PoMnt urad HH! Cetovoc — V*ttag*poHamt M!1 Ktagenfur! tihajavCetovco — Er*thotnungtortKlagen'urt Po!ame!nt iivod 1 M Ut., meseinn noro{n!na 5 i)tingov P. b. b. Letnik XXVii. Ceiovec, petek, 10. november 1972 Štev. 4$ {1582) A!i je to pravna država...? # Kjer viada neenakost pred zakonom! # Kjer obtast! same kršijo ustavo! ^ Kjer kaznujejo samo S!ovence, medtem ko nemški nacionaiisti v navzočnosti varnostnih organov nekaznovano de!ujejo proti zakonom! 3 Kjer hujskaške organizacije tahko neovirano ščuvajo na narodnostno mržnjo in grozijo z rodomorom! 0 Kjer „nasi!je ceste" preprečuje izvajanje mednarodne pogodbe! vprašujemo: Rako do!go bodo ob!asti to še dopuščate? Ati bo vtada spet kapitutirata pred Heimatdienstom? (Poroči)o na 2. strani današnje števiike) Rešitev manjšinskega vprašanja ni v kapituiiranju pred tistimi, ki hočejo manjšino uničiti V:e akcije proti zakonu o dvojezičnih napisih, ki jih vseskozi vodi Hei-motdienst, imajo za ciij nadaijnjo zožitev in omejitev tako stvarne kot krajevne veijavnosti tega zakona. Koroški Siovenci smo svoje staiišče k temu zakonu že povedati. Ponovno pa poudarjamo, da morajo biti za rešitev doiočb čiena 7 državne pogodbe merodajne ie narodnostne in jezikovne razmere, ki so viadate ob podpisu državne pogodbe. Kijub temu smo pripravijeni sodeiovati pri reševanju aktuainega in za-pietenega vprašanja dvojezičnih napisov; pripravijeni smo sodeiovati tudi v predvideni komisiji, vendar ie pod pogojem, da v to komisijo ne bodo imenovani predstavniki Heimatdiensta ter pridruženih zvez in društev. Naioga te komisije je samo v tem, da izdeia prediog za rešitev vprašanja dvojezičnih napisov; torej pri tem ne gre za tisto komisijo, katere ustanovitev je biia obijubijena pri zadnjem kontaktnem razgovoru dne 6. 4. 1972. Ker pa je treba tudi v ostaiih odprtih vprašanjih siovenske narodnostne skupnosti najti čimprej sporazumno rešitev, obe osrednji organizaciji koroških Siovencev ponavijata zahtevo po ustanovitvi kontaktnega komiteja, ki naj bi ga sestavijaii predstavniki zvezne in dežeine viade ter zastopniki siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. To je kratek povzetek pisma, s katerim sta obe osrednji organizaciji — Zveza stovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Siovencev — v torek sporočiti zveznemu kancierju in v prepisu tudi koroški dežeini vladi svoje zastopnike za predvideno komisijo, ki naj bi izdeiaia prediog za spremembo zakona o dvojezičnih topografskih napisih. Ustanovitev take komisije je eden izmed ,uspehov", ki so biti doseženi prejšnji teden na razgovoru pri kancierju Kreiskemu, kamor so biii povabijeni župani 36 južnokoroških občin, za katere predvideva zakon dvojezične napise. Pri tem razgovoru je kancier znova poudari) nedvoumne obveznosti, ki jih Avstriji naiaga državna pogodba in katerih neizpoinjevanje iahko privede do neprijetnih mednarodnih posie-dic za našo državo. Zato je viada odtočena vztrajati pri izvedbi zakona o dvojezičnih napisih, pač pa je pripravijena pristati na doiočene spremembe, če so za to tehtni vzroki. Vendar je kancier s svojimi izvajanji naietei na pozitiven odmev !e pri deiu navzočih županov, medtem ko je drugi dei tudi ob tej priiožno-sti smatrat za višek pameti ugotav-tjanje manjšine. V tem vprašanju je UVP poskrbeia kar za ceio vrsto variant, končno pa se je zadovoiji-ia — vsaj za prvi trenutek — s tem, da je kancier prevzet njeno pobudo za ustanovitev komisije, ki naj bi proučita možnosti za spremembo sedanjega zakona o dvojezičnih napisih. O kakšnih drugih .uspehih* tega srečanja je težko govoriti. Ziasti se ni mogoče pridružiti mnenju, da bi biio zdaj konec .vojne okoii napisov", kajti prepričani smo, da bi ta .vojna* takoj spet zaživeia, čim bi v zadnjih tednih odstranjene napise obnoviti. Ravno to pa je bistvo Vprašanja. Nenamestitev napisov pomeni namreč očitno kapitutacijo vtade oz. države pred tistimi, ki so posredno ati neposredno sodeto-vati pri zadnjih izpadih proti napisom, s tem pa proti vetjavnemu zakonu in še posebej proti Siovencem ter njihovim v državni pogodbi za-gotovtjenim pravicam. V kapituti-ranju pred tistimi, ki hočejo manjšino uničiti, pa rešitve manjšinskih vprašanj prav gotovo ni mogoče najtit Zato tudi ne moremo razumeti statišč, ki jih je v zadnjih dneh stišati iz ust kancterja Kreiskega — namreč izjav, ki segajo od sociati-stičnega zborovanja v Cetovcu preko razgovora z župani in diskusije v teteviziji pa do seje partamenta in ministrskega sveta. Te izjave, čeprav so se vedno nanašate na isto vprašanje, so si tako nasprotne, da zdaj res nihče več ne ve, kako bo v resnici z dvojezičnimi napisi — ati bo vtada poskrbeta za spoštovanje zakonitosti, ati pa bo kapitutirata pred Heimatdienstom. Podobno kapitutacijo pred istimi sitami bi pomenit tudi pristanek na to, da bi v prej omenjeno komisijo prišet zastopnik ,windischarjev" ati kake druge s Heimatdienstom povezane organizacije. V zvezi z zahtevami po pritegnitvi predstavnikov tako imenovanih .domovinskih zvez* kot zastopnikov večinskega naroda, pri čemer se UVP posebno vehementno poteguje za .windi-scharskega strokovnjaka" Einspie-terja, je gotovo značiino dejstvo, da zveza .windischarjev" po tastni prijavi društveni obtasti že od teta 1967 ati 1968 ne deluje več. Sicer pa je na Koroškem že znana praksa, da je bita ta čudna zveza še botj čudnih tjudi obujena k nove- Položaj koroških Siovencev znova v skupščini SR Siovenije Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine SR Slovenije je v torek pod predsedstvom Karla Forteja obravnavala aktualna vprašanja v zvezi s stanjem slovenske manjšine v Avstriji. Član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc je komisijo najprej obvestil o seji sveta predsedstva SFRJ za vprašanja zunanje politike, na kateri so razpravljali o položaju koroških Slovencev. Ugotovili so, da ne gre le za slovensko manjšino, temveč za interese Jugoslavije kot celote. V duhu pravic, ki jih ima Jugoslavija kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe, je svet predsedstva sklepal o ukrepih, ki jih smatra za potrebne in ustrezne za zaščito slovenske manjšine. (O seji sveta predsedstva SFRJ poročamo posebej na 3. strani današnje številke— op. ured.) V komisiji za vprašanja mednarodnih odnosov skupščine SR Slovenije se je po poročilu inž. Bulca razvila razprava, ki jo je kot zastopnik izvršnega sveta Slovenije začel podpredsednik dr. France Hočevar, sodelovala pa je večina članov komisije. Dogovorili so se o pripravi pravno-politične dokumentacije, ki jo terjajo nadaljnji koraki za celovito zaščito pravic koroških Slovencev. mu živtjenju vedno samo ledaj, kadar je šlo za nov napad na koroške Stovence. Zamiset, da bi se koroški Slovenci vsedti za isfo mizo s listimi, ki nam grozijo z genocidom in ki že deseftelja zavlačujejo vsako pravično rešifev manjšinskih vprašanj, je — da se mito izrazimo — žaljiva, kakor predtogov za neko tepoti-čenje napisnih tabet ni mogoče razumeli drugače kol porog vsakemu resnemu in iskrenemu prizadevanju za dosego sprejemtjivih rešilev. S lakšnimi neresnimi prijemi, ki pa konec koncev pomenijo izbegavanje pred izpotnilvijo mednarodnih obveznosti in kapitutacijo pred sovražniki demokracije, Avslrija prav gotovo ne bo popravita svojega ugteda, ki je zaradi zadnjih dogodkov na Koroškem utrpet v svetovni javnosti vetiko škodo. Ugted kot pravna in demokratična država si bo znova pridobita samo z dosted-no in vsestransko izpotnitvijo obveznosti, ki jih nataga državna pogodba. jugoslovanska vlada zahteva polno izpolnitev člena 7 državne pogodbe Prejšnji teden je skupina posiancev iz SR Sio-venije staviia v zvezni skupščini v Beogradu vprašanje zveznemu izvršnemu svetu, kaj je ie-ta dosiej storii, da bi prepreči) grobo kršitev pravic siovenske narodnostne manjšine na Koroškem in za dosiedno izvajanje 7. čiena državne pogodbe o neodvisnosti demokratične Avstrije. Na vprašanje je v imenu jugosiovan-ske viade odgovori) vršiiec doižnosti zveznega sekretarja za zunanje zadeve Jakša Petrič. .Zeto smo zaskrbijeni ob upornosti, s kakršno se že več kot mesec dni vodi protisioven-ska in protijugosiovanska kampanja na Koroškem, kot tudi ob neučinkovitosti avstrijskih organov, da bi onemogočiti organizatorje kampanje pri njihovih akcijah", je nagiasii Jakša Petrič in nadaijevai: Organizirana dejavnost desničarskih, šovinističnih in neonacističnih sii na Koroškem pri preprečevanju avstrijske viade, da bi uresničita zakon o uvajanju dvojezičnih napisov v 205 krajih na Koroškem, je pre-segia okvire izkijučne netoierance in ogrožanja siovenske narodne manjšine. Te akcije so dobite značaj upornih prizadevanj, ki so usmerjena zoper dobro sosedsko in prijateijsko sode-iovanje med Jugosiavijo in Avstrijo, kar je v nasprotju z interesi obeh sosednjih držav, s sedanjimi pozitivnimi tokovi v Evropi in široko izraženo pripravijenostjo evropskih narodov, da zagotovijo mir, varnost in razširijo mednarodno sodeiovanje. .Zvezni izvršni svet je že opozori), da je osnova probiemov in izvor ohrabritve za teroriste na Koroškem neizvršena mednarodna obveznost poprejšnjih avstrijskih viad, ki so okie-vaie, da bi ustvarite siovenski in hrvaški narodnostni manjšini pogoje za uporabo pravic, ki jim pripadajo po 7. čienu avstrijske državne pogodbe. Zvezni izvršni svet se bo zavzei pri avstrijski viadi ne ie za izpoinjevanje obveznosti iz 7. čiena državne pogodbe, temveč tudi vseh drugih obveznosti, ki jih predvideva ta pogodba, katera ščiti siovensko in hrvaško manjšino v Avstriji. To pomeni, da bomo pri avstrijski viadi še nadaije vztrajati, da se prepove dejavnost organizacij, katerih ciij je odvzeti manjšinske pravice hrvaškemu aii siovenskemu prebivai-stvu." Vršiiec doižnosti sekretarja za zunanje zadeve Petrič je nadaije izjavit, da je zvezni izvršni svet prek zveznega sekretariata za zunanje zadeve storii odiočne demarše pri avstrijski viadi, zahtevajoč učinkovite ukrepe za obrzdanje in preprečitev protisiovenske in protijugosiovan-ske kampanje ter da avstrijska viada v ceioti zagotovi pogoje za uveijavijanje pravic siovenske in hrvaške narodnostne manjšine. .Zvezni izvršni svet deii zaskrbijenost, ki je prišia do izraza po vsej Jugostaviji in daje poi-no podporo staiiščem iz resoiucije skupščine SR Siovenije. Jugosiovanska viada pripisuje pomen odnosom s sosedno Avstrijo in deia na njihovi pospešitvi, pri tem pa verjame, da bo tudi v Avstriji previadaia razumnost tistih, ki vidijo v dobrih odnosih z Jugostavjo interes Avstrije, na biiaterainem in na širšem mednarodnem pianu." Ob koncu svoje izjave pa je Petrič poudarit: Ugotoviti moramo, da se začenjajo sedanji dogodki na Koroškem vse boij očitno negativno odražati tudi na ceiotnosti naših odnosov z Avstrijo, kar je dejstvo, ki ga je treba upoštevati. Jugosiavija je še daije pripravijena sodeiovati z Avstrijo v vseh vprašanjih, ki so obojestranskega interesa, vkijučno v tistem, kar se nanaša na poioža) siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. .Toda v koiikor bi se sedanji poiožaj na Koroškem podaijšai, bo zvezni izvršni svet prisiijen razmotriti tudi druge ukrepe, ki bi utegniti prispevati k uresničevanju pravic siovenske in hrvaške nacionaine manjšine, vkijučno internacionaiizacijo tega probiema." V smisiu te izjave je jugosiovanska viada v sredo v ostri noti avstrijski viadi ponovno zahtevata poino zagotovitev pravic siovenski in hrvaški manjšini v Avstriji ter prepoved Heimatdiensta in drugih protisiovenskih in protijugosiovanskih organizacij; v nasprotnem primeru se bo Jugosiavija posiu-žiia drugih sredstev, med katera sodi tudi internacionaiizacijo vprašanja. !n to naj ho pravna država? Široka mednarodna javnost je v zadnjih tednih z zaskrbtjenostjo in z ogorčenjem spremijala dogodke na Koroškem, ki so morati zdaj vsakogar prepričati, da to, kar se dogaja, nima ničesar več opraviti z demokracijo, ničesar več s pravnim redom in zakonitostjo. Z vednostjo in pogosto četo ob odobravanju varnostnih organov so nemški nacionalisti in neofašisti ob sodelovanju nahujskanih ljudi nekaznovano odstranjevali, uničevali in kradli uradne dvojezične topografske napise; v navzočnosti varnostnih organov je prišlo do nizkotnih izpadov proti kanclerju Kreiskemu in deželnemu glavarju Simi; pred očmi varnostnih oblasti je na južnem Koroškem prišlo do očitnega upora proti zakonskemu redu in do odkritega terorja, da je slovensko prebivalstvo danes upravičeno zaskrbljeno za varnost osebe in imetja. Vse to se je dogajalo in se dogaja, ne da bi varnostne oblasti v enem samem primeru ukrepale, kakor jim to nedvoumno predpisujejo zakoni. Vsi storilci in krivci teh protizakonitih dejanj so ostali nekaznovani. Toda iste varnostne oblasti, ki nočejo ukrepati proti omenjenim kršilcem zakonov, so v istem trenutku zelo hitro in odločno ukrepale, ko se je koroški Slovenec ,drznil" z oglasne deske odstraniti zastarel lepak Hei-matdiensta! Marjan Srienc, ki je 18. oktobra 1972 z oglasne deske v Velikovcu snel poziv na protestno zborovanje 15. oktobra, je bil namreč najprej celo uro zasliševan kot kakšen zločinec, zdaj pa še kaznovan z globo 500 šilingov. Vprašujemo varnostne oblasti: H Ali je za vaše uradnike lepak Hei-matdiensta več vreden kot uradni topografski napisi republike Avsfrije? H Ali so zakoni in kazni na Koroškem samo za Slovence, ne pa za tiste, ki delujejo proti Slovencem? H Ali razumete zakonitost tako, da dopuščate množično uničevanje uradnih napisnih tabel? H Ali je vaša dolžnost, da skrbite za red in mir, izpolnjena tudi tedaj, ko dopuščate izgrede šovinistične drhali proti slovenskemu prebivalstvu in celo proti vodilnim predstavnikom dežele in države? Takih in podobnih vprašanj bi lahko zastavili še celo vrsto. Predvsem pa bi lahko vprašali pristojnega notranjega ministra, kako dolgo namerava še dopuščati, da nje- mu podrejene oblasti posredno in tudi neposredno pomagajo podirati pravne temelje naše države? Ob dosedanjem zadržanju se odgovorni minister ne sme čuditi, če se ravno zaradi takega njegovega ravnanja marsikdo spomni tudi njegove .preteklosti" iz prvih povojnih let. Kaznovanje Marjana Srienca, medtem ko krivcev in akterjev zadnjih protizakonitih akcij na Koroškem nihče ni kaznoval, je vsekakor dejstvo, za katero je mogoče najti eno samo ime: dvovrstna pravica. Ker pa avstrijska ustava jamči enakost državljanov pred zakonom, pomeni taka dvovrstna pravica kršenje ustave, kršenje zakonitosti in pravnega reda. Poleg tega pa je tako ravnanje tudi proti jasnim določilom deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah in zlasti konvencije Evropskega sveta v zaščito človekovih pravic in osnovnih svoboščin, h kateri je pristopila tudi republika Avstrija. Poudarjamo, da ta določila v navedenem primeru kršijo oblasti, kršijo varnostni organi! Ali v Avstriji res ni več nikogar, ki bi bit voljan in sposoben, da varuje ustavo in zakone in predvsem skrbi za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti? Potem se pač ne smemo čuditi, če mednarodni forumi ne bodo smatrali le za svojo pravico, marveč za svojo dolžnost, da poskrbijo za red in mir v Avstriji, ki je na najboljši poti, da zapravi svojo pogodbeno verodostojnost in svojo pravno ureditev. Tudi sovjetski tisk obsoja gonjo na Koroškem Tudi sovjetski tisk, ki se ob takih dogodkih navadno .razgiba" zeio pozno, je začel posvečati pozornost sedanjim razmeram na Koroškem. Tako je bii v glasilu sovjetske viade Jzvestija" objavijen poseben čianek pod nasiovom ..Spletke ekstremistov", kjer je med drugim poudarjeno: .V početju avstrijskih nacionaiistov se jasno odraža staiišče njihovih nacističnih predhodnikov. To je raziog, zakaj javnost v Avstriji in Jugoslaviji ter drugih državah enotno zahteva, naj naredijo konec provokacijam na Koroškem in zagotovijo siovenskemu prebivaistvu njegove neodtujijive pravice." Omenjeni iist nadaije ugotavija, da je sedanja kampanja proti pravicam sioven-ske manjšine na Koroškem .očitna in vnaprej premišijena provokacija neotašistov, ki skušajo razpiamteti ogenj napetosti v neposredni biižini avstrijsko-jugosiovanske meje z namenom posiabšati odnose med državama". List opozarja, da so pobudniki te na-cionaiistične in šovinistične akcije, ki je naperjena „v prvi vrsti proti Siovencem in Hrvatom, ki živijo v tej pokrajini skupaj z Avstrijci že od davnih časov", ziogiasni Hei-matdienst in avstrijska nacionaiistična stranka. V zvezi z njihovo raznarodovaino dejavnostjo vodiini sovjetski iist opozarja na obveznost Avstrije do nacionainih manjšin, ki so precizirane v državni pogodbi, podpisani po !). svetovni vojni med Avstrijo in siiami protihitierjevske koaiicije. Med drugim .izvestija" omenjajo tudi pisanje avstrijskega iista .Voiksstimme", ki zahteva od avstrijske viade, naj nujno in odtočno prepove deiovanje šovinističnih organizacij, ki hočejo omejiti pravice narodne manjšine. Ob koncu pa vodiini sovjetski iist izraža razumevanje za .nemir" v Jugoslaviji, ki ga je povzročiio sedanje stanje na Koroškem. Prav tako posveča sedanjim dogodkom na Koroškem veiiko pozornost tudi tisk v raznih drugih državah. Ugiedni poijski iist .Zycie Warszawy" obsoja divjanje koroških nacionaiistov, ki uprizarjajo iov na dvojezične napise ter skušajo s tem preprečiti, da bi koroški Siovenci dobiii svoje v državni pogodbi zajamčene pravice. itaiijanski tisti pa v svojih poročiiih med drugim opozarjajo tudi na dvoiičnost Avstrije, češ da siovenski manjšini odreka pravice, ki jih zahteva za svojo manjšino na Južnem Tiroiskem. Avstrija jr po svoj/ astav/ prav- drž^v^. Satnovo/jnosf je iz^/ja-če?M, rad/ tedaj, &adar gre za apo-števdnje zagonov. Td^o je zapihano v Brošar/ „AecBt Mn J Gesetz in Osterre/cB, Wien 7%#", BZ jo je v i?nenK repaB/ZBe Avstr/je iz-dd/ tedanji z-oezni minister za pravosodje, nniv. p roj. dr. Hant R. R/ecdtsBp. Teorija je eno, stvarnost pa drago. Brez dvoma je Avstrija pravna država. Tad/ na Roros&em veijajo norme pravne države, Bd-dar gre za pravice nemško govoreče večine. C/ve/jdv/tev kateri/? Bo/Z do/oči/ v prid siovenski narodnostni skupnosti na Roroš^em pa je vedno naiete/a na nasprotovanje fdBozvdn/B .domovini zvestih drogov", medtem Bo je ave-/javitev zagona o topogrd/sB/B napisih, id so mimo tega deioma jezikovno pokaidjeni, za čžeimat-dienst in njegove pristaše postaja naravnost sdBrZ/eg in je povzroči/a organiziran upor nestrpnežev v oB/ZB/ motoriziranih nočnih pohodov. Gde/eženci teh razgrajaskih pohodov, ki so se spravi/i na dvojezične kažipote in krajevne tdBZe, so postdvZ/Z na iaž trditev, da je samovoljnost v Avstriji ZzB/jače-na. Oh/ast ni aBrepd/d, kot hi mo-raia po jasnem kršenje ceie vrste tozadevnih predpisov in kot hi v danem primera rad/ aBrepd/d, če hi kaj podobnega napraviii pripadniki manjšine. V začetka se je oB7dsr ha/a ostro nastopati proti posameznim mazačem in odstranjeva/cem dvojezičnih tahe/, saj so se ta /jadje rekratira/i iz vrst pok/icnih pripadnikov koroškega nemštva odnosno nemčarstva (ta izraz ni psovka, temveč po/itični sinonim za po/itično izrah/jen in z/orah-/jen izraz v/rtd/šdrsrvd). Pozneje pa se je zadeva, ko so organizatorji akcij spozna/i m/ačnost oB-/asti, razširi/a v demontažne av-tomohi/ske skapine. Vse to pošastno in neverjetno početje se je razpas/o oh javni podpori nem-škokoroških desničarskih krogov, saj se je ce/a vodi/na gar-nitara koroške /jadske stranke ade/eži/a takozvanega protestnega ho in vsak njen č/en z vsemi obveznostmi — torej tadi vsa do-/oči/a č/ena 7/ /Vič proti manjšini imeti pomeni vzeti na znanje, da je treba izpo/niti vse predpise č/ena 7/ /z /eta v /eto naj hi števi/o S/ovencev na Rorošbem KdZddo-va/o brez vzrokov, to naj hi hi/ sad neke naravne idi/ične ds/w//d-cije. /Ve, to je reza/tat več a/i manj odkritega a/i prikritega za-postav/janja in več a/i manj za- s/ovenščine, če že mora hiti, v javnosti to ni zaže/eno,* da hi pa to hi/o zapisano ce/o na tah/ah — ne/ To hi, kot je izjavi/ škocijan-ski žapan, nasprotova/o .koroški časti", /n to .koroško čast" hrani č/ovek, katerega mati se je menda še/e v zadnjih /etih naači/a nekaj nemščine. Roroška stvarnost.* č/ovek, ki je posta/ drag č/ovek, ker je zavrge/ svoj jezik, je še/e č/ovek. Rje so takaj vzroki? Brez dvoma nosi taka; svoj de/ež krivde tadi šo/a, ačite/j, ki zgodovinskih dejstev ne prikazaje tako objektivno, kot hi to mora/. Če se vedno in vedno prikazaje /e nemški značaj koroške deže/e, /0. oktober pa kot .zmaga v nemški noči", potem mora m/ad č/ovek v s/ovenskem živ/ja Roroške res videti e/ement, ki takaj nima pravice. Rdaj že s/i-šijo otroci v naših šo/ah, da so S/ovenci biva/i ne samo na Ro-roškem, temveč tadi proti severa prav do Donave? Da je znan iz časa oko/i 70JO do/g imenik s/o-venskih kmetov iz 5cBe/J//wgd na Zgornjem štajerskem, da pričajo o 5/ovencib zem/jepisna imena itd. Ce/ovška visoka šo/a stoji v „Re/tengasse" — to ime nobenega č/oveka ne vznemirja. Zamis/imo si, kaj hi hi/o, če hi neko a/ico nekega jažnokoroškega kraja ime-nova/i „S7owenengasse"/ /Nemogoče, nezas/išano/ Takoj agotav/ja-nje manjšine/ $aj takaj ni S/oven-cev, in zaradi treh a/i šest — ti naj se izse/ijo/ Državna pogodba je rea/iteta, teme/j avstrijske države. Rea/iteta so tadi koroški 5/ovenci. Rea/iteta je tadi, da je treba č/en 7 čim-prej v po/nem obsega izpo/niti. R. Vouk Koroška stvarnost in norme pravne države shoda T/e/THdtd/eMstd v Ce/ov-ca. Desnim krogom so se na vaseh pridraži/i še razni manjši socia/istični /anBciondrj/. /Vei-matdienst je z /etakom .Ni 5/o-venske Roroške/" namenoma in zavestno postavi/ to podta/no ge-s/o v ospredje svoje akcije, da je astvari/ astrezno psihozo in mo-bi/izira/ .čavarje meje na karavanških stenah", ševeda danes ni več S/ovenske Roroške, pisane z ve/ikim .5",* za koroškega 5/oven-ca pa je njegov dom s/ovenski dom in v tem smis/a obstoja in ho ohstoja/a s/ovenska Roroška na-prej. Trav poačen je /etak Heimat-dienst/erjev, ki pravi, da se ne Bo-jajejo proti s/ovenski manjšini, temveč proti posi/jevanja demokracije. Demokracija ni samo pre-g/asovanje manjšine, temveč tadi apoštevanje in izvajanje prevzetih mednarodnih obveznosti. Ranc/er Raah je oh rati/ibaciji državne pogodbe izjavi/, da sprejema Avstrija ce/o državno pogod- kritega a/i odprtega zastrahovanja in posi/jevanja s/ovenskega č/oveka na Roroškem, ki ga privede do tega, da se začenja sramovati svojega jezika. Nič nimajo proti manjšini, ne. Te tam, kjer je po /jadskem štetja (v katerega verodostojnost manjšina na pod/agi dokazanih dejstev dostikrat apravičeno dvomi) k/jah vsema doseg/a odstotek, ki daje po izvedbenih do/oči/ih minipra-vico do dvojezičnih napisov, se zbere e/ita janakov napada/cev na tah/e in jih s si/o odstrani, da je Roroška spet očiščena s/ovenskih topogra/skih napisov. Zdaj spet nič nimajo proti manjšini, ne. Zakaj hi bi/i dvojezični napisi dobri, da hi 5/ovenec spozna/, da je res enakovreden kot nemški so-deže/an. Ne, to ni potrebno,^ naj spozna, da ima ve/jati /e nemščina v javnosti — tak privzgojen čat manjvrednosti je vedno dober, da se ohrani herrenvo/kovska menta-/iteta. Doma med štirimi stenami naj se pos/ažajejo svoje prek/ete posmoKcmsvKU WASHINGTON. — V torek so bile v Ameriki predsedniške voiitve, na katerih je prepričljivo zmagal republikanski kandidat, dosedanji predsednik Richard Nixon, ki bo za nadaljnja štiri leta vodil ameriško politiko. Hkrati so bile izvedene tudi volitve v kongres, kjer pa je demokratska stranka obdržala svojo večino, tako da bo moral predsednik Nixon tudi v bodoče iskati podporo .opozicijske" stranke, kar pa v ameriških razmerah, kjer je predsednik skoraj absolutni diktator, ni odločilnega pomena. V svetovni javnosti so ponovno izvolitev Nixona sprejeli z različnimi komentarji, vendar soglašajo vsi v tem, da je svojo zmago dosegel predvsem zaradi obljube, da bo napravil konec vietnamski vojni. Kdaj bo res prišlo do miru, danes še nihče ne ve, dejstvo je, da ameriške bombe slej ko prej padajo na Vietnam. BERLIN. — Po dolgotrajnih pogajanjih je bilo med Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčijo doseženo soglasje o splošnem sporazumu med obema nemškima državama. S tem sporazumom, ki so ga v sredo parafirali, dokončno podpisali pa ga bodo po zahodnonemških parlamentarnih volitvah (ki bodo 19. novembra), bodo 27 let po končani vojni končno normalizirani odnosi med obema Nemčija-ma, katerima bo s tem tudi odprta pot, da postaneta enakopravni članici Združenih narodov. Predvsem se bo s tem sporazumom končalo dolgoletno obdobje, ko si je Zahodna Nemčija lastila monopol v zastopanju nemškega naroda. LJUBLJANA. — V Sloveniji in tudi drugih jugoslovanskih republikah je prišlo v zadnjem času do odstopa vrste vodilnih funkcionarjev. Tako je v Sloveniji odstopil predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, v Beogradu član predsedstva SFRJ Koča Popovič in zvezni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac, v nekaterih republikah pa tudi vodilni funkcionarji ZK. Do teh odstopov je prišlo zaradi razločkov v ocenjevanju posameznih družbenih pojavov in v zavzetosti za uresničevanje politike zveze komunistov, kar je prihajalo do izraza tudi v različni intenzivnosti odpora tehnokratskim in drugim nesocialističnim težnjam. HANO!. — Predstavnik Severnega Vietnama je izjavil, da Amerika načrtno zavlačuje podpis premirja v Vietnamu, glede katerega so se načelno že sporazumeli. Nadaljnja pogajanja morajo zato veljati le še tehničnim vprašanjem. Prvotno bi morali premirje skleniti že oktobra, vendar v Washingtonu niso držali obljube in sporazum se zdaj zavlačujejo, hkrati pa nadaljujejo z bombardiranjem tako v južnem kot v severnem delu Vietnama. LJUBLJANA. — Predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik je minuli petek sprejel predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu Borisa Raceta in tajnika dr. Daria Cupina. Po obojestranski informaciji o političnem stanju in razgovoru, ki je zadeva! tudi nekatera stališča SZDL in reagiranje slovenske in jugoslovanske javnosti v zadnjem času, ko postaja del slovenske narodnostne skupnosti za mejo žrtev napadov neofašističnih elementov, je bila dogovorjena potreba po celoviti obrambi pravic in obstoja slovenskih narodnostnih skupnosti. MOSKVA. — V torek so se po vsem svetu spominjali obletnice velike oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi. Ves napredni svet slavi ta dan kot najpomembnejšo prelomnico v boju delavskega razreda, kot zgodovinski dogodek, čigar plodovi so prisotni v vsem tistem, kar si je delavski razred priboril tudi v drugih deželah v boju za svoje pravice. Obletnico oktobrske revolucije so razumljivo posebno svečano obhajali v Sovjetski zvezi, katere voditelji so za to priložnost prejeli tudi čestitke številnih državnikov in delavskih organizacij iz vseh delov sveta. R!M. — Izvršni biro za prehrano človeštva je ob sodelovanju strokovnjakov Združenih narodov in svetovne zdravstvene organizacije sestavil poročilo o prehrani človeštva. V tem poročilu je med drugim rečeno, da je veČ kot 170 milijonov mater in otrok iz nerazvitih delov sveta podhranjenih. Akcija za pomoč podhranjenim bi zahtevala letno skoraj 260 milijonov dolarjev, zato se strokovnjaki zavzemajo za povečanje pomoči s strani bogatih držav. MEXICO C!TY. — Doslej največja množična poroka v zgodovini človeštva bo 1-decembra v Mexico Cityju, kjer se bo poročilo 80.000 parov, ki so doslej živeli „na koruzi". Hkrati bodo uradno registriral* tudi 400.000 otrok teh parov, ki doslej ni' so bili nikjer vpisani v matične knjige. VEČER SOLIDARNOSTI V TRSTU: ))Ves slovenski narod je z vami!« Na pobudo Slovenske prosvetne zveze v Trstu je bita prejšnji pone-deijek v tržaškem Kuiturnem domu manifestacija soiidarnosti s koroškimi Siovenci. Prireditve se je udeiežiio veiiko števiio ijudi iz mesta in okoiice, med njimi so biii števiini predstavniki siovenskih organizacij in siovenski mandatarji, navzoča pa je biia tudi veččianska deiegacija iz Koroške. Po govorih predsednika tržaške SPZ Kiavdija Paičiča, tajnika SPZ iz Ceiovca Andreja Kokota in zunanjepoiitičnega komentatorja RTV Ljubijana Draga Košmrija je biia sogiasno sprejeta resolucija (ki jo objavijamo posebej), kuiturni spored pa so izvajati pevski zbor in tamburaška skupina prosvetnega društva .Prešeren" iz Boijun-ca, pevski zbor .V. Vodnik" iz Doiine in recitatorji Siovenskega amaterskega giedaiišča. Predsednik tržaške SPZ Palčič je v svojem pozdravnem govoru naglasi), da je ta večer solidarnosti s koroškimi Slovenci prepričljiv izraz, da smo Slovenci eno ter da smo vsi enako prizadeti, kadar šovinisti počnejo to, kar sedaj počenjajo na Koroškem, kajti to predstavlja napad na ves slovenski narod. .V vas vidimo nocoj vso slovensko Koroško in srečanje z vami je otipljiva resnica slovenske enovitosti. Ko se boste vrnili med svoje ljudi, povejte, da so tudi Slovenci v italiji, ki delijo z vami enako usodo zamejstva in ki so v svoji preteklosti doživljali slične stvari, z vami, kot je in bo vedno z vami ves slovenski narod." Tajnik celovške SPZ je med drugim poudaril, da sedanji dogodki na Koroškem dokazujejo, da ne gre samo za ogrožanje obstoja koroških Slovencev, temveč da gre tudi za ogrožanje avstrijske demokracije. .Končno gre pri tem za ugled Avstrije in za zaščito demokracije in reda v Avstriji, prav izvajanje obveznosti iz državne pogodbe v korist slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem pa je preizkusni kamen tega ugleda." V tem smislu je tudi dobri poznavalec problematike zamejskih Slovencev Košmrlj dejal, da gre zdaj za nekaj več kot samo za koroške Slovence — gre tudi zato, če je Avstrija sposobna izvajati državno pogodbo, ki v svojem 9. členu zahteva denacitikacijo in ki v svojem 5. členu govori o priznavanju obstoječih meja. ,Če Avstrija ne izvaja člena 7 o pravicah Slovencev in člena 9 o prepovedi nacističnih organizacij, kdo je potem tisti, ki o-groža avstrijske meje, kot trdi Hei-matdienst? Zato se danes bije na Koroškem tudi boj za zmago napredka in demokracije proti fašiz- mu in v tem boju imajo sedaj besedo zdrave sile avstrijskega naroda." Večer v tržaškem Kulturnem domu je bil lepa, topla, iskrena in globoko občutena manifestacija bratske solidarnosti s slovenskim življem na Koroškem v času, ko mu nemški nacionalizem in neonacizem ponovno strežeta po življenju. Bil je odraz zahtev vseh v Italiji živečih Slovencev ne glede na ideološke razlike in strankarsko pripadnost ter obenem zahtev vsega slovenskega in vseh bratskih jugoslovanskih narodov, naj avstrijska vla- da končno stori kar je njena dolžnost: izpolni naj svoje dolžnosti, ki jih je sprejela z državno pogodbo — izvaja naj svoje obveznosti do slovenske manjšine ter zavaruje njen nemoten obstoj in razvoj. Naslednjega dne je bila podobna manifestacija solidarnosti s koroškimi Slovenci tudi na Goriškem, in sicer v novem Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer je zbrano občinstvo pozdravil tajnik tamkajšnje SPZ Edmund Košuta, o položaju koroških Slovencev v zgodovini in danes pa je govoril ravnatelj novogoriškega muzeja Branko Marušič. Člani delegacije celovške SPZ so pred prireditvijo obiskali sedež so-vodenjske občine, kjer je župan Češčut izrazil solidarnost vsega so-vodenjskega prebivalstva s pravično borbo koroških Slovencev ter povedal, da je isti občinski odbor na svoji prejšnji seji izglasoval uradno resolucijo, ki obsoja nacionalistično divjanje neonacistov na Koroškem (besedilo resolucije objavljamo na 7. strani — op. ured.). Gtavna skupščina UNESCO seznanjena s protisiovenskimi izpadi na Koroškem V P%r:zK zaseda frfMMfHo /ftofrzjg 77. g/auM<2 s^Kpšč;'na s/?fc;a(f-z:rawe organizacije Zf7rMŽeniA naroJov za znanost, prosveto in /eai-t%ro (/7/VE5COJ. Afed razpravo je govori/ ;%<7i še/ j%got/ovans&e Je/egacije, podpredsednik srkske viade zt/eksandar Rakočevič, ki je posekej pozdravi/ priporoči/o s pozivom državam %de/eženkam, naj s pomočjo ka/tare razvijajo v široki javnosti odpor zoper nasi/je in po/itiko si/e, zoper gospodova/nost in agresivnost. /agos/ovanski predstavnik je deja/, da opravičenost takik prizadevanj narekujejo tadi sporadični pojavi nasi/ja v raznik de/ik Evrope ter je pri tem posekej opozori/ na protis/ovenske izpade na .Koroškem, ko je poadari/.- .Nedavno smo ki/i priče MMMZ/MtgcZjZ takega nasi/ja na naši meji z zlvstrijo, s katero nas sicer povezaje tesno sode/ovanje, ki ga že/imo okraniti in pog/okiti. Organizacija k/eimatdienst, ki je pred drago svetovno vojno in med njo sode/o-va/a z nacističnimi organizacijami, je z neposredno akcijo, ki so jo sprem/ja/e grožnje pripadnikom s/ovenske manjšine, prepreči/a ave-/javitev zakona o dvojezičnik napisik." V predsedstvu SFRJ obravnavati potožaj na Koroškem Pereči položaj v zvezi z najnovej- slej storjenih ukrepov ter obravnaval Šimi šovinističnimi izpadi in proti- predloge nadaljnjih korakov, ki bi se jugoslovansko kampanjo na Koro- jih Jugoslavija v zvezi s tem položa-škem zoper ukrepe avstrijske vlade, jem utegnila lotiti. da uresniči nekatera določila državne pogodbe o izpolnjevanju pravic slovenske narodnostne manjšine v Avstriji, je prejšnji teden obravnaval tudi svet predsedstva SFRJ za zunanje zadeve. Pri tem je svet izhajal iz do- RESOLUCtJA udeležencev prireditve soiidarnosti s koroškimi Siovenci v Trstu Slovenska javno;! ogorčeno obsoja protislovenska dejanja nemških šovinistov na Koroškem ter se zgraža nad miačnostjo avstrijskih oblasti, ki ne znajo aii pa nočejo preprečiti grobega teptanja osnovnih pravic koroških Siovencev. To, kar se sedaj dogaja na Koroškem, živo spominja na čase, ko se je nacizem začei povzpenjati na obiast. Tudi zaradi tega smo hudo vznemirjeni. 17 iet je Avstrija zaviačevaia uresničevanje obveznosti, ki jih je sprejeta s podpisom državne pogodbe. Seie pred kratkim je sprejeta zakon o dvojezičnih napisih v nekaterih krajih na južnem Koroškem, in čim so biii napisi postavijeni, jih je razbiia aii odstranita nahujskana drhai, ne da bi varnostni organi nastopiti proti nje) ter kiicaii rta zagovor krivce, ki so javno kršiii zakon avstrijske repubiike. Siovenci na Tržaškem, Goriškem, v Siovenski Benečiji in Kanaiski doiini smo temboij ogorčeni in za-skrbijeni, ker to, kar se sedaj dogaja na Koroškem, ni osamijen primer teptanja s težkimi žrtvami pridob-ijenih pravic. Tudi pri nas skušajo nazadnjaške siie ogrožati demokracijo, ki je predpogoj za obstoj in neovirani razvoj narodnostnih manjšin. Siovenci v itaiiji smo z živim čustvom in zavzetostjo ob strani Siovencev na Koroškem, podpiramo njihov pravični bo) za pravice ter jih spodbujamo, naj ta boj odiočno nadaijujejo z zavestjo, da imajo za seboj vse Siovence in vso protifašistično javnost. Avstrijske obiasti pozivamo, naj uresničijo vse obveznost), ki jih naiagajo doiočiia državne pogodbe; na) spoštujejo načeia dekiaracije o čtovekovih pravicah, ki jih je sprejeta organizacija Združenih narodov, katere sedanji generaini tajnik je prav avstrijski državijan Kurt Waidheim. Odiočno zahtevamo razpust šovinističnih organizacij, v katerih se zbirajo ostanki v veiiki vojni poraženega nacizma, kakor tudi strogo kaznovanje tistih, ki ščuvajo k narodnostni mržnji. Ce pa avstrijska država in družba nista sposobni izpoinjevati sprejetih mednarodnih obveznosti do koroških Siovencev, so neobhodno potrebni mednarodni posegi. Zato pozdravijamo korak koroških Siovencev, ki so se obrniti na državo matičnega naroda, da kot sopodpisnica avstrijske državne pogodbe terja izpoinitev sprejetih obveznosti. Na) tisti, ki svojih obveznosti ne izpotnjujejo, odgovarjajo pred svetovno javnostjo. Predsedstvo stalne konference mest Jugoslavije je v protestnem pismu avstrijski vladi izrazilo svoje nezadovoljstvo zaradi premalo odločnega preprečevanja šovinističnih in nacističnih izpadov proti slovenski manjšini na Koroškem. Hkrati je predsedstvo stalne konference mest Jugoslavije tudi zvezo mest Avstrije opozorilo na neofašistično in protijugoslovansko gonjo na Koroškem ter izrazilo željo, da bi zveza mest Avstrije s svojim konkretnim delovanjem prispevala k ohranitvi dosedanjih dobrih in prijateljskih stikov med obema organizacijama ter med posameznimi mesti Avstrije in Jugoslavije. Z zadnjimi dogodki na Koroškem se je bavil tudi osrednji odbor Federalistične unije evropskih narodnih skupin (FUEV). Omenjena organizacija zagotavlja slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem vso podporo v njenih upravičenih zahtevah ter naglaša prepričanje, da bi predvidena komisija, v kateri bi bili zastopniki slovenske narodnostne skupnosti, političnih strank in oblasti, lahko bistveno prispevala k pravični rešitvi manjšinskega problema. Ko omenja odločitev koroških Slovencev, da želijo svoj problem spraviti pred mednarodne forume, FUEV izraža upanje, da bo rešitev možno doseči na avstrijski ravni. Če pa to res ne bi bilo mogoče, potem FUEV pričakuje, da se bodo mednarodni organi tega problema lotili z največjo odgovornostjo ter ga v sodelovanju z nacionalnimi organi pravično rešili. TONE SVETINA 148 n % !! niiji' '-—it! ................................. UH 'f',; DRUGA KNJIGA! Drobno dekle je zgrabilo mino in jo vleklo skozi vrzel v pregradi. Zadel jo je rafal. Obležala je ujefa sredi žice in nekaj krat kriknila na pomoč. Blisku je bilo, kof bi videl Melito. Njen komandir se je pognal in jo v najhujšem ognju izvlekel iz žičnih ovir, toda bila je že mrtva ... Smrt in kriki ranjenih pa niso zadržali drugih. Kraševec Drago se je prvi prebil do postojanke in prislonil k steni mino. Med orjaškim pokom se je zgradba preklala. .Juriš, drugovil" je vse prevpil Ibro. Preden so se preplašeni Italijani znašli, je uničevalna mrzlica zgrabila tudi Bliska in Toma, da sta z drugimi Vred vdrla čez žice in metala bombe v line in skozi odprtino, ki jo je napravila eksplozija. Nekaj najdrznejših borcev je vdrlo v postojanko in vpilo: .Alto le mani, Italijani, orkadijol* * Nemški poveljnik, podoficir SS, se je pojavil prvi pri 'aztreščenih vratih z dvignjenimi rokami. Za njim so drug *a drugim prihajali Italijani in se stiskali med ožgano in okleščeno drevje, vsi beti od ometa. Borci so iz postojanke vlačili bojni plen — orožje, brano, municijo, obleko. Vse to so tovoriti v svitu požara V nahrbtnike, medtem ko so drugi z žico vezali ujetnikom 'oke in jih privezovali drugega k drugemu. Zaplenili so brzostrelni top, minomet, več mitraljezov in mnogo zabojev vojnega materiala. Tudi te stvari so Natovoriti na hrbte in jih vlačili z dometa min v gozd na pobočju, od koder je vodila vozna pot na obrobje, kjer je štab divizije spremljal boje in pričakoval poročila. Tomo in Blisk sta odšla s prvo kolono, ki je vodila ujetnike v zavetje gozda. Iz predora, kamor so se zatekli begunci iz bunkerjev, je še vedno ropotalo. Vso grapo so preprezale svetleče se črte izstrelkov. Nova orjaška eksplozija je naznanila, da so tudi minerji Gradnikove brigade zrušili svoj most v reko. Blisk je s pomočjo tolmačev zasliševal Italijane, Tomo, ki je za silo lomil nemško, pa se je lotil Nemca. Usta jim je odpiral smrtni strah. Italijani so bili nedavno prišli iz Furlanije in niso vedeti kaj prida. ,Z njimi naj se daje Polde. Dovolj dolgo so ga imeli zaprtega," je dejal Blisk in spravil blok, kamor je bil v svitu baterije zapisal uporabne podatke. Na vzhodu je nebo že bledelo. Tomo in Blisk že tretjo noč nista zatisnila očesa, zato ju je premagoval spanec. Sedla sta k deblom starih bukev, in ko je bataljon z ujetniki in plenom odšel, malo zakinkala. Potem sta se vzpela na opazovalnico, od koder so označevali minometalcem cilje. Tam so se zbirali tudi kurirji. Postojanka v Hudi južni se je še vedno upirala pritisku Vojkove brigade. Bataljoni so kljub dnevu ostali v grapi in stiskali obroč. Iz daljave je bilo videti, ko da se naselje ob reki, mostu in železnici med oblački dima pogreza v zemljo. Kurirji so povedati, da prodira sovražnik obkoljeni nemško-itali-janski posadki na pomoč z dveh strani, ker ji že primanjkuje municije in poguma. Z vzhodne strani da prodira po cesti s tremi tanki, po koritu reke pa se iz predora prebijajo policisti in dve četi divizije Brandenburg. Blisk in Tomo bi bila rada dobila čimveč podatkov, preden bi se vrnila v štab. Zadnje obvestila, ki ga je prine- sel kurir, se je glasilo: .Italijani so izobesili belo zastavo in se pogajajo z našimi." Ne, tega ne smeta zamuditi! Namesto navzgor sta z nekaj spremljevalci odšla v dolino proti postojanki. Čeprav so jih sovražnikove strojnice nekajkrat oblajale iz skritih bunkerjev, so šli naprej. Videti so hoteli italijansko predajo. Enoto stotnika Vogta je doletela čast, da izpade iz predora in se pretolče skozi partizanske položaje. Treba je bilo utreti pot drugim enotam, ki so čakale v zavetju deset kilometrov dolgega predora pod bohinjskimi gorami. Okrepiti je bilo treba posadke večjih postojank, da bi vzdržale. Stotnik Vogt si je potegnil čepico s planiko na oči. Zaščemela ga je sončna svetloba nenavadno jasnega dne. Razlivala se je po zelenih pobočjih grape, porasle z redkimi macesni, in po rečici v dnu korita. Na lastne oči je hote) videti položaj in se odločiti, kje bo prodiral in kako se bo izogibal ognju nevidnih strelcev. Ob njem je čepel poročnik Hartwick, ki naj bi s četo brandenburgovcev prodiral za njim, in izza betonske pregraje z daljnogledom preiskoval strmine. .Jih že vidim, gospod stotnik!" Komaj je zaprl usta, že se je bobneč rafal zažrl v beton za njima in ju oglušil. Oba sta stisnila glavo med ramena in se preklinjajo zavlekla nazaj v predor, kjer je čakal vlak z raketnimi minometalci. Vojaki so se z orožjem v rokah naslanjali na vlažne stene predora. Pokanje je oživelo. Iz postojanke so udarili z vsem orožjem. Tudi raketni metalci megle so se oglasili. Vso grapo je napolnilo oglušujoče bobnenje, pobočja so se zavila v dim. Pod zaveso ognjenega dežja in pramenov megle se KJER SO NAS IZSEUEVALI tja naj postavijo dvojezične napise Minuto nedeljo je Slovensko prosvetno društvo .Trta" v Žitari vasi priredilo ob sodelovanju drugih podjunskih zborov pevski koncert v tarni dvorani v Št. Lipšu. Razveseljivo je dejstvo, da je prav društvo .Trta" po daljšem odmoru s tem koncertom pokazalo novo oživljeno aktivnost. Pozdravne besede je spregovoril predsednik društva Andrej Ogris. Novoustanovljeni zbor tega društva pod vodstvom J. Starca je s kakovostjo izvajanja resnično presenetil, če pomislimo, da nastopa šele nekaj mesecev. Na koncertu je nastopil tudi moški zbor .Zarja" iz Železne Kaple pod vodstvom mladega Jožkota Wrulicha, ki je v zadnjem času čestokrat dokazal, da se tudi odgovornosti pevovodje ne ustraši. Pod vodstvom Hanzija Ke- Gorenjski „G!as" PRAZNUJE 25-LETNICO Gorenjih; „G/as", g/dsr/o .SZDZ. /Menice, Kranj, Ra-Joz/;lca, ^o/ja Lo^a In Zrz:č, je o&-to&ra meseca praznoval 23-!einfco Ksfanovlrve. V počast:7ev rega ag/e7nega Ja/:7e-jd so priredil: frevllne proslave, osrednja pa je l^lla s^apna slavnosr-na seja Izdajateljskega kolektiva ml-tt^lo soboto v doma /7.^4 v Kranja. 07* navzočnosti števllnlk častnik gostov so pregledali rdzvoj In četrtsto-Ictno delo gorenjskega „Glasa", kako s: je atlral pot <7o kralca. Danes gorenjski „Glas" z naklado 7R.300 Izvodov pomeni enega najmočnejslk reglonalnlk časopisov v Sloveniji. 3tevlln;m čestrf^drM ok jaklleja se pr;77rKŽMjc tadl naš list/ Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Piiberku prireja v nedeijo 12. novembra ob 19.30 uri zvečer v tarni dvorani v Piiberku pevski koncert na katerem se bo v Piiberku prvič predstavi) mešani pevski zbor .Jakob Peteiin-Gaitus" iz Ceiovca pod vodstvom prot. Jožka Kovačiča. zarja je popestril koncert še mešani zbor SPD .Danica" iz Št. Vida v Podjuni. Za razvedrilo pa je poskrbel trio .Korotan" (Hanzi Kežar — harmonika, Daniela Kežar — kitara in Jože Starc — berda), ki so ga s petjem spremljali Mojca Hribernik, Anica Polzer, Anica Škot ter Folti Hartmann. Da je koncert res dobro uspe), je pričalo številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano ter z močnim ploskanjem pokazalo svoje zadovoljstvo. Ob koncu je spregovoril še Jože Golavčnik, ki je dejal, da vsako ustvarjanje oz. delo potrebuje svojo razvojno dobo, da se izoblikuje in prinese svoj sad. Tako je bilo tudi z moškim zborom SPD .Trta", ki je letos spomladi po daljšem molku zopet pognal brstje in, kot je pokazal njegov nastop, dozorel do kulturne žetve. ,Že naš prvi slovenski pesnik nam je pred 200 leti zapel pesem, ki pravi: Slovenec tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega je prava... Danes pa nam hočejo gotovi .nadkulturni ljudje" osporavati našo pripadnost k slovenski pesmi in govorici. Radi bi nas zopet ugotavljali, koliko nas je in kam bi nas mogli še odsloviti. Našli so slovenske domove leta 1942 od Šmohorja v Ziljski dolini skozi vso južno Koroško dol do Labota. Tja pa naj danes tudi postavijo dvojezične topografske napise, ki so v tem obsegu zapisani v državni pogodbi iz leta 1955. Šele z izvedbo teh pogojev in priznanjem naše narodne skupnosti kot enakopravnega člana naše avstrijske domovine se bodo uresničile besede našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je zapisal: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag — le sosed bo mejak! Razveseljivo je, da je ravno v času fizičnega in psihičnega pritiska na koroške Slovence koncert tako dobro uspel. To dokazuje, da se v težkih časih vedno znajdemo strnjeni in pripravljeni boriti se za ohranitev naših kulturnih dobrin. Ljubezen do materine besede, povezana s kulturnim izživljanjem pa je najboljše orožje za ohranitev našega obstoja. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vljudno vabi na OTVOR!TEV RAZSTAVE L!KOVN!H UMETNIKOV V SODELOVANJU Z UMETNOSTNIM PAVILJONOM SLOVENJ GRADEC v petek 17. novembra 1972 ob 19.30 uri v Domu umetnikov v Celovcu. Ob tej priložnosti bo tudi kulturni spored, pri katerem bodo sodelovali besedni umetniki ter vokalni oktet iz Slovenj Gradca. Razstava bo odprta do petka 24. novembra 1972 Likovna razstava in iiterarni večervCeiovcu V okviru sodelovanja med Slovensko prosvetno zvezo in Umetnostnim paviljonom v Slovenj Gradcu prireja Slovenska prosvetna zveza v dneh od 17. do 24. novembra v Domu umetnikov v Celovcu likovno razstavo slikarjev in kiparjev iz skupine .Likovni umetniki 72". Prireditev bo izvedena v sodelovanju s slovenjgraškim Umetnostnim pa- Kuttume skupine tovarne iskra ohiskaie Št. Janž v Rožu Čeprav v zadnjih tednih občutimo močno gonjo proti naši narodni skupnosti, vezi med Slovenci tu in onstran meje niso prekinjene. Nasprotno, prav v teh dneh doživljamo močno povezovanje med kulturnimi skupinami na Koroškem in v Sloveniji. Slovenska prosvetna zveza je v letošnjem letu navezala stike tudi s kulturno komisijo tovarne Iskra v Kranju. Tako je spomladi obiskalo okoli osemdeset prosvetašev s Koroške tovarno Iskra, pred nedavnim pa so obiskali Kranj športniki in prosve-taši iz Št. Janža ki so s tamkajšnjimi nogometaši odigrali prijateljsko tek- mo. Minulo soboto pa so kulturne skupine in športniki tovarne Iskra obiskali Št. Janž. Ob lepem jesenskem vremenu sta se pred gostilno pri Tiš-lerju ustavila dva avtobusa z gosti iz Kranja. Sprejem je bil nadvse prisrčen, saj so se srečali prijatelji. Na obširnem sporedu, predvidenem za popoldne, je bila prijateljska nogometna tekma, na kateri so se ponovno srečali nogometaši Iskre in športnega društva v Št. Janžu. Izid tekme je bil isti kot v Kranju — 2:1 za moštvo Iskre. Medtem ko se je od- vijala nogometna tekma, je skupina prosvetašev napravila izlet po zgornjem Rožu. Med potjo so obiskali tudi koroškega skladatelja in harmoni-zatorja Pavla Kernjaka. Zvečer je bil v dvorani gostilne pri Tišlerju kulturni spored. Se prej pa je predstavnik tovarne Iskra Tone Roblek šentjanškemu športnemu društvu izročil lepo darilo — dve garnituri igralnih dresov in tri žoge. Ko ravno omenjamo darilo, naj še povemo, da so šentjanški športniki ob svojem gostovanju v Kranju od tovarne Peko prejeli kot darilo nogometne čevlje. Za dragoceno darilo se je v imenu športnega društva zahvalil Miha Gabriel. V imenu prosvetnega društva v Št. Janžu pa je goste iz Kranja pozdravil Hanzej Weiss, ki je ob tej priložnosti naglasil velik pomen medsebojnega sodelovanja. Kulturni spored je pričel pevski zbor Iskre. Kot je povedal napovedovalec Rado Kokalj, je zbor pričel z delom šele pred dobrim letom in moramo reči, da je kljub temu bila kvaliteta zapetih pesmi presenetljiva. Pevcem in zborovodji Janezu Močniku gre vse priznanje. S pevci Iskre so prišli tudi recitatorji, ki so recitirali dela sodobnih književnikov ter predstavili tudi izvirna dela mladih Iskrašev. Brali so Miha Štefe, Milena Šemrou, Staša Krpan in Jože Sodnik, ki so poeziji dodali še nekaj šaljivih narodnih pesmi. Folklorna skupina tovarne Iskra je zaplesala venček gorenjskih ljudskih plesov, ki jih je s skupino naštudiral Miha Grohar. Za zaključek kulturnega sporeda pa so predvajali še film o tovarni Iskra, ki je nazorno prikazal razvoj in sedanjo produktivnost ene izmed največjih tovarn v Jugoslaviji. Kulturnemu sporedu je sledil zabavni del, pri katerem so sodelovali narodno zabavni ansambel Staneta Hafnerja, moderni zabavni ansambel Ivana Gorenca ter pevci Helena Vin, Marjan Marušič, Mark Vlasta, Šifrer Majda in Ljubo Perš ter humorist Tone Mokorel. Tako je občinstvo, ki je Tišlerjevo dvorano napolnilo do zadnjega kotička, imelo priložnost spoznati bogato kulturno dejavnost prosvetnih delavcev tovarne Iskra v Kranju. Da se je potem razvila še prijetna družabnost, ki je trajala v pozne večerne ure, ni treba posebej poudarjati. viljonom, kjer so koroški likovni umetniki razstavljali pred dvema letoma. Takrat je bil ob otvoritvi razstave tudi kulturni spored, pri katerem so sodelovali koroški besedni ustvarjalci in pevski zbor SPZ .Zarja* iz Železne Kaple. Zato je SPZ sklenila, da tudi otvoritev celovške razstave, ki bo v petek 17. novembra ob 19.30 uri v Domu umetnikov, poveže s kulturnim sporedom. Tako bodo obiskovalci otvoritve razstave lahko spoznali tudi dela besednih umetnikov ter pesem slovenjgraškega vokalnega okteta. V prostorih Doma umetnikov v Celovcu bodo razstavljali likovni umetniki akademski slikar Harald Draušbaher, akademski slikar Avgust Gnamuš, akademski kipar Andrej Grošelj, akademski slikar Karel Pečko, član DSLU Anton Repnik, akademska slikarka Vida Slivniker, član DSLU Jože Tisnikar in akademski slikar Alojz Zavolovšek. Ob otvoritvi razstave pa se bodo predstavili tudi besedni umetniki Leopold Suhodolčan, Marjan Kolar, Niko R. Kolar in Herman Vogel. Ljubitelje slovenske likovne in besedne umetnosti že sedaj vabimo da v čim večjem številu pridejo na otvoritev razstave, zakaj taka reprezentančna razstava oz. kulturna prireditev v Celovcu ni vsakdanja stvar. Hkrati pa bomo z našim obiskom tudi našim prijateljem iz Slovenj Gradca in okolice vrnili priznanje in gostoljubnost, ki so je naši kulturniki bili deležni ob svojem obisku v Slovenj Gradcu. Teu* Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone je stotnikova enota prebila v naselje in nadaljevala prodiranje vzdolž proge. Za njo so prodirali brandenburgovci. Razpotegnjeni v kolono so počasi lezli naprej in divje streljali na obe strani, kjer so bili na pobočjih potaknjeni partizanski strelci in mitraljezci. Zunaj naselja jim je zmanjkalo spodobnega kritja. Stotnik se je umaknit pred ploho izstrelkov v korito reke. Voda je bila ledeno mrzla, a so vztrajali v njej, čofotaje prodirali in streljali iz gormovja ob obrežju. Vogt se ni navduševal nad tem pohodom. Prej, ko so se spravljali na kamione, se je pripeljal major Wo!f. .Škoda, da greste, dragi stotnik," je dejal. Domenjena sta bila, da bosta lovita some, zvečer pa je imel Vogt še zmenek z dekletom. Zanj so bile nepozabne tiste ure, ki sta jih preležala v čolnu na jezeru in so ju božale sape toplih poletnih dni. Odkar je poznal dekle, ki je imela brata v hosti, se mu ni nič več zdelo pametno izgubiti glavo. Od Wolfa je zvedel, kako dela nevarna vaška organizacija OF in da ni izključeno, da je povezana z njo tudi njegova punca. Kadar so se po navodilih gestapa pripravljali na .hajko", ji je zmeraj povedal. To je delal namenoma, zato da je lahko povedala naprej. Manjše skupine se s partizani niso spuščale v boj in so rajši pobegnile. Tako je svojo enoto obvaroval nepotrebnih žrtev. Saj so imeli v bojih, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, dovolj izgub. Tudi sam se je počutil mnogo bolj varen in zadovoljen. Prav nič mu ni bilo do tega, da bi se po Wolfovem spopadu z organizacijo preveč nastavljal. Dekle je na vse opozoril in izdatneje zavaroval svojo enoto. Spričo spopada z divizijo, mnogih mrtvih in ranjenih, se mu je volja nekako razkrajala. Poročnika Hartwicka se je po tistem, kar je počel s partizanskimi obveščevalci, izogibal. Nehote je imet občutek, da bi prav tako mrcvaril njega, če bi padel v nemilost. Te sorte ljudje dajejo v vojni duška svojim najbolj nizkotnim nagonom. V varstvu strojnic so počasi rinili naprej. Zavzeli so nekaj ključnih točk pod razrušenimi mostovi in razdrto progo. Čeprav je stotniku Vogtu ta dan ležalo v želodcu nekaj težkega, je prodiral dalje, ker je za njim pritiskal Hart-wick s svojimi. Krogle so sekale vse bolj ostro in imeli so že precej izgub. Ranjencev niso vlačiti s seboj, pa tudi nazaj jih niso mogli pošiljati. Le obvezovali so jih in jih puščali po skupinah v zavetju. Tisočkrat je že preklel grapo, njene strmine in hiše, ki so se belile iz zelenja kot neznansko visoke trdnjave, preklel je Lahe in železnico in ves svet. V postojanki, ki so jo prejšnjo noč zavzeli partizani, so našli nekaj trupel, ki so jih zmrcvarile plastične mine. Ob pogledu na ožgana trupla brez nog in glav mu je želodec silil v grlo. Nekaj sto metrov naprej je njihovo prodiranje ustavil močan ogenj. Potaknili so se po luknjah in za kamenje in čakali. V daljavi so videli v čad zavito postojanko, nad katero je na bledem nebu viselo majhno sonce in se vijoličasto svetlikalo. Od voda, ki ga je poslal naprej, so čez nekaj časa privlekli nazaj nekaj mrtvih in ranjenih Od zadaj se je priplazil poročnik Hartwick z nekaj svojimi možmi. Moker do pasu je preklinjal: .Kaj pa je, hudiča? Ali ste se ustrašili?" Stotnik Vogt bi bil najraje ukazal, naj poizkusi s svojimi. Toda ni maral, da bi mu potem očital bojazljivost. Zbral je nekaj svojih in znova pritisnil. Rafali mitraljezov so ostro klestili veje in dvigali vodene curke. Potem so se morali zavoljo skalovja skobacati iz struge na planjavo. Nekaj njegovih mož jo je pred njim preteklo brez nezgode. Pognal se je za njimi ... sredi livade pa ga je zadela krogla in se mu z jedko bolečino zarila v telo. Napravil je še nekaj korakov in padel. Njegovi so prišli ponj. Zvlekli so ga nazaj in obvezali. Za njim si je izsilil prehod poročnik Hartwick s svojo udarno skupino. Hotel se je proslaviti. Zdaj je imel priložnost uspeti tam, kjer so drugi odpovedali. Neoziraje se na žrtve je prodiral naprej. Pririnil se je že v bližino napadene postojanke. Z daljnogledom je opazoval, kako padajo granate na naselje. Ko se je razkadil dim, je zagledal poslopje, obdano z bunkerji, iz katerega je visela velika bela zastava. .Prekleti Lahi! Predajajo se... In mi črkujemo zanje po tej ledeni reki!" Cel slap kletvic mu je bruhnil iz ust. Zbral je svoje ljudi na ozkem prostoru. Na njegov znak so vsi, ki so imeli raketne pištole, izstrelili v zrak rakete, enota pa se je najavila z bobnečim streljanjem z avtomati. Signal, da prihaja pomoč, je deloval. Čez pol ure je Hartvvick na čelu svojih mož stal pred razcefranimi žičnimi ovirami in srepo gledal v očrnele razbitine poslopja, iz katerega so lezli Italijani — bledi, črni, zasvinjani, nekateri ko prikazni .. . Hartvvick bi jih bit najraje postroji! pred postojanko in postrelil. .Evviva! Tedeschi! Evviva)" so vpili Italijani in mahali s puškicami. .Odprite! Potegnite stran te preklete ježe in spustite nas noter, svoje rešitelje. Ce ne, vas takoj zapustim, in naj vas vzame vrag." Z višin so krogle še vedno pikale med hiše in Hartvvick je bil razdražen, da bi z užitkom pobil koga s kopitom, še raje pa zaklal. Priteklo je nekaj črnih Italijanov, ki so odprli osvoboditeljem vhod. Hartvvick je ponosno vkorakal v varstvo zidov in za njim njegovi asi. Na dvorišču ga je vsega omotičnega od ponosa sprejeta gruča Nemcev in Italijanov. Gostoleli so okoli njega in ga objemali. .Bežite no, hudiči! Saj vam nisem prišel ponujat svoje zadnjice, falotje," je rentačil, jih prezirljivo odrival z roko Naš!! smo pot zbtižanja in ne vračajmo se k napakam pretektosti V furlanskem mestu Pordenone je bilo minuto soboto in nedeljo tradicionalno srečanje planincev treh dežel — Koroške, Slovenije in Fur-lanije-Julijske krajine. Poleg domačinov se je srečanja udeležilo dvajset zastopnikov iz Slovenije in Koroške ter iz Gradca. V glavnem so se udeleženci pogovarjati o alpskem smučanju v naših pokrajinah. Zastopniki treh dežel so v svojih referatih poudarjali, da alpsko smučanje vedno bolj pridobiva na pomembnosti. Vzrokov za to ni treba iskati samo v prena- polnjenih žičnicah in visokih cenah vzpenjač, temveč predvsem v vedno večji želji turistov, da se umaknejo vsakodnevnemu vrvežu in uživajo naravo, kakršna je v resnici. Žal so še zapreke, ki otežkočajo takšne zimske izlete na smučeh. Ravno te težkoče pa so udeležence spodbudile, da jih bodo skušali odstraniti. Tako so sporočili iz Slovenije, da nameravajo v Julijskih Alpah oskrbovati tri koče, ki bi bile primerne za alpsko smučanje. V vseh treh deželah nameravajo v letošnji zimi prirediti smučarske tu- smu- Jubiiejno siavje na Radišah Pred nedavnim smo imeli na Radišah dvojno jubilejno slavje. Znani pevovodja in neumorni prosvetni delavec Šimej Wru!ich je skupno s svojo soprogo, ki je tudi mnogo pripomogla, da se je Šimej mogel posvetiti prosvetnemu delu — praznoval 65-letnico starosti. Domači župnik Ludvik Jank pa je praznoval 40-letnico bivanja oziroma službovanja na sončnih Radišah. Za počastitev tega dogodka smo se zbrali pri Mežnarju na Radišah, kjer je moški zbor pod vodstvom našega mladega zborovodje Stankota Wruli-eha zapel za uvod pesem „ Zadoni nam", nato pa mešani zbor „Po-zdravno" na čast našim slavljencem. Učitelj Tomi Ogris je pozdravil vse navzoče, med katerimi so bili tudi jugoslovanski generalni konzul Bojan Lubej, predsednik ZSO dr. Franci Zwitter, predsednik SPZ Hanzi Weiss, župan Ludvik Ogris in številni pripadniki našega društva. V svojem govoru je opisal velike zasluge, ki jih ima Šimej na pevskem in na dramskem polju. Želel mu je, da bi še dolga leta pomagal sinu Stankotu in tako bil še v bodoče gonilna sila pri našem društvu. Spomnil pa se je tudi domačega župnika in se mu zahvalil za vse, kar je doprinesel za ohranitev naše materne besede in želel, da bi ostal čil in zdrav in tako še naprej opravljal svoje plemenito delo. Nato so pevci zapeli še več pesmi, med njimi seveda tudi Šimejevo najbolj priljubljeno „Pevec". Višek priznanja, ki ga je bil Šimej deležen za svoje plodonosno delo na narodnem in kulturnem polju, pa je bilo obvestilo radiškega župana Ludvika Ogrisa, da ga je občinski svet imenoval za častnega občana radiške občine. Tudi domači župnik je prejel priznanje v obliki darila. Uvodnemu ^uradnemu" je sledil družabni del večera. Zbor je ubrano prepeval, naše dečle pa so skrbele za pijačo in jedačo, tako da smo bili vsi Zadovoljni. Ne nazadnje pa moramo pohvaliti še naš „Gorjanski kvintet", ki je prvič javno nastopil ter s svojimi vižami popraskal pete vsem, ki so se hoteli zavrteti. Ob tej priložnosti jim želimo še nadaljnjega uspeha. Vse prehitro je minil čas in morali smo se posloviti. Slavljenca sta se iz srca zahvalila za darila in voščila. Obema želimo, da bi še dolga leta delovala med nami, nam v veselje, narodu pa v korist. Tudi pridne Mežnarjeve Lize, ki nam je šla vedno na roko ter nam dala sobo brezplačno na razpolago, ne smemo pozabiti. Želimo ji, da bi bila še mnogo let čila in zdrava. Vsem trem slavljencem pa želimo, kot pravi pesem: „Mnoga še leta, naj Bog vas živi!" re, katerih naj bi se udeležili čarji omenjenih dežel. Udeleženci srečanja pa niso razpravljali samo o alpsko-smučarskih vprašanjih, temveč so se dotaknili tudi vprašanj, ki motijo mirno sožitje med narodi. Tako je predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik opozoril na ekstremistične izgrede na Koroškem in hkrati poudaril pomembnost prijateljskega sodelovanja planincev. .Našli smo pot zbližanja in sodelovanja v .poti prijateljstva". Delati moramo na tem, da še bolj okrepimo prijateljske vezi in da se ne povrnemo v pretekle žalostne napake." Predstavnik Avstrijskega planinskega društva na Koroškem dr. Dellisch pa je odgovoril z besedami: .Nastale so sence med Slovenijo in Koroško, vendar je pot, ki jo hodimo planinci, prava in hodili jo bomo naprej. Nismo edina organizacija na Koroškem in ne sodelujemo samo s turistično organizacijo Naturtreunde, temveč tudi s Slovenskim planinskim društvom v Celovcu, čigar član tudi danes zastopa tukaj Koroško. Pravice in mnenja drugih spoštujemo in mislim, da med nami planinci ne more biti zaprek, kot so drugje. Upam, da bo naše sodelovanje pripomoglo, da bodo problemi rešeni v evropskem duhu." Laži in nasilja se poslužujejo „domovinski bojevniki' Pravijo, da proti Slovencem na Koroškem nič nimajo, da nam bodo dali vse pravice. Le nekaj je navmes, kar vsi dobro vemo — prazne besede brez dejanj. Sicer pa dejanja so, toda vse prej kot častna za tisto večino, ki nam menda nič noče. Zdaj, ko je opravila z uradnimi dvojezičnimi tablami, se je naščuvana drhal spravila na zasebne napise. !ZLET NA KOMNtCO Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje na izlet na 1739 m visoko Komnico nad planino Borovščico. Odhod v nedeljo 12. novembra ob 7. uri zjutraj od „Koče nad Arihovo pečjo". Koča bo odprta od sobote popoldne do nedelje zvečer, tako da planinci lahko prenočijo tudi v koči. Na Komnico se bomo povzpeli po navadni poti in po ..bližnjici" preko severnega pobočja. Razgled s Komnice je čudovit zlasti sedaj v jeseni. Pridite in uživajte ga. S pianinskimi pozdravi! Odbor TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV V poro