UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 35:11

/



KLASIČNI BALET /

Umetniška gimnazija – plesna smer; /

modul A: balet 5

2

0

2

.

2

1

.

6

1



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: klasični balet

Izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer; modul A: balet: obvezni predmet (1400 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Vesna Cestnik Tehovnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Helena Valerija Krieger, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Nina Ogrinc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tanja Pavlič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Blanka Polič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Marinka Ribič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Urša Rupnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola; dr. Leon Stefanija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Martina Svetina, Konservatorij za glasbo in balet Maribor.



JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-klasicni-balet_um_pl_a.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261956611

ISBN 978-961-03-1491-2 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt klasični balet za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul A – balet.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu klasični balet za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul A – balet.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 11

Kažipot po didaktičnih priporočilih ......... 11

Splošna didaktična priporočila .............. 12

Splošna priporočila za vrednotenje znanja

.............................................................. 13

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ................................ 15

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 20

1. LETNIK ................................................... 21

Vaje pri drogu ........................................ 21

Vaje na sredini prostora ........................ 24

Skoki ......................................................27

Vaje na konicah prstov ......................... 30

2. LETNIK ................................................. 32

Vaje pri drogu ....................................... 32

Vaje na sredini prostora ........................ 35

Skoki ...................................................... 37

Vaje na konicah prstov ......................... 39

3. LETNIK .................................................. 41

Vaje pri drogu ........................................ 41

Vaje na sredini prostora ........................ 43

Skoki ..................................................... 45

Vaje na konicah prstov ......................... 48

4. LETNIK ................................................. 50

Vaje na sredini prostora ........................ 50

Skoki ..................................................... 53

Vaje na konicah prstov .......................... 55

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 57

Opredelitev predmeta ............................ 57

Didaktična priporočila ............................ 57

PRILOGE ............................................... 58





3

5

:

1

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

6

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Namen predmeta klasični balet v programu umetniške gimnazije – plesna smer, modul A: balet je razvijati posameznikov potencial na področju baletne umetnosti. Balet kot osnovno umetniško izrazno sredstvo spodbuja posameznikov telesni, čustveni in umetniški razvoj. Razvoj strukturiranega sistema, ki ga sestavljata učni načrt in preverjanje znanja, spodbuja celovit osebni razvoj posameznika.

Na tej ravni izobraževanja skupaj z drugimi strokovnimi predmeti izobražujemo in vzgajamo mlade baletne talente. Predmet klasični balet vključuje tudi spoznavanje zgodovine baleta, njegovih slogov, terminologije in najpomembnejših baletnih del. Dijak se nauči, kako upravljati svoje telesne zmožnosti, hkrati pa razvija vztrajnost potrebno za uspeh v tej umetniški zvrsti. Nadalje se uči sprejemanja odgovornosti za svoje zdravje, skrb za prehranjevalne navade, natančnost, disciplino, voljo do učenja, odprtost za zavestno izražanje čustev in sodelovanje v skupini. Terminologija baletnih izrazov je v francoskem jeziku. Učna ura poteka ob glasbeni spremljavi korepetitorja, kar omogoča razvijanje posluha, ritmičnosti, muzikalnosti in celovitega baletnega doživljanja.

Dijak redno nastopa na različnih nastopih, s katerimi pridobiva odrsko prezenco, disciplino in samozavest. Obiskuje lahko tudi delavnice in seminarje, na katerih spoznava druge ustvarjalne pristope. Z učenjem sprejemanja kritik in stalnim napredovanjem se razvijata samozaupanje in osebna rast. Učitelj dijaka usmerja glede nadaljnjega razvoja kariere, tekmovanj in avdicij.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Predmet temelji na celovitem razvoju posameznika in baletne tehnike. Baletni koraki se tekom vseh štirih let prepletajo in dopolnjujejo. Za pravilno izvedbo baletnih korakov morajo biti izpolnjene osnovne zahteve. Baletna tehnika temelji na pravilnem nadzorovanju en dehors položaja spodnjih okončin ter pravilno držo medenice, hrbtenice, ramenskega obroča in glave. Nadalje je pomembna pravilna razporeditev teže telesa na celem stopalu, polprstih in konicah prstov. Prav tako mora biti ozaveščeno delo oporne strani. Dijak skozi skrbno izbrane baletne kombinacije, ki jih pripravi učitelj, razvija sposobnost ohranjanja ravnotežja na eni ali obeh nogah z oporo ali brez nje, ter razvija stabilnost v različnih baletnih položajih. Prav tako krepi mišice



9





3


5

:

1

1

/

/

/



spodnjih okončin in centra telesa ter razvija gibljivost in povečuje amplitudo giba. S celovitim 5202 povezovanjem nog in rok ter sistematičnim ponavljanjem dijak razvija koordinacijo gibov v bolj .21 tekoče elegantne sekvence. Razvija estetiko izvedbe, izraznost v gibanju ter sposobnost .61 komuniciranja čustev in zgodb skozi ples. Pomembno je poudariti, da vsakodnevni skupinski

trening klasičnega baleta dijaku omogoča pridobivanje moči in telesne zmogljivosti, da je izvedba na nastopu tehnično zanesljiva ter prepričljiva. Predmet klasični balet je tudi podlaga za predmet klasična podržka in repertoar. Tako učitelj kot dijak skrbita za kvaliteto učnega jezika in spoštljivo medsebojno komunikacijo.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Učitelj pozna dijakove sposobnosti, zagotavlja mu kakovostno strokovno podporo in mu pomaga oblikovati ter uresničevati zastavljene cilje. Za učinkovitim načrtovanjem pouka učitelj spremlja dijakovo počutje, odzivanje in napredek. Ob pogovorih z dijakom, sodelovanju s starši, posvetu s strokovnimi sodelavci in z nabiranjem dodatnih strokovnih znanj upošteva dijakove predispozicije in okoliščine. Nove baletne korake uvaja učitelj postopoma, sprva v lahkotnejših kombinacijah in nato v zahtevnejših. Pomembno je vključevanje dijaka v nastope, saj so ti ključni za razvoj odrske prezence in premagovane treme. Po nastopu je pomembno, da se učitelj z dijakom pogovori in analizira nastop kot del učnega procesa. Učitelj naj spodbuja dijaka k obisku plesnih predstav. Dijak tako spoznava bogastvo baletne umetnosti in se srečuje z umetniškimi dosežki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo lastno umetniško osebnost.



10





3


5

:

1

1

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

2

1

.

6

1



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH

Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje

znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne

šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo

učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična

priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev

vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



11





3


5

:

1

1

/

/

/



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5202.2 Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj 1.6 dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju 1

uporablja raznolike didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih

talentov in potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob

različni stopnji vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne,

čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa

lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov

dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in

predmetnimi področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj

učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo,

kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);



12





3


5

:

1

1

/

/

/



» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri 5202 učenju uspešni in so dosegli cilj); .21.6 » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; 1

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja) kot tudi pri ocenjevanju znanja.



13

3

5

:

1

1

/

/

/



V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu 5202 nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred .21 začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve .61 uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in

standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne

cilje in usvaja standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi

procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;

» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na

različnih ravneh zahtevnosti;

» spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje,

argumentiranje itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti

in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in

napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po

katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje

učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.



14





3


5

:

1

1

/

/

/



Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, 5202 pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v .21 procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. .61 Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se

izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

– temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije dijaka),

– dijakovih plesnih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in interesov ter

– kulture, umetniške in sporočilne vrednosti plesa.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obisk baletnih predstav in plesnih prireditev ter srečanja s plesnimi umetniki pomembno širijo plesna znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Plesna znanja pripevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske plesne in kulturne identitete dijaki širijo svoja znanja.

Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru plesnih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev.



15

3

5

:

1

1

/

/

/



Posamezni letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnik) so 5202 nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Vaje pri drogu, Vaje na .21 sredini prostora, Skoki, Vaje na konicah prstov). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi .61 cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z

razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti, pridobljenih v predhodnih letnikih.

S široko opredelitvijo pojmov se omogoča učitelju avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor plesnih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa.



Učna ura je razdeljena na štiri sklope: vaje pri drogu, vaje na sredini prostora, skoki in vaje na konicah prstov. Vsebine posameznih sklopov se med seboj povezujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo. Ura je sestavljena iz ogrevanja, utrjevanja znanih vsebin in jemanja novih plesnih elementov. Nove korake uvajamo postopno. Učitelj naj spodbuja dijaka tudi k obisku plesnih, še posebej baletnih prireditev, ki so pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih ne more dati sam pouk. Dijak tako spoznava bogastvo baletne umetnosti in se srečuje z interpretativnimi dosežki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniško osebnost. Ob tem spoznava zakonitosti poklicnega dela svojega področja tudi s praktičnih, organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na to dejavnost. Dijakom omogočimo delo s tujimi učitelji in koreografi.

Dijak/-inja mora imeti lastno baletno opremo (baletni dres, baletne nogavice, baletni triko, baletne copate, lasni pripomočki za urejeno frizuro). Prav tako je priporočljivo, da imajo pripomočke za vadbo za pripravo na pouk (elastični trakovi, kolebnice, ravnotežna deska, armafleks, žoge, valjček). Pomembno je tudi, da imajo dijakinje primerne in kakovostne baletne copate za ples na konicah prstov. Za namen analize nastopanja in povratne informacije priporočamo tudi uporabo avdio in video naprav ter posnetkov.



Diferenciacija, individualizacija in formativno spremljanje znanja

Pouk plesa ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki ustvarjajo pogoje za diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom plesnih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri plesnih dejavnostih: izvajanje, opazovanje in ustvarjanje.

Plesni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje ples in rešuje avtentične, problemske naloge.



16

3

5

:

1

1

/

/

/



Medpredmetne povezave 5202.2 Predmet se tesno povezuje z drugimi predmeti. 1.61 Klasična podržka in repertoar

Klasični balet je podlaga za predmet klasična podržka in repertoar. Nove korake vedno učimo pri pouku klasičnega baleta in jih šele nato prenašamo v pouk klasične podržke in repertoarja.

Sodobne plesne tehnike

Predmet sodobne plesne tehnike je umeščen v tretji letnik. Dopolnjuje znanje klasičnega baleta in gradi vsestransko usposobljenost dijakov za različne plesne stile, izboljšuje uporabo različnih kvalitet in dinamik gibanja, uporabo prostora in razvija izraznost.

Stilni plesi

Prvine stilnih plesov se prenašajo v klasični balet, pri čemer jih dijaki izvedbeno izpopolnijo s skladu z razvojem baletne tehnike, obenem pa jih znajo umestiti v zgodovinski okvir.

Karakterni plesi

Baletne korake poleg korakov, specifičnih za karakterne plese, dijaki ustrezno interpretirajo v skladu z značilnostmi posameznih karakternih plesov.

Zgodovina plesa

Dijaki znajo umestiti klasični balet v zgodovinski okvir.

Klavir

Dijaki razvijajo muzikalnost. Ob pouku klavirja se ob igranju spoznajo z notnim zapisom, ritmičnimi in melodičnimi značilnosti posameznih plesov, glasbeno frazo.

Posredno se klasični balet smiselno povezuje z vsemi predmeti umetniške gimnazije.



Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja

Pri vsaki skupini ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti plesnega razvoja dijakov.

Preverjanje

S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek v okviru vsake ure pouka ter na nastopih. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za ocenjevanje. K preverjanju lahko učitelj občasno povabi tudi druge



17

3

5

:

1

1

/

/

/



učitelje istega ali sorodnega predmeta, kar bo okrepilo skupinsko delo, izmenjavo izkušenj in 5202 usklajevanje meril. .21.6 Ocenjevanje 1

Ocenjujemo tehnično obvladovanje snovi, natančnost in zanesljivost izvedbe, prikaz muzikalnosti ter težavnost programa.

Priporočljivo je, da dijak ob koncu šolskega leta izvede zaključni nastop, na katerem predstavi svoje pridobljeno znanje in spretnosti iz priporočene snovi. Na tem nastopu dijak izkaže minimalne standarde znanja z izvedbo predvidenih vsebin, ki so specifične za vsak letnik.

Zaključni nastop naj dijaku omogoči, da svoje znanje in spretnosti predstavi na praktičen in ustvarjalen način. Na njem izkaže doseganje minimalnih standardov znanja z izvedbo vsebin, ki so določene za posamezni letnik. Priporočamo, da dosežek na zaključnem nastopu ocenita vsaj dva učitelja, ki dijaka ne poučujeta. Oceno oblikujeta v soglasju z učiteljem nosilcem predmeta.



Priporočena snov za zaključni nastop:

1. LETNIK

Dijak/dijakinja:

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje pri drogu,

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje na sredini prostora,

» izvede kombinacije baletnih korakov – skoki,

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje na konicah prstov.



2. LETNIK

Dijak/dijakinja:

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje pri drogu,

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje na sredini prostora,

» izvede kombinacije baletnih korakov – skoki,

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje na konicah prstov.



3. LETNIK

Dijak/dijakinja:

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje pri drogu,



18

3

5

:

1

1

/

/

/



» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje na sredini prostora, 5202.2 » izvede kombinacije baletnih korakov – skoki, 1.61 » izvede kombinacije baletnih korakov – vaje na konicah prstov.



4. LETNIK

Dijak/dijakinja:

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje pri drogu.

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje na sredini prostora,

» izvede kombinacije baletnih korakov – skoki,

» izvede kombinacije baletnih korakov – vaje na konicah prstov.

Dijak, ki opravlja maturo iz izbirnega predmeta balet, ne opravlja zaključnega nastopa in zaključi 4. letnik z razredno oceno.



Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami

Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po potrebi spreminja glede na dijakov napredek.

Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.

Literatura

Ahačič, K. (2025). Ključni cilji po področjih skupnih ciljev (spletna izd.). Zavod RS za

šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eohgiil

Holcar, A. idr. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Priročnik za učitelje in strokovne delavce. Zavod RS za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. DZS.



19





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


3


5

:

1

1

/

/

/



1. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

6

1

OBVEZNO



OPIS TEME

Dijak v 1. letniku spoznava nove baletne korake in delo sistematično nadaljuje s posebnim poudarkom na ponavljanju enostavnih kombinacij. Poudarek je na odprtosti nog, izboljšanju ravnotežja, gibljivosti in moči. Osredotočamo se na oblikovanje položaja rok, izteg stopal in koordinacijo gibov celotnega telesa. S ponavljanjem vaj se postopno stopnjuje tudi hitrost izvajanja. Vaje na sredini prostora postajajo zahtevnejše. Obrati se začnejo izvajati iz različnih začetnih položajev. Poudarek je na tekočih prehodih pri vrtenju iz začetnega v končni položaj. Nadalje je poudarek na malih in srednjih skokih ter izvedbi skokov z battu. Fantje napredujejo v izvedbi tour en l’air. Dekleta izvajajo vaje na konicah prstov sprva pri drogu in nato na sredini prostora.



VAJE PRI DROGU



CILJI

Dijak:

O: izboljšuje en dehors položaj spodnjih okončin ter pravilno držo medenice, hrbtenice, ramenskega obroča in glave;

O: izboljšuje ravnotežje, gibljivost in moč;



(3.2.1.3 | 3.2.1.1)

O: razvija pravilno razporeditev teže telesa na celem stopalu, polprstih;



(3.2.1.3)

O: razvija kontrolo oporne strani telesa;

O: spoznava in uporablja korak flic-flac en tournant en dehors in en dedans iz male v malo pozo na 45 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak pirouette v pozah na 45 stopinj po pol obrata;

O: spoznava in uporablja korak flic avec pirouette en dehors in en dedans;



21

3

5

:

1

1

/

/

/



O: spoznava in uporablja korak pirouette sur le cou-de-pied iz V. pozicije en dehors in en 5202 dedans; .21. O: 6 spoznava in uporablja korak pirouette en dehors in en dedans avec temps relevé na 45 1

stopinj;

O: spoznava in uporablja korak grand temps relevé en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak fouetté na 90 stopinj s pol obrata;

O: spoznava in uporablja korak double rond de jambe jeté en dehors in en dedans na celi nogi, na polprstih in z relevé;

O: spoznava in uporablja korak grand rond de jambe jeté en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak battement développé s kratkim balancé v velikih pozah: a) z relevé lent na 90 stopinj,

b) z développé na 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak developpé tombée;

O: spoznava in uporablja korak arabesque penché;

O: spoznava in uporablja korak grand battement passé;

O: spoznava in uporablja korak grand battement na polprstih in na demi plié v velikih pozah in v vseh smereh.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje pri drogu;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje pri drogu.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – vaje pri drogu



22

3

5

:

1

1

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku 21.61 » Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijak:

» natančno izvaja vaje,

» prikaže en dehors položaj spodnjih okončin in pravilno držo telesa ter glave,

» prikaže gibljivost, ravnotežje in kontrolo mišične moči v baletnih kombinacijah,

» prikaže pravilno razporeditev telesa,

» izkaže kontrolo oporne strani telesa.



23





3


5

:

1

1

/

/

/



VAJE NA SREDINI PROSTORA 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: izpelje in uporablja korake v vajah na sredini prostora, ki postajajo zahtevnejši, postopno se stopnjuje tudi hitrost izvajanja;

O: razvija ravnotežje, koordinacijo in skozi celotno vajo obdrži en dehors položaj;

O: razvija izvedbo obratov iz različnih začetnih položajev;

O: razvija tekoče prehode pri vrtenju iz začetnega v končni položaj;

O: spoznava in uporablja korak temps lié par terre avec pirouette en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak rond de jambe par terre en dehor in en dedans s pol obrata;

O: spoznava in uporablja korak battement divisé en quarts na 45 in 90 stopinj en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak pas de bourrée ballotté en tournant effacé in croisé naprej in nazaj v malih in velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak battement frappé in double battement frappé en tournant en dehors in en dedans po 1/8 in 1/4 obrata;

O: spoznava in uporablja korak flic-flac en tournant en dehors in en dedans en face in épaulement;

O: spoznava in uporablja korak battement fondu en tournant;

O: spoznava in uporablja korak battement fondu tombée;

O: spoznava in uporablja korak grand port de bras kot preparation za tour v velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak grand temps relevé en dehors in en dedans en face in épaulement na celi nogi v velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak battement développé ballotté naprej in nazaj na 90 stopinj en face in épaulement;

O: spoznava in uporablja korak tour lent (promenade) v velikih pozah en dehors in en dedans na stegnjeni oporni nogi in na demi plié;

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté iz à la seconde v 1. arabesque;

O: spoznava in uporablja korak fouetté iz éffacé v éffacé;

O: spoznava in uporablja korak développé tombée;



24

3

5

:

1

1

/

/

/



O: spoznava in uporablja korak double pirouettes en dehors in en dedans iz IV. in V. pozicije; 5202. O: 2 spoznava in uporablja korak grand tour en dehors in en dedans iz II. in IV. pozicije v velikih 1.6 pozah; 1

O: spoznava in uporablja korak glissade en tournant po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak tours piqués en dedans po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak tours piqués en dehors po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak tours chaînés po diagonali;

I: uporablja digitalno tehnologijo pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi ter upravlja svojo digitalno identiteto.



(4.2.2.1 | 4.3.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje na sredini prostora;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje na sredini prostora.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – vaje na sredini prostora



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



25

3

5

:

1

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. Dijak: 21.61 » prikaže dobro ravnotežje, koordinacijo in skozi celotno vajo obdrži odprt položaj kolkov – en

dehors,

» med pozicijami izvaja mehke in tekoče prehode,

» prikaže usklajeno gibanje rok, nog, trupa in glave,

» prikaže fluidnost in kontrolo gibov ter jih poveže z glasbo,

» natančno izvede kombinacije baletnih vaj,

» prikaže tempo in dinamiko glasbe ter ustrezno uporabi prostor,

» pri obratih ohranja ravnotežje in izvede pravilno pripravo ter zaključek obrata.



26





3


5

:

1

1

/

/

/



SKOKI 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: izpelje in uporablja pravilen odriv iz demi−plié na malih in srednjih skokih;

O: razvija odprtost obeh nog v skoku in doskoku;

O: razvija kontrolo mehkega in tihega pristanka;

O: spoznava in uporablja korak royal s premikom naprej, nazaj in vstran en face in épaulement;

O: spoznava in uporablja korak entrechat-quatre s premikom naprej, nazaj in vstran en face in épaulement;

O: spoznava in uporablja korak entrechat – trois;

O: spoznava in uporablja korak entrechat – cinq;

O: spoznava in uporablja korak assemblé en tournant po 1/4 kroga en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak assemblé battu;

O: spoznava in uporablja korak jeté battu;

O: spoznava in uporablja korak jeté fermé;

O: spoznava in uporablja korak brisé naprej in nazaj;

O: spoznava in uporablja korak ballotté naprej in nazaj par terre in en l'air;

O: spoznava in uporablja korak ballonné s premikom;

O: spoznava in uporablja korak ballonné battu vstran na mestu;

O: spoznava in uporablja korak jeté passé na 45 in 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak pas failli naprej in nazaj;

O: spoznava in uporablja korak contretemps;

O: spoznava in uporablja korak sissonne simple en tournant en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak temps de cuisse;

O: spoznava in uporablja korak temps lié sauté naprej in nazaj brez obrata in z enim obratom;

O: spoznava in uporablja korak temps levé v vseh velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak temps glissé naprej in nazaj na arabesque (dekleta);

O: spoznava in uporablja korak chassé en tournant;



27

3

5

:

1

1

/

/

/



O: spoznava in uporablja korak emboîté en tournant; 5202. O: 2 spoznava in uporablja korak grand emboîté; 1.61 O: spoznava in uporablja korak grand sissonne ouverte v vseh smereh in s premikom v velikih

pozah – tudi z développé;

O: spoznava in uporablja korak grand sissonne tombée v vseh smereh in v velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak sissonne fondue;

O: spoznava in uporablja korak rond de jambe en l´air sauté en dehors in en dedans en face in épaulement;

O: spoznava in uporablja korak grand assemblé v velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak grand jeté;

O: spoznava in uporablja korak grand pas de chat naprej;

O: spoznava in uporablja korak simple tour en l'air (fantje);

O: spoznava in uporablja korak simple tour en l´air preko passé v IV. pozicijo (fantje).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – skoki;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – skoki.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – skoki



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



28

3

5

:

1

1

/

/

/



OPISNI KRITERIJI 5202. Dijak: 21.61 » izkaže pravilen odriv iz demi−plié s peto na tleh,

» na najvišji točki skoka prikaže iztegnjena kolena in prste,

» prikaže odprtosti obeh nog – en dehors (tako pri oporni kot pri delovni nogi, ki je določena v

zahtevani poziciji),

» izkaže izredno pazljivost pri doskoku, ki je vedno natančno kontroliran,

» pravilno uporabi roke pri odrivu, na najvišji točki skoka in pri doskoku.



29





3


5

:

1

1

/

/

/



VAJE NA KONICAH PRSTOV 5202.21.61 CILJI

Dijakinja:

O: razvija pravilen dvig in spust pri plesu na konicah prstov v en dehors poziciji;

O: razvija ravnotežje in nadzor med izvajanjem gibov na konicah prstov;

O: spoznava in uporablja korak ballonné s premikom naprej, nazaj, vstran v malih pozah na 45 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak relevé na eni nogi v različnih malih pozah na 45 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak relevé na eni nogi en tournant z nogo sur le cou-de-pied;

O: spoznava in uporablja korak pas couru;

O: spoznava in uporablja korak simple in double pirouette en dehors in en dedans iz IV. in V. pozicije;

O: spoznava in uporablja korak grand jeté v vseh smereh in velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté iz à la seconde v 1. arabesque;

O: spoznava in uporablja korak soutenus en tournant en dedans po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak glissade en tournant en dedans po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak tours piqués en dedans po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak tours piqués en dehors po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak tours chaînés po diagonali (po 4);

O: spoznava in uporablja korak temps sauté iz I., II. in V. pozicije;

O: spoznava in uporablja korak changement de pieds s premikom in en tournant.



STANDARDI ZNANJA

Dijakinja:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje na konicah prstov;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje na konicah prstov.



30

3

5

:

1

1

/

/

/

5

2

0

2

TERMINI .

2

1

.

6

◦ 1 vsi baletni koraki – vaje na konicah prstov



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijakinja:

» natančno prikaže dvig in spust pri plesu na konicah prstov,

» prikaže vaje na konicah prstov z natančno postavitvijo stopal in pravilno poravnavo telesa,

» prikaže ravnotežje in nadzor med izvajanjem gibov na konicah prstov, vključno z dvigi,

spusti in obrati,

» prikaže natančnost pri izvedbi obratov in obratov po diagonali,

» pravilno uporabi rotacijo glave (spotting),

» tekoče in povezano prikaže korake v daljših baletnih kombinacijah.



31





3


5

:

1

1

/

/



2. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

6

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 2. letniku dijak izvaja tehnično zahtevnejše kombinacije baletnih vaj. Poudarek je na pravilni drži, odprtosti nog in pravilni uporabi rok. Pri vajah ob drogu razvijamo hitrost in natančnost izvedbe ter se osredotočamo na tekoče povezave baletnih korakov. V kombinacijah pri baletnem drogu vključimo obrate s končanjem v velikih pozah. Pri vajah na sredini prostora nadaljujemo z natančnostjo izvedbe in dodajamo večjo amplitudo giba, tako v adagiu kot pri obratih. Osredotočamo se na obrate po diagonali. Pri skokih razvijamo natančnost, lahkotnost in višino skoka. Z raznimi veznimi koraki in hitrejšimi muzikalnimi tempi postajajo kombinacije skokov zahtevnejše. Izvajamo več obratov in povečujemo amplitudo giba pri vajah na konicah prstov. Dijaki poglabljajo tudi svojo sposobnost umetniškega izražanja.



VAJE PRI DROGU



CILJI

Dijak:

O: izpopolnjuje en dehors položaj spodnjih okončin in pravilno držo telesa ter glave, da razvija hitrost in natančnost izvedbe;

O: razvija gibljivost, ravnotežje in kontrolo mišične moči v baletnih kombinacijah;

O: razvija pravilno razporeditev telesa in kontrolo oporne strani telesa;

O: razvija sposobnost ohranjanja ravnotežja na eni ali obeh nogah ter razvija stabilnost v različnih položajih;

O: uporablja korake iz 1. letnika;



(1.1.2.2)

O: spoznava in uporablja korak battement battu sur le cou-de-pied naprej in nazaj en face in épaulement;

O: spoznava in uporablja korak flic-flac en tournant iz poze v veliko pozo na 90 stopinj en dehors in en dedans;



32

3

5

:

1

1

/

/

/



O: spoznava in uporablja korak double pirouette en dehors in en dedans avec temps relevé na 5202 45 stopinj; .21. O: 6 spoznava in uporablja korak pirouette v pozah na 90 stopinj po pol obrata; 1

O: spoznava in uporablja korak pirouette en dehors in en dedans iz V. pozicije z zaključkom v poljubno pozo na 45 in 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak port de bras – k delovni nogi naprej in nazaj: a) po principu développé na 90 stopinj en croix,

b) po principu relevé lent na 90 stopinj en croix;

O: spoznava in uporablja korak grand battement jeté z obratom fouetté po 1/4 in 1/2 obrata.



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje pri drogu;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje pri drogu.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – vaje pri drogu



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijak:

» natančno izvaja vaje,

» prikaže en dehors položaj spodnjih okončin in pravilno držo telesa ter glave,

» prikaže gibljivost, ravnotežje in kontrolo mišične moči v baletnih kombinacijah,



33

3

5

:

1

1

/

/

/



» prikaže pravilno razporeditev telesa, 5202.2 » izkaže kontrolo oporne strani telesa, 1.61 » prikaže sposobnost ohranjanja ravnotežja na eni ali obeh nogah, z oporo ali brez nje, ter

razvija stabilnost v različnih položajih,

» tekoče in povezano prikaže korake v različnih muzikalnih tempih.



34





3


5

:

1

1

/

/

/



VAJE NA SREDINI PROSTORA 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: razvija dobro ravnotežje, koordinacijo in skozi celotno vajo obdrži en dehors položaj;

O: izvaja usklajeno gibanje rok, nog, trupa in glave;

O: razvija večjo amplitudo giba tako v adagiu kot pri obratih;

O: izvaja fluidnost in kontrolo gibov, jih poveže z glasbo ter ustrezno uporabi v prostoru;



(3.3.1.1 | 3.3.2.1)

O: uporablja korake iz 1. letnika;

O: spoznava in uporablja korak rond de jambe en l´air en tournant en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak temps lié avec pirouette en dehors in en dedans iz V. pozicije na 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté v 3. arabesque in v croisé naprej;

O: spoznava in uporablja korak pirouette iz grand plié;

O: spoznava in uporablja korak arabesque penché;

O: spoznava in uporablja korak grand battement balançoire en face in épaulement;

O: spoznava in uporablja korak grand battement jeté passé en face in épaulement;

O: spoznava in uporablja korak grand battement jeté na polprstih;

O: spoznava in uporablja korak grand tours arabesque en dedans s plié-relevé (pol ali cel obrat štirikrat zaporedoma);

O: spoznava in uporablja korak double tours iz IV. in V. pozicije en dehors in en dedans z zaključkom v velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak tours chaînés po diagonali z zaključkom v velikih pozah na polprstih;

O: spoznava in uporablja korak grand pirouette à la seconde s plié-relevé – štirikrat zaporedoma (fantje);

O: spoznava in uporablja korak pirouette en dehors in en dedans iz V. in II. pozicije z zaključkom na koleno (fantje);

O: spoznava in uporablja korak double tours piqués en dedans po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak double tours piqués en dehors po diagonali.



35

3

5

:

1

1

/

/

/

5

2

0

2

STANDARDI ZNANJA .

2

1

.

6

Dijak: 1

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje na sredini prostora;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje na sredini prostora.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – vaje na sredini prostora



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijak:

» prikaže dobro ravnotežje, koordinacijo in skozi celotno vajo obdrži odprt položaj kolkov – en

dehors,

» med različnimi pozicijami izvaja mehke in tekoče prehode,

» prikaže usklajeno gibanje rok, nog, trupa in glave,

» prikaže fluidnost in kontrolo gibov ter jih poveže z glasbo,

» natančno izvede zahtevnejše kombinacije baletnih vaj,

» prikaže tempo in dinamiko glasbe ter ustrezno uporabi prostor,

» pri obratih ohranja ravnotežje in izvede pravilno pripravo ter zaključek obrata,

» natančno izvede baletne kombinacije po diagonali,

» tekoče in povezano prikaže korake v daljših baletnih kombinacijah.



36





3


5

:

1

1

/

/

/



SKOKI 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: razvija pravilen odriv, odprtosti obeh nog in pravilno uporabo rok na najvišji točki skoka ter pri doskoku;

O: razvija natančnost, lahkotnost in višino skoka ter na najvišji točki skoka prikaže iztegnjena kolena in prste;

O: krepi mišično moč in razvija eksplozivnost za višji skok;



(3.2.1.3)

O: razvija razumevanje pravilne dinamike in ritma v različnih kombinacijah;

O: uporablja korake iz 1. letnika;

O: spoznava in uporablja korak échappé en tournant s 1/2 obrata in celim obratom;

O: spoznava in uporablja korak petit sissonne ouverte en tournant en dehors in en dedans v malih pozah na 45 stopinj in v vse smeri – tudi z développé;

O: spoznava in uporablja korak sissonne tombée en tournant en dehors in en dedans v malih pozah;

O: spoznava in uporablja korak pas de ciseaux po diagonali v pozo na 45 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak double rond de jambe en l´air sauté en dehors in en dedans na 90 stopinj en face in épaulement;

O: spoznava in uporablja korak ballotté naprej in nazaj na 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak cabriole;

O: spoznava in uporablja korak grand assemblé battu en face iz V. pozicije avec allongé;

O: spoznava in uporablja korak grand assemblé en tournant en dedans;

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté sauté;

O: spoznava in uporablja korak soubresaut iz V. pozicije s premikom naprej in nazaj (roke v III. poziciji);

O: spoznava in uporablja korak entrechat six (fantje);

O: spoznava in uporablja korak échappé z entrechat six (fantje);

O: spoznava in uporablja korak double tour en l'air (fantje).



37

3

5

:

1

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.61 » izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – skoki;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – skoki.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – skoki



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijak:

» izkaže pravilen odriv in doskok iz demi−plié s peto na tleh,

» pravilno uporabi roke pri odrivu, na najvišji točki skoka in pri doskoku,

» na najvišji točki skoka prikaže iztegnjena kolena in prste,

» prikaže odprtosti obeh nog – en dehors (tako pri oporni kot pri delovni nogi, ki je določena v

zahtevani poziciji),

» izkaže izredno pazljivost pri doskoku, ki je vedno natančno kontroliran,

» natančno izvede skoke, obrate in vse gibe med skokom ter pravilno uporabi roke,

» prikaže velike skoke,

» prikaže koordinacijo in nadzor med hitrejšim gibanjem.



38





3


5

:

1

1

/

/

/



VAJE NA KONICAH PRSTOV 5202.21.61 CILJI

Dijakinja:

O: izvaja vaje z natančno postavitvijo stopal in pravilno poravnavo telesa;



(3.1.3.3)

O: razvija ravnotežje in nadzor, vključno z dvigi, spusti ter obrati;

O: razvija natančnost pri izvedbi obratov in izvedbi gibov, ki vključujejo večjo amplitudo gibov;

O: se seznanja tudi s sposobnostjo umetniškega izražanja;



(3.1.2.2)

O: uporablja korake iz 1. letnika;

O: spoznava in uporablja korak relevé na eni nogi v malih in velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak sissonne ouverte en tournant v malih pozah po 1/4 in 1/2 obrata;

O: spoznava in uporablja korak grand sissonne ouverte v vseh smereh na 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak balloné na 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak rond de jambe en l´air in double rond de jambe en l´air en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak fouetté iz éffacé v éffacé;

O: spoznava in uporablja korak pirouette iz V. pozicije en dehors 4 do 8 obratov zaporedoma;

O: spoznava in uporablja korak emboîté en tournant po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak temps levé sur le cou-de-pied naprej in nazaj en face in s premikom;

O: spoznava in uporablja korak temps levé attitude na mestu na 45 stopinj.



STANDARDI ZNANJA

Dijakinja:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje na konicah prstov;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje na konicah prstov.



39

3

5

:

1

1

/

/

/

5

2

0

2

TERMINI .

2

1

.

6

◦ 1 vsi baletni koraki – vaje na konicah prstov



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijakinja:

» natančno prikaže dvig in spust pri plesu na konicah prstov,

» prikaže vaje na konicah prstov z natančno postavitvijo stopal in pravilno poravnavo telesa,

» prikaže ravnotežje in nadzor med izvajanjem gibov na konicah prstov, vključno z dvigi,

spusti in obrati,

» prikaže natančnost pri izvedbi obratov in obratov po diagonali,

» pravilno uporabi rotacijo glave (spotting),

» tekoče in povezano prikaže korake v zahtevnejših baletnih kombinacijah,

» prikaže natančnost pri izvedbi gibov, ki vključujejo veliko amplitudo gibov.



40





3


5

:

1

1

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

6

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 3. letniku dijak nadgrajuje izpopolnjevanje baletnih korakov. Poudarek je na pravilnem nadzoru celotnega telesa v baletnih položajih in nadaljnjem razvoju tehničnih veščin ter znanja baletne tehnike. Vaje pri drogu vključujejo poudarek na fluidnosti, popolnem obvladovanju telesa, hitrosti in natančnosti. Krepimo mišično vzdržljivost (adagio) in največjo amplitudo z ohranjanjem pravilne drže (grand battement jeté). Vaje na sredini prostora vsebujejo vedno več dvojnih obratov v velikih pozah, težjih elementov v adagiu, fondu in grand battement jeté, ki se izvajajo na polprstih. Izvedba dvojnih obratov je pravilna in enako dobra na polprstih kot tudi na konicah prstov. Pri vajah na sredini prostora smo pozorni na povezovanje, izraznost in eleganco v baletnih kombinacijah. Kombinacije malih in velikih skokov postanejo zahtevnejše in daljše. Izvedba battu se izvaja v malih in velikih skokih.



VAJE PRI DROGU



CILJI

Dijak:

O: nadgrajuje izvedbo pravilnega nadzora celotnega telesa v baletnih položajih;

O: nadgrajuje fluidnost, hitrost in natančnost pri izvedbi baletnih korakov;

O: nadgrajuje gibljivost, ravnotežje in kontrolo mišične moči v baletnih kombinacijah;

O: nadgrajuje estetiko izvedbe in izraznost v gibanju;

O: uporablja korake iz 2. letnika;

O: spoznava in uporablja korak double pirouette en dehors in en dedans iz V. pozicije z zaključkom v poljubno pozo na 45 in 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak grand battement jeté en rond.



41

3

5

:

1

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.61 » izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje pri drogu;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje pri drogu.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – vaje pri drogu



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijak:

» natančno izvaja vaje,

» prikaže en dehors položaj spodnjih okončin in pravilno držo telesa ter glave,

» prikaže gibljivost, ravnotežje in kontrolo mišične moči v baletnih kombinacijah,

» prikaže pravilno razporeditev telesa,

» izkaže kontrolo oporne strani telesa,

» prikaže sposobnost ohranjanja ravnotežja na eni ali obeh nogah, z oporo ali brez nje, ter

razvija stabilnost v različnih položajih,

» tekoče in povezano prikaže korake v različnih muzikalnih tempih,

» razvija estetiko izvedbe in izraznost v gibanju.



42





3


5

:

1

1

/

/

/



VAJE NA SREDINI PROSTORA 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: nadgrajuje izvedbo dvojnih obratov v velikih pozah in težjih elementov v adagiu;

O: razvija izraznost in eleganco v baletnih kombinacijah, osebno interpretacijo ter umetniški izraz;

O: nadgrajuje natančno prehajanje med različnimi baletnimi gibi in koraki;

O: uporablja korake iz 2. letnika;



(1.1.2.2)

I: razume odrsko prisotnost;



(1.3.5.1)

O: spoznava in uporablja korak port de bras v različnih velikih pozah;

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté v 1. arabesque;

O: spoznava in uporablja korak renversé en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak double tour v velikih pozah en dehors in en dedans iz II., IV. in V. pozicije;

O: spoznava in uporablja korak grand pirouette à la seconde en dehors po 8 (fantje);

O: spoznava in uporablja korak grand pirouette en dehors in en dedans iz I. in III. arabesque na petit temps sauté (dekleta);

O: spoznava in uporablja korak tours fouetté en dehors (8 do 16 obratov) (dekleta);

O: spoznava in uporablja korak tours fouetté en dehors in en dedans – izmenično (8 obratov) (dekleta);

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté en tournant /italijanski/ (dekleta);

O: spoznava in uporablja korak tours chaînés po krogu;

O: spoznava in uporablja korak tours piqué en dehors po krogu;

O: spoznava in uporablja korak tours piqué en dedans po krogu;

O: spoznava in uporablja korak pirouette en dehors in en dedans iz pas échappé in changement de pied.



43

3

5

:

1

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.61 » izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje na sredini prostora;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje na sredini prostora.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – vaje na sredini prostora



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijak:

» prikaže dobro ravnotežje, koordinacijo in skozi celotno vajo obdrži odprt položaj kolkov – en

dehors,

» med različnimi pozicijami izvaja mehke in tekoče prehode,

» prikaže usklajeno gibanje rok, nog, trupa in glave,

» prikaže fluidnost in kontrolo gibov ter jih poveže z glasbo,

» natančno izvede zahtevnejše kombinacije baletnih vaj,

» prikaže hitro in natančno prehajanje med različnimi baletnimi gibi in koraki,

» ustrezno uporabi prostor,

» pri obratih ohranja ravnotežje in izvede pravilno pripravo ter zaključek obrata,

» tekoče in povezano prikaže korake v daljših in zahtevnejših baletnih kombinacijah,

» prikaže osebno interpretacijo in umetniški izraz.



44





3


5

:

1

1

/

/

/



SKOKI 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: izvaja male in velike skoke v zahtevnejših in daljših kombinacijah;

O: razvija natančnost izvedbe battu v malih in velikih skokih;

O: razvija koordinacijo in nadzor ter lahkotnost;

O: uporablja korake iz 2. letnika;

O: spoznava in uporablja korak brisé en tournant;

O: spoznava in uporablja korak brisé dessus-dessous (brisé volé);

O: spoznava in uporablja korak jeté battu en tournant po 1/2 obrata;

O: spoznava in uporablja korak sissonne fermée battu;

O: spoznava in uporablja korak sissonne ouverte battu;

O: spoznava in uporablja korak double rond de jambe en l´air sauté en tournant;

O: spoznava in uporablja korak pas de ciseaux po diagonali v pozo na 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak grand temps lié sauté en tournant en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak grand sissonne ouverte en tournant en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak saut de basque v stran in po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak grand cabriole;

O: spoznava in uporablja korak grand pas de basque;

O: spoznava in uporablja korak grand pas jeté na arabesque po krogu: a) avec pas couru,

b) avec glissade;

O: spoznava in uporablja korak petit jeté en tournant par terre in en l´air po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak grand jeté entrelacé po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak grand jeté passé v attitude;

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté cabriole nazaj v I., II., III. in IV. arabesque s premikom po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak grand jeté en tournant iz poze croisé v pozo croisé;



45

3

5

:

1

1

/

/

/



O: spoznava in uporablja korak grand jeté en tournant iz poze effacé v pozo effacé po diagonali; 5202. O: 2 spoznava in uporablja korak pas de zephir; 1.61 O: spoznava in uporablja korak entrechat six;

O: spoznava in uporablja korak grand assemblé de volé (entrachat-six de volé) (fantje);

O: spoznava in uporablja korak grand assemblé en tournant en dedans z dvema obratoma (fantje);

O: spoznava in uporablja korak cabriole suivis po diagonali v pozi I. ali III. arabesque (fantje);

O: spoznava in uporablja korak double tour en l´air z zaključkom na koleno (fantje);

O: spoznava in uporablja korak double tour en l´air z zaključkom v arabesque (fantje);

O: spoznava in uporablja korak grand sissonne soubresaut v različnih pozah po principu sissonne ouverte (fantje);

O: spoznava in uporablja korak sissonne tombée en tournant s premikom po diagonali z dvema obratoma (fantje);

I: pri izvedbi zahtevnih plesnih elementov (skoki in kombinacije) razvija sistematičen odnos do lastnega telesa ter okolja, ozavešča etični vpliv svojih praks in gradi spoštljiv odnos do naravnih virov;



(2.1.3.1)

I: uporablja digitalna orodja (videoposnetke, analitične aplikacije) za dokumentiranje, analizo in izboljšanje tehnike izvedbe zapletenih skokov ter samostojno dopolnjuje svoje znanje;



(4.3.1.1)

I: pri oblikovanju lastnih koreografskih variacij kombinira skoke z ustvarjalnimi pristopi, raziskuje različne možnosti ter aktivno prevzema pobudo, kar spodbuja inovativnost in sodelovanje.



(5.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – skoki;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – skoki.



46

3

5

:

1

1

/

/

/



TERMINI 5202. ◦ vsi baletni koraki – skoki 21.61

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijak:

» izkaže pravilen odriv iz demi−plié s peto na tleh,

» na najvišji točki skoka prikaže iztegnjena kolena in prste,

» prikaže odprtosti obeh nog – en dehors (tako pri oporni kot pri delovni nogi, ki je določena v

zahtevani poziciji),

» izkaže izredno pazljivost pri doskoku, ki je vedno natančno kontroliran,

» natančno izvede skoke, obrate in vse gibe med skokom ter pravilno uporabi roke,

» pravilno uporabi roke pri odrivu, na najvišji točki skoka in pri doskoku,

» prikaže velike skoke in obrate med skoki,

» prikaže koordinacijo in nadzor med hitrejšim gibanjem,

» prikaže lahkotnost med skoki.



47





3


5

:

1

1

/

/

/



VAJE NA KONICAH PRSTOV 5202.21.61 CILJI

Dijakinja:

O: nadgrajuje izvedbo težjih dvojnih obratov v velikih pozah, po diagonali in krogu;

O: razvija natančnost pri izvedbi gibov, ki vključujejo visoko amplitudo gibov;

O: razvija ravnotežje, nadzor in koordinacijo pri izvajanju gibov, ki vključujejo spremembe smeri in ritma;

O: uporablja korake iz 2. letnika;

O: postopno razvija tehnično zahtevne plesne elemente (obrati, skoki, pozicije) v različnih prostorskih usmeritvah, ob tem krepi ravnotežje, koordinacijo in nadzor gibanja ter raziskuje možnosti estetskega izraza in nadgrajuje predhodno znanje;



(1.3.3.1 | 3.2.1.3)

O: spoznava in uporablja korak grand tour en dehors in en dedans;

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté v I. in III. arabesque;

O: spoznava in uporablja korak grand sissonne ouverte v vseh smereh na 90 stopinj s premikom naprej;

O: spoznava in uporablja korak ballonné na effacé po diagonali na plié-relevé;

O: spoznava in uporablja korak renversé en dehors;

O: spoznava in uporablja korak tours en dehors in en dedans v velikih pozah avec plié-relevé (po 4);

O: spoznava in uporablja korak double tours piqués en dehors po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak double tours piqués en dedans po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak tours piqués po krogu;

O: spoznava in uporablja korak tours chaînés po krogu;

O: spoznava in uporablja korak glissade en tournant po krogu;

O: spoznava in uporablja korak emboîté en tournant po krogu;

O: spoznava in uporablja korak tours fouetté en dehors (8 do 16 obratov);

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté en tournant /italijanski;

O: spoznava in uporablja korak temps levé na attitude naprej s premikom po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak ballonné sauté suivi.



48

3

5

:

1

1

/

/

/

5

2

0

2

STANDARDI ZNANJA .

2

1

.

6

Dijakinja: 1

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje na konicah prstov;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje na konicah prstov.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – vaje na konicah prstov



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem



OPISNI KRITERIJI

Dijakinja:

» natančno prikaže dvig in spust pri plesu na konicah prstov,

» prikaže vaje na konicah prstov z natančno postavitvijo stopal in pravilno poravnavo telesa

ter épaulement,

» prikaže ravnotežje in nadzor med izvajanjem gibov na konicah prstov, vključno z dvigi,

spusti in obrati,

» uporabi pravilno rotacijo glave in fiksacijo pogleda,

» prikaže natančnost pri izvedbi zahtevnejših obratov po krogu,

» tekoče in povezano prikaže korake v zahtevnejših baletnih kombinacijah,

» prikaže natančnost pri izvedbi gibov, ki vključujejo veliko amplitudo gibov,

» izkaže dobro koordinacijo pri izvajanju gibov, ki vključujejo spremembe smeri in ritma.



49





3


5

:

1

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

6

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 4. letniku dijak poglablja baletne korake v tehnično bolj razgibanih in plesnih kombinacijah. Poudarek je na tehnični preciznosti in razvijanju umetniškega izraza. Nadaljuje se učenje dvojnih obratov v velikih pozah, po diagonali in krogu ter dvojnih obratov na konicah prstov. Kombinacije malih in velikih skokov so dinamične in izvedene z natančnostjo in eleganco. Fantje izvajajo velike skoke z dvojnimi obrati in zahtevnejšimi battu kombinacijami. Z izborom bolj raznolike in barvite glasbene spremljave popestrimo plesne kombinacije v vajah adagio, skokih in vajah na konicah prstov. V 4. letniku dijaka pripravljamo na baletni oder in umetniško pot. Dijak združuje tehnično dovršenost, umetniški izraz, muzikalnost in razumevanje prilagajanja različnim plesnim stilom.



VAJE NA SREDINI PROSTORA



CILJI

Dijak:

O: nadgrajuje tehnično preciznost in umetniški izraz;



(3.1.2.2)

O: poglablja učenje dvojnih obratov v velikih pozah, po diagonali in krogu;

O: razvija ravnotežje in koordinacijo ter fluidnost in kontrolo gibov;

O: uporablja korake iz 3. letnika;

O: spoznava in uporablja korak double grand pirouette à la seconde na 90 stopinj;

O: spoznava in uporablja korak grand pirouette à la seconde na 90 stopinj en dehors avec temps sauté (fantje);

O: spoznava in uporablja korak tours fouetté (16 do 32 obratov) (dekleta);

O: spoznava in uporablja korak grand pirouette à la seconde (16 do 32 obratov) (fantje);

I: razmišlja o trajnostnih praksah v plesu, kot so uporaba okolju prijaznih materialov;



(2.1.3.1)



50

3

5

:

1

1

/

/

/



I: razvija podjetniške veščine, vključno z načrtovanjem, organizacijo in promocijo plesnih 520 dogodkov;2.2 (5.3.2.1) 1.61 I: prevzame pobudo in vodi lastne plesne projekte.



(5.2.2.2)





STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje na sredini prostora;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje na sredini prostora.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – vaje na sredini prostora



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijak:

» prikaže dobro ravnotežje, koordinacijo in skozi celotno vajo obdrži odprt položaj kolkov – en

dehors,

» med pozicijami izvaja mehke in tekoče prehode,

» prikaže usklajeno gibanje rok, nog, trupa in glave,

» prikaže fluidnost in kontrolo gibov ter jih poveže z glasbo,

» natančno izvede zahtevnejše kombinacije baletnih vaj,

» prikaže hitro in natančno prehajanje med različnimi baletnimi gibi in koraki,



51

3

5

:

1

1

/

/

/



» ustrezno uporabi prostor, 5202.2 » prikaže zahtevnejše adagio kombinacije in skozi kontrolo počasnih gibov razvija moč, 1.6 ravnotežje, izraznost in lepoto linij, 1

» prikaže zahtevnejše kombinacije obratov,

» tekoče in povezano prikaže korake v daljših in zahtevnejših baletnih kombinacijah,

» gibanje glave (épaulement) vedno uskladi z gibanjem rok in smerjo telesa,

» prikaže osebno interpretacijo in umetniški izraz.



52





3


5

:

1

1

/

/

/



SKOKI 5202.21.61 CILJI

Dijak:

O: nadgrajuje tehnično natančnost pri kombinacijah malih in velikih skokov;

O: nadgrajuje izvedbo velikih skokov in obratov med skoki;

O: povečuje vzdržljivost in kondicijo;

O: utrjuje skoke v različnih smereh brez izgube kontrole;

O: nadgrajuje koordinacijo in nadzor ter lahkotnost med skoki;

O: uporablja korake iz 3. letnika;

O: spoznava in uporablja korak gargouillade;

O: spoznava in uporablja korak grand jeté entrelacé po krogu;

O: spoznava in uporablja korak saut de basque po krogu (dekleta en obrat, fantje dva obrata);

O: spoznava in uporablja korak petit jeté par terre in en l´air en tournant po krogu;

O: spoznava in uporablja korak grand jeté en tournant avec tombé-coupé po diagonali in po krogu po 4 ali 8 na attitude zadaj (fantje);

O: spoznava in uporablja korak double cabriole naprej in nazaj po diagonali (fantje);

O: spoznava in uporablja korak cabriole na I. in III. arabesque po 8-krat zaporedoma po diagonali nazaj (fantje);

O: spoznava in uporablja korak grand assemblé en tournant z dvema obratoma (fantje);

O: spoznava in uporablja korak entrechat six 16-krat zaporedoma (fantje);

O: spoznava in uporablja korak revoltade (fantje).



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – skoki;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – skoki.



53

3

5

:

1

1

/

/

/

5

2

0

2

TERMINI .

2

1

.

6

◦ 1 vsi baletni koraki – skoki



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem



OPISNI KRITERIJI

Dijak:

» izkaže pravilen odriv in doskok iz demi - plié s peto na tleh,

» na najvišji točki skoka prikaže iztegnjena kolena in prste,

» prikaže odprtosti obeh nog – en dehors (tako pri oporni kot pri delovni nogi, ki je določena v

zahtevani poziciji),

» izkaže izredno pazljivost pri doskoku, ki je vedno natančno kontroliran,

» natančno izvede skoke, obrate in vse gibe med skokom ter pravilno uporabi roke,

» pravilno uporabi roke pri odrivu, na najvišji točki skoka in pri doskoku,

» ustrezno uporabi épaulement in poudari višino ter linijo skoka,

» prikaže velike skoke in obrate med skoki,

» prikaže koordinacijo in nadzor med hitrejšim gibanjem,

» prikaže občutek lahkotnosti med skoki,

» izkaže umetniško izražanje med izvedbo baletnih kombinacij.



54





3


5

:

1

1

/

/

/



VAJE NA KONICAH PRSTOV 5202.21.61 CILJI

Dijakinja:

O: nadgrajuje izvedbo obratov v velikih pozah, po diagonali in krogu;

O: poglablja muzikalnost in nadgrajuje umetniško izražanje med izvedbo baletnih kombinacij;

O: nadgrajuje natančnost in tekoče povezovanje pri prehodih ter koordinacijo pri izvedbi zahtevnejših baletnih kombinacij;

O: uporablja korake iz 3. letnika;

O: spoznava in uporablja korak double tour en dehors in en dedans v velikih pozah s pas tombé;

O: spoznava in uporablja korak rond de jambe en l’air sauté zaporedoma s premikom po diagonali;

O: spoznava in uporablja korak grand fouetté en tournant /italijanski po (8 do 16 obratov);

O: spoznava in uporablja korak tours sur le cou-de-pied iz V. pozicije zaporedoma (16 obratov) (noga na sur le cou-de-pied ostaja ves čas obratov v pozi);

O: spoznava in uporablja korak tours fouetté (32 obratov).



STANDARDI ZNANJA

Dijakinja:

» izvede manj zahtevne kombinacije vseh baletnih korakov v počasnejšem oz. hitrejšem

tempu – vaje na konicah prstov;

» tehnična izvedba, usklajeno gibanje in muzikalnost so okrnjeni, vendar za osnovno izvedbo

baletnih korakov še zadostujejo;

» prikaže vse baletne korake – vaje na konicah prstov.



TERMINI

◦ vsi baletni koraki – vaje na konicah prstov



55

3

5

:

1

1

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku 21.61 » Z nastopi

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

Dijakinja:

» natančno prikaže dvig in spust pri plesu na konicah prstov,

» prikaže vaje na konicah prstov z natančno postavitvijo stopal in pravilno poravnavo telesa,

» prikaže ravnotežje in nadzor med izvajanjem gibov na konicah prstov, vključno z dvigi,

spusti in obrati,

» prikaže natančnost pri izvedbi zahtevnejših obratov,

» tekoče in povezano prikaže korake v zahtevnejših baletnih kombinacijah,

» prikaže natančnost pri izvedbi gibov, ki vključujejo veliko amplitudo gibov,

» izkaže dobro koordinacijo pri izvajanju gibov, ki vključujejo spremembe smeri in ritma,

» prikaže tekoče in elegantne prehode med gibi in lahkotnost pri izvajanju baletnih kombinacij,

» z gibanjem glave (épaulement) doda gracioznost in oblikuje linije.



56





3


5

:

1

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 6



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Priporočena literatura:

» Otrin, I. (2000). Baletni izrazi in koraki. Mariborska literarna družba.

» Kostrovitskaya, V., Pisarev, A. (1995). School of classical dance. Dance Books.

» Vaganova, J. A. (1999) Osnove klasičnega plesa. Zbirka Razvoj plesa in baleta. Debora.

» Cook, S., Joffrey, R., in Warren, G. W. (1998). Classical Ballet Technique. University of South

Florida Press.

» Calais-Germain, B., Zavrtanik, C. A., in Samuel, J. (2012). Anatomija gibanja: Uvod v analizo

telesnih tehnik. Emanat.

» Wilmerding, V., in Krasnow, D. H. (2016). Dancer wellness (1. izd.). Human Kinetics.

» Clippinger, K. (2016). Dance anatomy and kinesiology. Champaign, Ill. Human Kinetics.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Priporočena literatura:

» Otrin, I. (2000). Baletni izrazi in koraki. Mariborska literarna družba.

» Kostrovitskaya, V., Pisarev, A. (1995). School of classical dance. Dance Books.

» Vaganova, J. A. (1999) Osnove klasičnega plesa. Zbirka Razvoj plesa in baleta. Debora.

» Cook, S., Joffrey, R., in Warren, G. W. (1998). Classical Ballet Technique. University of South

Florida Press.

» Calais-Germain, B., Zavrtanik, C. A., in Samuel, J. (2012). Anatomija gibanja: Uvod v analizo

telesnih tehnik. Emanat.

» Wilmerding, V., in Krasnow, D. H. (2016). Dancer wellness (1. izd.). Human Kinetics.

» Clippinger, K. (2016). Dance anatomy and kinesiology. Champaign, Ill. Human Kinetics.



57





3


5

:

1

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



PRILOGE 6



58