nekaterih avstriskih mestih. Lanska sezona češpelj in grozdja je pokazala, da bomo tu lahko še dolgo gospodovali, ako se iz dosedanjih iz- Zunanja trgovina v marcu V marcu je bila aktivna za 8-9 milijonov V mesecu marcu je znašal izvoz 212.622 ton v vrednosti 255,825.000 Din, dočim je v istem mesecu lani znašal 179.154 ton v vrednosti 212-6 milijonov dinarjev. Izvoz se je torej dvignil sicer za 33.468 ton ali 18-6% po količini in za 43-1 milijonov Din ali 20-2% po vrednosti. Za prve tri mesece dobimo te številke: 1. 1932 1. 1933 ton 523.127 589.415 dinarjev 634,608.000 712,504.000 Uvoz se je v marcu po teži povečal in sicer za 6.961 ton ali za 14%. Po vrednosti pa je ostal skoraj neizpremenjen in sicer se je povečal za 505 tisoč Din ali 0-21%. Uvoz je v prvih treh mesecih znašal: 1. 1932 1. 1933 ton 148.899 155.221 dinarjev 703,921.000 599,098.000 Uvoz se je po teži v mesecu marcu sicer povečal in sicer za 6.327 ton ali 4-3%, po vrednosti pa se je zmanjšal za 104-8 milijonov dinarjev ali za 14-9%. Trgovinska bilanca za mesec marc je aktivna za 8-9 milijonov, dočim je bila | lani v marcu pasivna za 33-7 milijonov. V prvih treh mesecih je bila naša trgovinska bilanca aktivna za 114 milijonov, dočim je bila lani v prvih treh mesecih pasivna za 69 milijonov dinarjev. OKROŽNI ODBOR OBRTNIŠKIH ZDRUŽENJ V LJUBLJANI Nad vse važen dan v zgodovini slovenskega obrtništva bo 26. april t. 1., ko se je vršila prva ustanovna seja širše uprave in nadzornega odbora Okrožnega odbora obrtnih združenj v Ljubljani. Ta odbor je prevzel vse naloge bivše Zveze obrtnih zadrug in jih bo mogel tudi vršiti s še večjim uspehom, ker je Okrožni odbor obvezna organizacija vseh obrtniških združenj, dočim je bila Zveza le prostovoljna. V tem je veliki pomen novega Okrožnega odbora in ta pomen je tudi primerno povdaril v svojem otvoritvenem govoru zaslužni obrtniški organizator in predsednik Okrožnega odbora g. Pristov. Po njegovem zelo zanimivem in obširnem referatu so se vrstili razni pozdravni in drugi govori, nakar je predsednik Pristov prečital dekret o imenovanju Okrožnega odbora, v katerega so bili imenovani: za predsednika Filip Pristou, za podpredsednika Fran Iglič, za člane uprave pa Franc Batjel, Miroslav Urbas, Ferdo Primožič, Ivan Bizjak, Jernej Hlebš, Anton Poljšak, Jernej Perdan, Avgust Martinčič, vsi iz Ljubljane, ter Ivan Lenarčič iz Ponikev pri Dobrem polju, Ivan Mandeljc iz Kočevja, Marij Segolin z Jesenic, Rok Berlič iz St. Vida pri Ljubljani, Tomo Homar iz Kamnika, Josip šiška iz Kranja, Anton Petkovšek iz Logatca, Avgust Primožič iz Tržiča, Ivan Lotrič iz škofje Loke ter Silvester Golmajer iz Ljubnega; za člane nadzorstva so imenovani: Josip Sluga, Franc Repič in Angelo Battelino iz Ljubljane, Ivan Bajcar iz Zagorja, Ivan Šorli iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko in Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice. Dragotin Gcrželj: (t fu&osHtrgOTca< po raznih zakonih ne krijejo, je mogoče, da stranka sama, zlasti pa tudi oblastvo naznači skupen znesek, ki je predpisan od več podjetij istega imetnika, katera pa niso vsa trgovinska v smisJu trg. zakonika. Pojasnilo bo dalo davčno oblastvo, vendar na-glašam, da sodišče ni zavezano v vsakem primeru preiskovati izvor davka, to bo storilo le, če mu je stvar po njegovem uradnem znanju sumljiva ali če stranka, ki jo je sodišče na osnovi naznanila pozvalo k prijavi, prigovarja, da predpisani davek ne izvira ali ne z zadostnim delom od trg. podjetja. Če dvomov ni ali so odstranjeni, sodišče pozove stranko, naj prijavi Šinjenico, ki je potrebna vpisa v trg. register, ki je pa ni dobrovoljno prijavila. Ako stranka ne ugodi pozivu, se prisili s kaznijo zbog nereda. Kazen za vsak primer poziva ne more biti večja od 150 Din; ako se ne more izterjati, se ne spremeni v zapor. Uvodni zakon k trg. zakoniku (§ 12.) določa, da se ta kazen zbog nereda lahko izreka poleg kazni, ki se izrekajo zbog kršitve določb obrtnega zakona. Mogoče je torej, da pride do dvojne kazni, ker naš obrtni zakon za nekatere kršitve svojih določb o firmah res določa kazni (§ 398, t. 9., za kršitve odredb §§ 48, 128 in 129, globa 50 do 6000 Din); § 426, odst. 3. o. z. ni razveljavil čl. 26. trg. zak. in § 12. uv. zak. k trg. zak., ker si določbe teh zakonov ne nasprotujejo. Po vsem tem: z zakonom stranki naložena dolžnost prijave, dolžnost raznih obla-stev, da reg. sodišču naznanjajo primere, ki utegnejo priti v poštev za vpis v trg. register, dolžnost sodišč, da taka naznanila preizkušajo in stranke z globami silijo k izpolnitvi njihove dolžnosti, bi bilo misliti, da so naši trgovinski registri glede popolnosti na višku. Pa — niso. TOI je v zadnjih letih zbrala seznam skoro 800 firm, glede katerih je deloma gotovo, deloma vsaj prav verjetno, da podjetja, ki naj bi poslovala s temi firmami, dejanski ne poslujejo več. Ker je bilo koncem 1. 1932 v vse naše trgovinske registre vpisanih vsega 2761 firm in trgovcev poedincev, 393 firm javnih trg. družb, E,1 komanditnili družb, 92 firm delniških družb in 646 firm družb z o. z., skupaj — brez podružnic — 39il3 firm, smemo reči, da bi se okrog 20 % vseh firm moralo brisati iz registra! Razmerje ni pri vseh oblikah podjetij isto, pri delniških družbah je okolu 11 %, pri družbah z o. z. okolu 17 %, pri ostalih oblikah nad 20% . Jasno je, da stranke ne izpolnjujejo z zakonom naložene jim dolžnosti, jasno tudi, da oblastva ne sodelujejo tako, kakor bi trebalo po predpisih, in domnevati je, da to ne velja sami za vpis prestanka firme, nego tudi za vpis firme. Vendar bo treba razlikovati. Vpisi firm so gotovo popolni pri delniških družbah in pri družbah z o. z., kajti pri teh dveh oblikah je vpis firme pogoj postanka; če se podjetje v tl obliki izvršuje brez vpisa, potem delniške družbe ali družbe z o. z. sploh ni; kakšne so posledice, če se podjetje izvršuje v ti obliki brez vpisa firme, o tem govorimo v IV. Drugače je, glede vpisov firme, pri trgovcih poedincih in pri t. zv. osebnih (personalnih) trg. družbah; vpisa za njihov pravni postanek kot trgovci ni treba. Tu je torej lahko mogoče in se zlasti pri trgovcih poedincih često zgodi, da izvršujejo svoje podjetje brez registracije, večinoma pač zato, ker jim, zlasti zopet trgovcu poedincu, registracija ne prinaša neposredne imovinske koristi, pač pa povzroča stroške (takse) in nalaga dolžnost voditi trg. knjige. Skušnja uči, da opuščanje vpisa ni nič novega. V Novem mestu n. pr. se je 1. 1888 vpisalo toliko firm trgovcev poedincev, kakor prej v 7 letih, 1. 1898 in 1899 pa celo več nego v vseh letih 1863—1897, v Ljubljani so bila slična »plodna« leta 1867, 1878, zlasti pa 1803—1805; vidi se, da so sodišča, bodisi sama od sebe, bodisi ker je kako nadrejeno oblastvo opozorilo davčna ali obrtna oblastva, popravljala, kar so stranke opustile storiti. Izbrisi se opuščajo pač po večini iz malomarnosti, pri čemer prihaja v poštev neznanje zakonskih posledic opustitve, često pa tudi zbog stroškov, ki sicer pri trgovcih poedincih in osebnih družbah niso znatni, pač pa pri kapitalskih, kjer je za sklep družbenikov o razdoru družbe potrebna notarska posvedočitev, tak sklep pa je navadno potreben za prestanek; le malo družb prestane s samim potekom časa, za kateri so bile sklenjene. Tudi opustitev prijave za izbris ni nov pojav, iz trg. registrov se vidi, da so sodišča od časa do časa sistematski »čistila« registre. So — toda že dolgo vrsto let tega niso več storila kakor, vsaj od konca svetovne vojne, nikogar več ne silijo k prijavi vpisa firme. Vzrok je, kar se tiče prijave vpisa, ta, da niso valorizirane davčne postavke, ki so odločilne za dolžnost prijave. Pravzaprav ima danes v Ljubljani in nekaterih krajih naše banovine pravico im dolžnost, prijaviti svojo firmo za vpis vsak trgovec, ki mu je od dohodka njegovega trgovskega podjetja predpisanih 20, v ostalih krajih 12-50 Din davka, to se pač pravi: vsak. Tudi če računimo gori navedene zneske 80 in 50 Din, še zdaleka ni dosežena valorizacija, dosežena bi bila še le nekako s 1000 ali 600 Din. Zato sodišča pač regi-strujejo firme, če prijavilec izkaže, da mu je predpisanih 80 ali 50 Din davka, ne silijo pa k prijavi. Sicer pa za to niti ni- majo prilike, ker, kakor sem poizvedel, zgoraj navedena oblastva opuščajo naznanila, za katera so po zakonu še vedno zavezana, in ne samo naznanila, ki bi imela za posledico vpis firme, nego tudi ona, ki bi imela za posledico kako drugo spremem- bo v registru, zlasti izbris firme. Prvega, da se ne naznanjajo činjenice, ki bi imele za posledico nov vpis firme, ne smatram za dejansko zlo, vsaj ne pri trgovcih, ki jim ni odmerjen povsem valoriziran davek, kajti vtis imam, da je v registrih vpisanih precej firm, ki po višini valoriziranega davka ne bi spadale vanj, drugo pa se nikakor ne more odobravati. Posledica opustitev naznanil, ki bi povzročila izbrise, je v prvi vrsti netočnost naših trgovinskih registrov, poleg tega pa še to, da je cela vrsta firm »blokirana«, ker po zakonu nihče ne more vzeti si za svoje podjetje firme, ki bi po svojem besedilu bila istovetna z že registrovano firmo, celo svojemu imenu mora dati dostavek, ki firmo loči od prej registrovane, dasi bi se ta bila morala že davno izbrisati. Kakšen pomen ima za javnost uradni register, za kateri se za vsak peti vpis more upravičeno dvomiti, ali ustreza stvarnemu stanju?! Potrebno bi bilo, da prizadeta oblastva zopet začno sodiščem pošiljati naznanila radi vpisa za ona podjetja, od katerih je predpisan davek 1000 odnosno 600 ali več dinarjev, zlasti pa bi morala naznanjati vse činjenice, ki lahko imajo za posledico spremembo aili izbris v trgovinskem registru. (Dalje prihodnjič.) Prejeli smo Filip Uratnik: Pogledi na družabno in gospodarsko strukturo Slovenije. VII. zvezek zbirke Slovenski poti. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Je to knjiga, ki bo zelo dobro došla vsem, ki se bavijo z našimi gospodarskimi razmerami. Kakor pravi avtor, ne prinaša knjiga nobenih novih odkritij, kar tudi ni pričakovati, vendar pa odpira mnoge nove poglede na razna vprašanja. Ker so ti pogledi tudi vsestransko podprti, je Uratni-kovo delo dober pripomoček za sestavo slovenskega gospodarskega programa. Že zaradi tega je knjiga vredna vsega priporočila. Druga velika prednost knjige je, da je zbran ves statističen materijal, ki je potreben za spoznanje gospodarske sile naše dežele. V tem pogledu je zlasti zgovorna na-rodno-gospodarska bilanca, ki jo objavlja Uratnikova knjiga. V drugem delu obravnava Uratnik vsa aktualna gospodarska vprašanja in zaslužijo nejegove ugotovitve vso pozornost vseh politikov in javnih delavcev, ker kažejo naravnost smer, po ka- teri mora iti naša politika, če hočemo, da si v resnici priborimo blagostanje. Skratka: Uratnikova knjiga je brila potreba in je delo, ki zasluži vse priznanje. Boleslav Prus: Faraon. III. del. Iz poljščine prevedel France Koblar. Izdala in založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena broširani knjigi 45'— Din, vezani 55'— Din. Vse prednosti velikega dela Prusa, ki smo jili že omenili ob priliki izdaje I. in II. dela tega velikega zgodovinskega romana, veljajo v celoti tudi za tretji del. Z njim se zaključuje veliki roman Faraona, ki se je zaman skušal oprostiti skrite, a zato tem bolj učinkovite nadvlade egiptovskih duhovnikov. Jakac-Jarc: Odmevi rdeče zemlje, II. del. Izdala Jugoslovanska knjigarna. Zbirka »Kcsmos«. Cena vezani knjigi Din 100-—. Že prvi zvezek tega odličnega Jakačeve-ga dela je vzbudil največje zanimanje vseh ljubiteljev slovenske knjige. Novi horičont, ki ga odpira s svojimi pisani Jakac vsej slovenski javnosti, se v drugem delu še znatno razširi in tudi poglohljuje. Ilustracije 90 tudi v II. delu na višku. Odmevi rdeče zemlje so v slovenski književnosti dogodek, ki smo ga lahko veseli. Sr^tu poročili LJUBLJANSKI TRG Kupčija na zadnjem živinskem trgu je bila slaba. Le za pujske je bilo več zanimanja. Prodali so se po 300 Din par, srednje veliki tudi po 400 Din. Voli so se prodajali po 3'50 do 4'50 Din za kg žive teže. Kupčija s konji je bila nekoliko živahnejša. Največ zanimanja je bilo za konje, ki so bili po 2000 do 3000 Din. Zelenjadni trg je bil zelo dobro založen, a je bila kupčija mlačna. V splošnem so ostale cene nelzpremenjene’, le jabolka boljše vrste so se podražila in se zahteva za nje že po 8 Din za kg. Na Sv. Petra nasipu so prodajali kmetje krompir na de-delo tudi po pol dinarja za kilogram. VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe £jublja.na Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna In solidna postrežba! Zahtevajte ceniki .KUVERTA' D. Z O. Z. LJUBLJANA KatlovSka c. 2 Volarski pot 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA KLIŠEJE vseh vrst- joor fotografij ah* ali risbah. I»vrjf u/f najso-lidnejče ki H o m a ST*DEU HUBLIANA DALMATINOVA 13 Naročajte „Trgovski lis<“! Tiskarna MERKUR LJUBLJANA ttregertileva ulica ši 23 TELEFON 26-52 se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke, memorande, kuverte, časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t. d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune! LASTNA KNJIGOVEZNICA DUNAJSKI SEJM Na goveji sejem je bilo postavljenih 1925 glav živine, od teh iz Jugoslavije 92. Cene so bile te: najboljši voli po 1-55 do 1-60, I. vrste po 1-28 do 1-40, II. po 1-15 do 1-25 in III. vrste po 085 do 0-95; krave I. •po 1 do 1*10, II. po 0-85 do 0-95, biki po 0-95 do 1-15 in klavna živina po 0-65 do 0-84 šilinga za kg žive teže. Tendenca je bila ohlapna. Živina je bila skoraj vsa prodana. Na svinjski sejem je bilo prignanih 8294 pršutarjev in 4742 Špeharjev (iz Jugoslavije 1917). Cene so bile te: Špeharji I. po 1-45 do 1-48, II. po 1-40 do 143, kmetski P° 1‘40 do 1-48, najboljši po 1-52; pršutarji po 1-37 do 1'55, najboljše vrste po 1-60 do 1-62. Cene so padle za 3 groše. Neprodane je ostalo le neznatno število živine. ŽITNI TRG Tendenca na žitnem trgu je še vedno Čvrsta, čeprav je položaj mirnejši. Cene niso popustile in so zahtevali za bačko pšenico 215, za banatsko 210 in za sremsko 205 za 73 kg. Prekmurska je bila po 235 za 79 kg. V Ljubljani je bila bačka pšenica po 272-277 za 76 kg, koruza po 112‘SO do 115 Din, za maj pa po 120—122. OBČNI ZBORI X. redni občni zbor jugoslovanske zavarovalne banke »Slavije« bo dne 23. maja ob 16. v prostorih Ljubljanske kreditne banke. VIII. redni občni zbor d. d. A. Westen v Celju bo dne 23. maja v pisarni družbe v Celju - Gaberje. Narodno gledališče v Ljubljani Drama. . Začetek ob 20. Četrtek, dne 4. maja: Krog s kredo. Red B. Petek, dne 5. maja: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. Četrtek, dne 4. maja: Zaprto. Petek, dne 5. maja: Koštana. Red A. Sobota, dne 6. maja: Pri treh mladenkah. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Izven. mm Motfvoz Grosuplje JU—ag tlovtnskl izdelek -s- Svoji k svojimi Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ijublj Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. - Za Tr*ov*ko-indiwtrfj*ko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.