Hudi boji v Karpatih. V celem karpatskem gorovja liudi boji. Najhujši boji za prelaz Dukla. — V Bukovini prodiramo in zavzeli mesto Kimpolung. — V zahodni Galiciji izpraznili Rusi mesto Tarnov. — Pred Varšavo vedoo srditejši boji. — Pomorska bitka med Angleži in Nemci. — Turki ob Sueškem prekopu. - V Italiji io Rumuniji pojema bojaželjnost Jnnaštvo slovensklh vojakov« 0 naših spodnještaierskih in splošno slovenskih polkih gre sloves, da so si v sedanji veliki borbi z mogo&no rusko armado priborili nesmrt:u ven.ee vojnih lavorik. PoroSila, ki prihajajo z bojižea, slavijo zadoje dni posebno junaške čine pešpolka št. 87. (celjskega), št. 47. (mariborskega) in 17. (kranjskega). Ti trije po veliki večini slovenski polki so v šestdnevnih bojih. ki so se vršili koncem jariuarja v bližini prelaza Dukla (v Karpatih) in so dosegli svoj višek due 28. jamiarja, dopriuesli skoro eiideže junaStva. Ob hudem rarazu, visokem snegu in v drugih teža-vnih razmerah so naši juriaki prizadiali posebno dnc 28. januarja sovražniku silovit mlarec. "Pitsobno eerj.= sld (87.) peSpolk se je v tej bori >«;eeil s člni; ki bodo v zgodovini polka bleste'1 .•Imnec lirafc- rostl. Vsa avstrijska javnost, da eelo neslovanski ]i sti, med njimi celjska ,,Deutsche Wacht", graška .,Tagespost" in drugi Slovencem ne ravno naklonjeni časniki ojnsujejo vrline naših slovenskih mož in mladeničev na bojišču. Višji 'častiiki., ki vodijo našo armado v boj proti mogočnemu sovražnikn, so polni hvale. ko oraenjajo naše polke. General B o r o;e- v i 6 . kateri ijoveljuje armadi, ki, ]e sedaj razvršSena o^ Dukla-i)relazu in v katero so uvršfteni veftinoma vs' sloveuski polki, se je napra.m nekemii dnnajskemn časnikarju., kakor poročamo na drugem mestu, posebno laskavo izrazil o vrlinah svoi:h vojakov. Iz pisem naših slovenskih fantov, ki jih priobčnje naš list vofidelkii ,,Slibe iz vojne", ,|e posneti, da naši slove-isk: vojaki res v polni1 meri zaslužijo priimek ,Junaki". Sovražnik je zadnje dni meseca januarja hotena vsak naCin predreti našo bojno 6rto ob Dnkla-prp lazu, presekafi avsitrijsko armado na dva dela in zo;et udreti ob tej točki na iOgrsko. Rus ie računal na število svojih vojakov, ni pa ražunal na hrabrost slovenskih polkov, ki so bili zbrani na tej važni posto janki. 87. pešpolk je stal, kakor je posneti vz poročil z bojišča, na najnevarnejši, tofiki Obstrani sta mu biia pešpolka 47, 17 in 'ijubljanski lovski bataljon št. 7, 0 fceli bojili se poroSa s Karpatov: NoS od 27. a 28. ianuarja je bila izredno mrzla. Ko je napofila iutranja zora, se je videlo, kako so velike množico ruskih vojakov, ogrnjene v bele plašče, bližale se naišim dobro utrjenim postojankam. Pustili sino, da so se nam sovražne vrste, ki so sledile t8sno flruga druui in smo jih radi velike oddalenosti in belili plaš(~:3v težko natančno opazovali, inirno približale. Ko sc se Rusi dovolj približali r;' ¦•ir.kam, smo za- čeli.^Uov.Uo .str^ijati mod ejv . bro naiaei-^iula. ¦.nfanterijskih in' strojnih pušk io ;,rrozr,o moril mfed '¦ližajočimi se Rijs:. Vista za vrsto ie zginjala v sne rru, vendar so vedno nove sovražne eete prodirale prf> ti, nara. Tudi te je dosegla istn usoda kot prve. Konft- o so zadnie sovražnikove rezer\'e popadale pod nafi;m ogtijem. Več tisoft ruskili mrlifiev je pokrivalo bo :;šče. Sedaj je bil sovražnik dovolj tepen, piišel je loraj čas za protinapad. Naši spodnještaierski fantio ¦n možje so skofiili iz svojih strelskili iarkov in so so vrgli na sovražn;ka, k; je še vodno bil v premoSi ?iiisi so bili :ia.nadeni tudi v (X)k in tako se niso mog•i ve6 dolgo ustavljati našemu junaštvu, Sovražnik jc jiometal puške v sneg m držal roke v zrak! Siloviti ruski nanad je bil toraj krvavo odbit, veC mskili. poli;ov je bilo popolnoma razpršenih. Bojiš5e je bilo de!>elo pokrito z ruskimi mriifi. a na&e izgnbe so bilo zredno raajhne. Cez 1400 ujet-uko^ je prišlo v rok" fiaših polkov. Polk št. 87 je u.jel nad 800 Rnsov, pa hil pa jih je približno 1000: tudi ranjenih je bilo veiiko število, Skoro nopregledne so bile ujete ruske če- to, ki so korafcale ob spremstvu hrabrili vojakov 87.. ; ešpolka. Naši so Rusom toraj pošteno namazali jermen.a. Polk št. 87 se je odlikoval kot eden liajhrab•-ejših avstrijskih polkov. 'Coriio povel'stvo je polk !olel0'iič!:o polivalilo. V taboru je po končani sijajni zmagi zavladalo¦» eliko veselje. Naš: faritje so veselo prepevali bojn« esmi ter ro si ob pečeh v okopih drug dnigemu prL povedovali posamezne dogodke iz krvavega boja. Ve~ selje naših \vVh junakov je bilo tudi popolr.oma opravičeno, kajti uspeh avstrijskega orožja je bil ta dan ;zredno velik. Rusom se je popolnoma pouesrečil po¦lais, predreti pri prelazu Dukla naše postojanke. Tako ima zmaga. ki so jo dne 28. jarmarja v prvi vrsfe odloč'li r.aši slovenski ^jaki, nepregleden npliv na. razvoj bitke na ostaK črti v Galiciji in Karpntih. ^Slava jnnaštvn vplii slovensldh sinov! Kdor v Boga zaupa, lahko prenaša težave. Matevž- Rarapre, doma iz Stoprc pri Rogaten (brat č. g. kaplana Franca Rarapre), piše z južnega L.-ojiš6a svojim domačim dne 27. ianuarja: Dragi domači! Nahajara se na trdn.ia.vici S . . . ob črnogorski meji. Naša postojanka leži 900 m viso!:o, torej smo še višje doma, kot je naša Dona^ka gora, Nasproti nam leži, kakih 2000 korakov oddaljeno črnogorsko gorovje. Med nami in Crnogorei se razprostira mala doliniea, katera poraeni past za sovražnike. A preklicani Crnogorci nočejo na to stran, da. ih tam fiaka črna smrt. Sovražniki so že dostikrat po- skusili, da bi nas s silo pregnali, a veduo jih s krvavimi glavauni zapodimo. Dne 15. januarja smo zopet krepko pozdravili Crnogoroe z nažih topov. Z dalnjogledom smo opazili, da se je več sto sovražnikov prikazalo izza nasprotnega skalovja. Takoj smo namerili naše morilne topovske oevi v tisto smer in veselili smo se, ko smo opazili ugoden uspeh naših topničarjev. Le malo črnogorskih predrzBežev je odneslo zdravo kožo. Tako se ponavlja življenje dan za dnem. Ne žalost te se, 6e sta morala tudi Janez in Jakob iti v cesarsko službo. Mislite si, da vojska ni vsak dan ali vsako leto. Saj je lepo za našo družino, ako smo trije bratje v cesarski suknji in se pod avstrijsko zastavo borimo za ljubo domovino, Ce pa ka_ teri od nas pade, pa si morate misliti, da ie padel častne smrti kot junak domavine. Vojakine težaveletistizlahkotoprenaša,kizaup.av B o g a , njemu se ni treba bati sovražne krogle, ne žeje, ne gladu. Sedaj, ko pomagamo braniti domovino, se spominjam otroških let, ko smo bratje in sestre skupaj prepevali: ,,Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago kri!" ali pa tisto: ,,Sre5no, oče dobri vi, kolkokrat ste mi kruha dajali, al' zdaj pa nikdar več, jaz grem pod oster me6". Vse to se sedaj uresničuje. Upam, da se še kedaj vidimo, čeravno pravi star slovenski pregovor: ,,Srečen bo3 kateri bo v tej strašni svetovni vojski zdrav in živ ostal". Pa saj to r.i več vojska, to je že mesarsko klanje. — Dragi domači! Molite za nas tri' brate in sine, da bi se že enkrat zdravi vrnili. Leto in dan bi še prenašal vojskine težave, a samo neka.j se bojim, da b"; prišel po vojski domov kot invalid, brez roke ali noge, Tega me ljubi Bog in Marija obvarujta! Z Bogom! Zdravi ostanite! ! Oesarju sem prisegel zvestobo Jožef Vouk iz Pilštanja, vojak-pe&ec 87. pešpolka, skaderskega bataljona, piše svoji, sestri Mariji Toplišek v Dragomaričah s srbskega bojišča: Dra.ga sestra in svak! V nevarnih dnevih se Se vedno spominjam na svoje drage domaoe in prijatelje, Oh, da bi še enkrat dočakal življenje, kakoršnega sem imel nekdaj med svojimi dragimi domačimi! Pa obupalo še ni moje srce. A tudi ne bo, dokler ostane življenje v meni. Prisegel sem zvestobo cesarju in doinovini! Oh, kaj sera že moral vse prestati! Mnogo lakote, zirae, strahui in grozte, pa vse sem voljno pretrpel za liubo domovino. Le n,ekaj me je silno žalostilo. Prvi dan, ko smo stopili v grozni boj s sovražnikom, pobral mi je neusmiljeni sovražni svinec mnogo tovarišev, kateri so morali zdravi in mladi storiti smrt, Oh, to je bilo žalostno za me, ker pred par dnevi smo še skupaj prepevali, in ne dolgo potem so že ležali moji prijatelji v hladni tuji zemlji. Nadomestili so nam padle vojake in zopet smo šli v boj. In to je šlo skozi celih pet meseeev, tako, da so najn morali nadomestiti število bataljona osemkrat Neštetokrat sem bil že v smrtni nevarnosti, pa me je še Bog obvaroval in prečista Devica Marija. Gotovo mi pomaga moja molitev in molitev mojih zlatih domačih. In tudi rn.ol.tev mojih tovarišev-junakov, ki se žo gotovo ve&elijo v svetih nebesih. Priporofiam se vedno sv. Jožefu za srečno zadnjo uro, ako mi je odločena na bojišču. Ako mi pa še ni smrt odločena, sem se pa zaobljubil Mariji Pomagaj na božjo pot, ako me še srečno pripelje nazaj v ljubo slovensko domovino. Prosim, dragasestra, ohrani si to pismo za spomin na svojega brata in prosi Boga, da mi še dodeli milost, da se še vrnem v svoj domači kraj. Z Bogom, sestra in dragi svak! Dal Bog in srefia junaška zmago našemu orožju in pogin našim sovražnikom! Priča nesrečne bratove smrti. Jožef Les, vo.iak 87, pešpolka, doma v Stolovniku pri Rajhenburgu, piš© s srbskega bojišča svojim domačim dne 21. januarja: Ljuba mati in bratec! Nahajam se oeli 6as voj_ ske na iužnem bojišfiu in dan za dnem sem videl strašne prizore. Ali roka božja me je dosedaj obvarovala. Angel varik me je spremljal v veeh bojiii iiu me 6uval. 0, da bi že skoraj Bog dal konec te strašne vojske! Ker ne vem3 kaj mi je Bog odločil, pošiljam Vam sliko iz vojnega krajar da jo boste imeli za spomin ou sina jožefa. Ne veni sicer, če bi me seda,j spoznali, ker sem se zelo izpremenil, Briitev sem pa zg.ubil, ko sem za Srbom ,,šturmal". Ljuba mati! Videl sem strašne prizore ali najttrašnejši je bil, ko sem opazoval, kako je in c ,j b r a t I va.n tri korake od mene zadet oci krog 1 © v prsa se zgrudil na tla. Nen.ila smn ga je pobrala izpred mojili oči. Zapustil je zsno z otročiči. Prosim Vas, pišite mi, če veste kaj o mojeni mlajšem bratu, ali je živ ali-je mrtev, ali ujwt. Se enkrat Vas lepo prosim, spominjaje se me veftkrat v moLtvi, da bi ljubi Bog dal in Marija, da bi se še enkrat vsi1 skupaj zdravi videli na tera svetu. Takrat, ijuba moja mati, sestre in bratje, bo moje največie veselje. Veselje moje bi bilo, ako bi naSel tudi vse sosede tako zdrave, kakor sem jih zapustil. Upam v Marijo in sv. Jožefa, da mi bosta sprosila od Boga, da me še usoda pripelje nazaj. Vam, draga mamica, in xs&m drugim nebroj iskrenih pozdravov! Po hudi uri zasije solnce. Piše Dragotin Novak, četovodja pri infauterijsIvern divizijskem štabu štev. 28 (vojna pošta štev. 73) dne 31, januarja našemu uredniku a severnega bo jišča: Slarna junaštva 87. pešpolka. Dragi! Dne 27. in 28. januarja, so se \\ršile grozovite bitke v zasneženih goratih Karpatih. Sovražnik nas je napadel s podvojeno močjo ter napel vse sile, samo da bi vrgel naše slovenske fante 28. divizije iz utrdb. Straižno kjanje ,,na nož" in pokanje strojnih pušk je trajalo dva dni in dve noči, tako kakor da bi liotel biti konec sveta. V tem klanju se je v prvi vrsti o d 1 i k o v a 1 z o p e t p e š p o 1 k š t e v. 87, kateri je sam z a j e 1 v tem klanju okroglo 8 0 0 R u s o v. Tudi pešpolk š t e v. 4 7 ni hoteli veliko zaostajati, ampak je pridno podpiral naše ,,Prleke." PeŠpolk štev. 27 pa je iz pušk pozdravljal ruske strice, oa je bilo kajr veselje.Vsega skupaj je zajela naša divizija ta dva dni približno 3000 Rusov in približno toliko jih je šlo na drugi svet. Spet so govorili bajoneti slovenskih iantov, da se zeleni Spodnji Stajer ne boji nobenega sovraga in gremo vsakjokrat v boj z geslom: ,JV srcu Boga, v roki pa puško!" in ne premaga te prav nobeden sovrag! No, ta strašna dneva sta spet minula z veliko zmago naših ter smo doživeli ,,dan solnca", cLan življenja. Jlunaštvo sjovenskih vojakov je res mnogokrat nepo'pisno. Ko se vrriemo po sklenjenem miru domov, bomo kot protiuslugo za naše hrabre čine zahtevali, da se naše narodne svelinje ne bodo več teptale v blato. Že dolgo nismo mcgh sa udeležiti sv. maše in danes, dne 31. jajmarja, kakor bi hotelo biti od Boga, nas je ta sreča doletela. Tukaj v teh mrzlih hribih, v trgu Z. smo zaslišali zopet v šestih mesecih glas zvona, kateri nas je povabil v hišo božjo. Kakor telelonično se je razr.esla v.est pri vseh vojakih, da je katoliško-rimska cerl ev blizu in bo tudi sv. maša po našem obredn. v7ojaf F. Vogrin od Sv. .Trojice v Slov. gor, je celo od velike skrbi, da ne bi zamudil službe božje, zašel z vrečo ovsa v cerkev in tako ostal. dokler ni minula služba1 božja. Kaki pi'izori so se odigravali v cerkvi! S tovirišem Kjorporalom 87. pešpolka Jožefom Hvalenc (iz Maribora) sva šla, skupno v cerkev. Ko se oglasijo orglje in glas duhovnika pred altarjem ,,Dominus vobiscum", sva se spogledala in takoj so bile najine oči polne solz, tako da niti nisva mogla drug drugemu reči: Tukaj sva doma! Vsi vtojaki so imeli blede obraze in solzne oči in to vse zato, ker nas je Vsemogočni zopet obvaroval sovražnih šrapnelov in granat. Le prehitro je minul ta srečen trenutek; z veselimi in lahkimi srci smo odhajali iz hiše božje. Mislil seiu celo, da sem bil v domaČi Ijutomerski cerkvi ter se med tem spozabil in odšel na levo po cesti, misleč, da grem na dom k otnedu v Stročjo vas. Žalibog sern se spomnil, da me že Caka ,,švaro", da ga kmalu zajezdim. Mnogo prisrCnih pozdravov na zlato ,,Prlok]jo" pošilja še živefii Dragotin Novak, 6etovodja. Dvakr.-.tje obhajal Božic. Topuičar J. II. iz Sv. Lovrenca ua l)r. p. pič-e dne 10. februarja s severnega bojišča med drugim: JSfaznanim Vam, da sem bil pri polnočnici vmestu Huszth, kjer smo imeli ravno toliko časa, da smo laliko šli v cerkev. Tukaj so v župniji tri vere: eni verujejo isto, kakor mi in imajo sveti dan 25, dec. kakor mi. Drugi pa imaio sv. dan 7. januarja ter gredo v cerkev k polnočnicam na Treh kraljev zveCer. Sel sem tudi jaz ž njirni, tako, da sem bil Letos dvakrat pri polnočnicali. Tam se sv. opravilo vrši drugafte kot pri nas: sv. maše nimajo v cerkvi, mašnik stoji sred; cerkve in bere iz bukvic, liudje pa pojejo za njim, eiii pa joCejo. Nekoliko dni že imamo konje pri nekem kmetu. Na 3. kraliev dan nani je pripravil jesf in piti, kar je kateri hotel do polnofii, potem pa smo šli z njimi k polnočiiicam. Tu imajo navado, da na sv. večer jedo in pijejo. kakor pri nas na pust. Pri nas imamo slučaj, da sta o6e in sin skupaj pri vojakih: o6e je star 44 let, sin pa 19 let. O6e je že v zemlji, pa sia ne upa domov pisati. žena zmiraj v pisanu pozdravlja očeta in pa sina, ker ne ve, da očeta ž« dolgo krije črna zemlja. Izdajice so krivi. Nam že znani Vinko Lorber od Sv. Ki-iža pri Rog. Slatini, ki se vojskuje že 6 meseoev na s»vernem bojiščuv piše svojemu prijatelju: Bojno polje, dne 24. januarja 1915. Dragi! Ravnokar sem sprejel od Vas poslana pisma z dne 17., 12,, 14. januarja 1915, ter obenem tudi zabojfiek z božičnico, Prisrčna hvala za poslano. Vse sem v redu dobil. Kavin liker, čokolada, pristne štajerske klobasioe, žlahtne smodke, vse, vse, mi je najbolje dišalo. Posebno mi je prišlo prav perilo, katerega sem že tako nujno potreboval. Bog plati vse! Ce se kedaj zopet vidimo, lio&em Vam vse po možnosti povrniti. Ako mi je pa odločena smrt, pa Vam naj iiog vse stotero povrne. Tudi prve tri zavitke sem v redu prejel. Samo od mainie poslanega še ni od nikoder na svetlo, čeravno je že od 12. deoembra 1914 na potovanju. Sicer pa bo že tudi enkrat prikimalo, se vsaj malo prihrani. Jaz sem Vam do sedaj redno trikrat v tednu pisal, vendar se veliko pisem potoma poizgubi. Sedaj se vojskujem v bližini Karpatov. Vreme mamo še precej zmerno, snega malo, Pred dnevi sem bil malo bolan, seclaj sem že zopet popnlnoina zdrav. Kako pa je kaj pri Vas? Ste 1: zdravi? Mi se tukaj ilržimo še vedno dobro in nakHestimo Ruse, kjer se da. Včeraj smo imeli žalosten posel. Obesili smo 12 izdajic, ki so imeli telelonsko zvezo z Rusi. Naše žvgs so namreč prerezali in jih zvezali z ruskimi ter na ta nafiin obveščali Ruse o našib. postojankah in pripra. vah. Ko bi mi v Galiciji ne imeli toliko vohunov in izdajic, bi danes morda celo Rusko-Poljsko bilo v naših rokah. Ti ljudje pa izrabijo vsako priliko. Ko bi prišel od Vas kdo semkaj pogledat, kako se naan godi! Pisati Vam vsega ne morem, iStanujemo v krasno izdelanih podzemeljskih vilah. To bi bilo kaj za K., ki se pa te stavbe razume in bi ime, pri nas dela in zaslužka dovolj, Clovek mora imeti železneživce, <la se vojni privadi. Od začetka se nam je videlo vse tako neuljudno, sedaj pa smo se vsega že tako privadili, da smo vsi potrti, 6e samo en dan ne streljamo. Seve, iie je le želodec v redu, potem vse gre. Ce pogledamo malo za okope in oestne jarke, vidimo ležati ]>adle vojake iz naših in sovražnih vrst, Padli so za domovino in s tem dpvršili svojo častno dolžnost. Sedaj spijo v medsebojnem miru, dokler jih ne zbudi Irobente glas in se snidejo zopet s svoiimi tovariši, od katerih jih je smrt za sedai lačila. Vse svoje znance m prijatelje najiskreneje pozdravlja Vaš vinko. Vojna je strašna igra. Jožef Korpar iz Oslušovec, kX se sedaj nahaja na severnem bojišču, je poslal svojemu prijatelju J"ožefu Lah v Oslušovce pismo s sledečo zanimivo vsebino: Severno bojno polje, 29. jan. Predragi prijatelj; Hvala Bogu, sem vskliknil veselo, ko sem našel tisti zla,ti čas, da se zamorem le toliKo ogreti, 'da ti lahko nekoliko obširneje popišem, kako se nam kaj godi. Kakor veš, sem preživel tukaj že pet mesecev, roka NajviŠjega ine je čuvala, da sem do dajies še zdrav, Brezštevilno vročih ur je že preteklo, v katerih sem v duhu jemal slovo od svojih. Ijubih starišev, sester in tovarišev, a ostal sera še do danes nepoškodovan. Vojnaje strašnaigra, predstavljati si jo more le ta, ki jo je okusil. Sedaj pa ti hofiem nekoliko natančneje popisati, kako smo se včeraj imeli. V jutro na vse zgodaj nas so začeli pozdiravljati z granatami in šrapneli, a mi smo jim odgovarjali tako, da so se začeli tresti njih strelni jarki. Šli so kakor čebele iz panja. Naši jujiaki pri pešpolkia štev. 87, 47 in 17 so jim pa sledili.. Ujeli smo čez 2000 Rusov. Vsi ujetniki, ko so enkrat prisiljeni orožje odstraniti, se veselijo, da so rešeni tega stragnega dela. Naznanim ti tudi, kako sem se jaz včeraj hitro umaknil k'osu šrapnela. Popravljal sem si namre& že med potjo svoje čevlje, a med tem se mi je zdelo, da mi pravi nekdo: naprej! Nato sera res pospaši! par korakov, a kaj se je zgodilo. Ravno na tisto mesto, kjer sem poprej stal, je priletel kos že ra>;pci;enega šrapnela,; gotovo bi me bilo ubilo. Zahvalil sem Boga in svojega angelja varuha, da me je tako cudežno obvaroval smrti. Natančneje ti žalibog ne morem popisovati, ker imam premalo časa, ter tudi v pefti, pri kateri sem do sedaj bil, je naistala teraa. Prsti so že tudi trdi. Ako ljubi Bog da, da se še enkjvat vidimo, tedaj ti bom vse natanfineje razložil. Kakcr ti ie že znaiio. nimam drugega tovariga, kaKCf g. Vilftnika z Mezs/ovec, ki ie tukaj kot ognjifiar. Pred kratkem je naina z g. Vilčnikom pogorelo poljsko poslopjo ali Šotor. tkoda je tem vehja, ker nisva L-;'a zavarovana p:M r.obeni tukajšnji banki. Na reojn žalost mi je g. Vilčnik zbolel in sedaj sem zope. sajn. Tukaj jmaino prav trdo zimo in največji revež je ta, ki leži kje na mrazn težko ranjen. Ker se gnet pripravljamo im ou;O'l ii tega me-. sta, n.oram končati. Ob priliki zopei -vii veČ. Iskrene pozdrave na vse poznaiie! Slovenci zaslužimo ime junaki. ~~ Ivan Mlr, doma z Rožifikega vrha pri Sv. Juriju ob ŠCavnicl, piše dne 23. januarja svojim starišem iz Galicije, kjer se že 6 mesecev vojskuje: Dragi stariši! Zahvaljujem se Vam za poslane -BlSOd IJl.l&p OS CKtf 'I9f9Jd lU9f[9S8A Z UT9S 9J91'13>[ ig^ ne reči med nas, smo dobilfl mnogo vina, žganja in drugih reči, katere so bile poslane tudi za one vojake, ki pa že dolgo počivajo v zemlji. Iz našega kraja sta bila blizu mene Franc Strajnšak iz Rož^čkega vrha in Lovrenc Divjak iz Račkega, vrha, Ta dva prnatelja so Rusi ujeli že šesti dan. Jaz sem parkrat moral bežati, drugače bi bil že 'tudi v ruskih rokah. bedaj sem že 6 mesecev skoro neprestano v. vojnem ognju, kar priča, da sem 6 v r s t e s 1 o v e n s k e n a r a v e Ako bi Vi gledali, kako se najn tukaj godi, bi menda bridko jokali. A nam fantom in možem vojne težave nič veliko ne storijo. Ce le pride ftas, zapojemo vojne pesmi. Pojemo, vriskaimo, da je veselje; s tem kažemo, da iraamo srce in kri za domovino. Na bojišču smo zbrani fantje in niožie od 19, do 43. leta, sicer več narodov skupaj, a smo si drug proti drugemu kakor bratje. T(ega si človeik ne bi misUl, da bi bilo ljudstvo tako stožno med seboj, kakor smo si mi v sedanjem časiv tukaj na bojiš&u, N e m c i, L a h i i n Madžari n a s S1 o v, e n c e s poštujejo, ker vedo, da, S 1 o v e n c i, r e s z a, s 1 u ž i m o i m e ,,j u n a k i". Bil sem že ve&krat malo ranjen in se n"sem liotel zmeniti za to. Ljubi Bog mi naj pomaga! Rad bi videl Vašo novo hišo, katero ste si postavili, dragi doniači. Ako pa se več ne vidimo, pa ne žalujte za roenoj! Dušoskrbje na bojišču. V.ojni kurat Marko SagaJ, kaplan v Laškem trgu, piše s seviermega bojišča prevzv. g. knezoškofu tole zanimivo pismo: Vaša ekscelenca, pre-mllostiii gospod knezoškof! Z vednostjo in dovoljenjem našega ljubeznivega i oveljnika gospoda polkovnika Janeza Hubngerja pcš ljem prevdano podpsani Vaši eksoelenci to poročilo z bojišča in prosim, da bi ga prevzvišeni gospod kr.ezoškof m lost.io sprejeli. Jaz sem bil namesto dne 29. avgusU 1914 padlega vojnegia kiurata Valei/tV^a Rožmana poslan k vrlemu (koroškcmiO pešpolku št. 7. V soboto 5. dec. 1914 sem došel k regimentu in sem bil od gospoda polkovnika preljubeznlvo sprejet. Koj drugi dan, v r.edeljo 6. deo. 1914, sem imel po odnedbi gospoda polkovrika službo božjo, pri kcteri sein se vojakom predst.ml ter jim sporočil najprisrieneiše pczdrave iz domovine. Od tedaj sem povsod spremljal svoj polk. Xapravili smo v tem času mi:ogo potov, ležali smo ted!>e in tedne v bojiiii črti, kjer tudi ni bilo brez krvavili bojev. Pri tej priložncsti bodi amenjeuo, da si je pešpolk St, 7 s svojim vrlim in neustrašenim obnaSanjem pred sovražnikora pridobil poseben sloves ia da gu višja poveljstva vedno s polivalo imenuje'o ,,vrli pešpolk št. 7". — Prosim, da bi Vaša škofovska milost naš hrabri polk posebej vklenila v mol.tev. BožiC in novo leto sino praznovali v bojni vrsti, sovražnik je prav takrat poskušal našo črto predret , pa je h\ povsod odb:t in naše feete so pri tem za;ele mnogo sovražnikov. Preteklo nedeljo 24. januarja snio bili v novem letu prvikrat tako sriečni, da simo mogli imeti službo božjo. Gospod polkovnik sam je bil tako ljubezniv ter je šel znami iskfcVi pripra.vnega prostora Imeli smo srečo ter smo kmalu1 nažli lepo i,n precej prostorno rimsko-katoliško oerkev. Brž sm« poiskali gospoda župnika ter smo ise ž njira dogovorili o vsem potrebnem za prihodnji dan. Pri vojaški službi biožji drvigegat dne sein na podlagi nedeljskega evangelja postavil štotnika kafarnaumskega iti njegove vo'ščake našim vo.i&oakom za A*zor zaupanja v Boga in pokorščine ter se,m jih o^ominjal k zaupanju v. Boga in k stanovit :osti. Pri tej priložnosti smo se tudi posvet l'i božjemu srcai Jezusoveniu. Od svojega ljubo.ga gospodat dekana dr. Fraac Kruljca sem namreft dobil naznanilo, da se je na željo in povelje našili prečast tih nadpastirjev v domovini povsod vršila posvet tev božjemu Srou Jezus-iveinu in da je napravila na, verno Ijudstvo globok vtis. To sem oznanil tudi našim vrlim vojšfiakom in sem se ž njimi vred izročil va.rstvu pnesvetega Srca. V pohvalo vo.šfakov-korenjaikov bodi naglašeno, da fo prVli,go poslušali s pazlivostio in vidno pobožnoetio. 'Mecl službo božjo je neki vojščak — uč teljski sin — orgljal domače eerkvene pesmi, li' honou smo zaipeli cesarsko jjesem in sino se veselegai sroa podali nazaj v naiš stan, kjer so nas prlčakovale vojne kuhinje z bogato menažo. Dobii smo tudi nekaj izvodov vojne pridige. ki Ste jo premilostui knez g,f.'vorili dne 18. novembra 1914 v mariborski stoluici in smo jih brali z zammanjem in riavdušenjem. Tudi goS|;odii polkovnifcu sem izročil eu iztis. Izrefemo \'.aši knezoškofovski milosti svojo prevdano zahvalo. Tudi ljubeznivi gospod polkovnik, ki Vašo ekscelenro pozna som od lanske j>ogrebne slavnosti N;ili eminence v Solnogra,du, da Vaši knezoftkofijski milosli sporočiti na.jpr'sr5i:e.iši vojašk:1 pozdrav. Ko se zdaj pripravljamo na nove in morebiti fie 'težke boje, ponavljaano k sklepu svojo prevdaro proS. njo, premilositni gosjiod ki'Ozoškof se bla.;»ovol t3 našega vrlegai polka spominjati v molHvi, da se bo:no po srečno končaiii vojski s prilKirjeno palmozniage in mi. ru vrnili v domovino. Va.ši kiiezoškofijski mlosti prpvdani M a r k o S a g a j , I, r., vojni kurat pri peš. polku. St. 7. — Z izrazom posebnega spoštovanja naivdanejši J o h a n n H u b ivn g e r , 1. r., i>olkoviiik, po-vel.jiiik peSpolka št. 7. Vojaška, pošta 32, dne 28. januarja ,1915. Na dopisnici z dn€ 29. januarja 1915 je izpopolnil g. kurat Sagaj svoje porofiilo z naznanilom, da zavzema pešpolk št. 7 s svojimi 47 že odlikovanimi ča.st:iiki v 3. koru prvo imesto, in da je pravkar poveljnik, Johann Hublnger bil odlikovan zi redom železne krone 111. razreda z vojnim znamenjem, česar se veseli ves polk. Pre.milostni gospod knezoškof so vsled tega blagemu poveljniku, ki tako vzgledno podp'!ra vojaškega duhovnika v njegovi siužbii, poslali posebne fiast tke. Pozdrav materi s tujine. Prane Mazej, doma iz Topolšice pri SoŠtanju, sedaj pri motorni bateriji na francoskem bojišču, piše dne 10. januarja svojim starišem: Dragi stariši! Pretoklo bo že skoraj šest mesecev, odkar sem Vas moral zapustiti in se podati ria, bojno polje. Nad našimi glavami 'švigajo granate in šrapneli, da je kpr groza,. 'Tudi nisera bil nikoli niti uro prost in brez skrbi. Vedno smo morali gledati in se pomikati proti sovražniku in ga preganjati z naširai groznimi bombami. Pa !še večji strah je, kamor li prileti taka na&a krogla. Sovražnik moraj vse pustiti in bežati, ker ni tako močnega zida, da bi ga naša krogla ne razbila. Ljuba. mama! Vse najboljSe Vam želira !k Vašemu veselemu godu! Prosim Vas, 6e sem se Vam kaj zameril, da mi odpnstite! Ce Bog da, da/ pridem zdrav nazaj, bom drugače živel, kakor sem prej, ker sedaj sem 'dosti skusil. Želim, dv^ bi se mi vsi enkrat skupaj videli in veselje uživali pri ljubem Jeznsu in Mariji v. nebesih. To Vam želi Vaš najmlajši sin, ki ie Še zmiraj pri zdravju in je daleft od Vas in se bojuje na franeoski zemlji. Poz'dra(ve vsem! ^if«!'« sc^p;?« HflliUPfl .Tl]SiiG-iliLS.iu OOjl&EB. Marlbor, 10. fcbniarja. Pr t d, 'oM'o:-.i med ia.ro:!.:ega prava je Rns'ja, vpokl c::l'. moške v zn«?'c em clelu GnTcue in Bukovi e pnl oroTe. Nabori so st vr^^i v-depeinbru. Že'"a, da se vr o rr.irJ posta'.;aVv^tr.o močnejša. T!:ii'1i : ft o".r'ev.em dvoru ,;e mo^ ;a. stra: ika, ki narsvetno, iiaj se Rusi a 1 č ol Ai-gleške tsr sklene z Neme jo ii A\i,tio m"r. Ta strauka je od dne do dre r,K>e e'ša., poseb:o, 'o.lkar je na, tiojnem poljii rusko l>rcsd ra fo popcl o.na iift'.¦.^¦er.o in. sic ulogo proclira.ija prcvzeli Avs'.r,ja i.» Nemč >. Ii to io ros da snn na, bojnem pol!u popolnoma meajali uloge. \r 13. u lc o v i n i pro.lirnmo, v lv a r p a t i h pro:l!ra,mn, ob "D n n a j-o u in N i d i gre naša st,a,r naprej, pred V a) r š a v o pa se siloviti boji razvijajo za Nemce ugodno. Ob D u n a j n u (zaholna Galiclja), nam stoji tret a. rnska. armaida, nasproti, ki.ter poveljuie ge.ie ral Radko Dmitriew, ki je povel;eval prvemu irnškoku na. Przemysl. O^leganje se je kljub velikanskim žrtvam paiesrečilo, Prziem.yal je bil oiet. Oa,so;:isj.e je dalo na to D mitriewa zapref-, uekateri so ga prestavili v Kavkaz, toda kakor se vuli, je ostaL v Galieiji. Podrejeiri so mu maloruski in s blrski polki. K-akor je ]>rej Ujii triewu delal Przemysl pregla,vioe, ta.ko mu jo dela.;o scdaj na^i težki topovi. Učinku,;e]o taiko izborij J. da S3 S3 morali Rusi na več straui uvriaknif.. Tudi mesto T a r n o v so morali zapustiti. Naši proganjcijo Ruso iz Buk(»viue. Po za.vzet.ju mesta Kirlilbaba in Ja.kobeny je naša armada v Bukovini prodirala-, vedno dail.ie proii' severu in je d;.e li. febniarja zavzela jnesta. Kimpolung, r'ut:o in Valea. Zasedla |e ves gornji del doline reke Moldave. Na.š sn v teli liojili ujel; 1200 Rusov in «plen li ve^ topov in ninogo dnigega vojr.ega gradiva. Ko so naše čete vkorakali' vKimpolung, je bilo tamošuje prebival.stvo tega tako vrt^elo, da je šlo v procesiji Avstrijoom nasproti, razo^^esilo je za"Cave in voiake živa.lino pozdravljalo. Zvo:iovi, vseii mestnih ccrkva so zvonli. — Due 7. februarja so prodrle prednje avstrisVe 5ote že do reke Sučava. (v osrednji liukovini). Središfie na^e iMikovinske armado je t;i- da.n zavzclo mesto Vaina, ki leži sev^roizJHvlno od Kimpolunga ob Molda.vi. Sovraž- ik je imel \'am:i dobro utrjeuo, a naši vnjaki so v krvavem juriSu vrgli Ruso iz njihovili postoiank. Rnsi se umf.knjo iz južne in srednje Buko. vi o v smori proti Ceruovicam iu v izhoduo Galicijo. R.usaO airmadno poveljštMO i.ošMj.n, v Buko\ino viol.-ka ojačou.ja. Siloviti napadi Rusov na prelaz Dukla. Budimpešta, 8. fcbruarja. Dan za d em so vršijo liudi bo.ii za jirclaz Dukla, l.oj', ki postajajo vedno bolj srdit'i in k,i zalitcva. jo vel kanskih žrlev. Er.o teh b',tk opisuje poroftevajeo nekega ogrskega lista sledefte: Silni ruski napadi so bili tudi ppete5e::o r.ofi odbi,ti z najsijnjnejS-iin uspe- hom. Najpoprej so napravili Rusi srdit naskok. Napadli, so v šestih zia,porednili rojnih črtaji avstrijske postojanke. Avstrijske strojne puške so pa enoStavno pokosile kar tri ruske rojne črte. Pri drugem napadu sta pa vihar in slabo vreme Ruse taiko utrudila, da so naši na pol zmrzle Ruse kar enostavno postrelili. Avstrijske 6ete so se nahajalie v tem boju, ki je trajal 24 ur, v zakurjenih postojankah. V teku tega boja se je udalo neprimerno veliko število Rusov, Na pol zmrzli ruski vojaki so lepo prosili naše feastnikie, da jih ujamiejo. V mestu Bartleld in okolici vlada mir. Končni uspeh današnjega dne je, da je bil ruski napad na prelaz Dukla, ki je stal Ruae velikanskih žrtev, najsijajnejše odbit. General Boroevič hvali naše vojake. Generala Boroeviča, poveljnika tretje arrnade, v kateri so tudi naši sloveuski polki, je obiskal neki dunajski časiiifcar, ki poroča o svojiehii obisku sledeče: General }e rek«l časnkarju: ,,V resnem treniitiku ste pr'šli. Danes (dne 5. febr.) je že dvanajsti dan, ko se nepnestano borimo. Boji so izredno težki. Dan.es se mi ;e poročalo z neke bojne točke, da vlada tam mraz 21 stopinj. Ubogi oddelek mora mnogo trpeti. Ravno proti liašim četam so Rusi naperili svoje najhujše na_ pade. A naši vrli vojaki ne obupavajo. Za me je vzvišena zavest, da stoiim že v©5 meseoev tukaj na ogrski meji na 6elu armatle, v kateri vsi narodi naše države skušajo drug drugega prekosti v bratovciki' Ijubezni, junaštvu in vz.tra:,nosti ter so vsi edrni v neomahljivi veri v tonečno zmago avstrijskega orožfa, V sovražnem ognju so se naši narodi zvarili v nezlomljivo mofi. Moj mladostni sea se je sedaj uresničil :>a jaz imam sedaj le še eno željo: Naj veclno tako ostur.e!" Casnikar je nato prosil generala, da bi smel pr.sostvovati bojem d> bojni črti. General Boroevič je po posvetovanju z naSeln.kom svojega generalnega štaba, generalma.jorj.eim. pl. Boog, časuiikarju. to dovolil i;n ga poslal k armadnemu zboru, kateremu pove'ljuje nadvojvoda Jožef. Točka, do katere se ]e časnikairju dovolilo, da sme priti, a je ne sme prekoračiti, se mu je na zeml.;evidu naitančno zaznamovala. General Boroevič je ob sloviesu zaklical easn:ka,rju: ,,Bog da.j srečo! Pazit«, da ne zimrziiete! Daues zvečer boste pri nae večerjali." Mriti božja šciti Przemysl. V Przemyslu izdaje vojno poveljstvo za posadkc poseben list v nemškem, mažairskem in poljskem jeziku. V tem listu je objavljeno zanimivo pismo ujetega, ruskiega vojaka Stanislavja Pavlovski iz polkai štev. 326, ki ga je med obleganjem pisal svoji družini, la, ni imel več časa, 'd'a bi ga odiposlal. Pismo slove med drugim: ,,Przemysl je najveCja trdnjava n^ svetu. Ker so sosedne vasi požgane, moramo taboriti v strelskih jarkih, v.gozdovih ali pa, na odprtem polju. Iz trdnjave neprestar.o streljajo na nas in topove imajo taiko strašne, kakor jih svet še ni videl. Ce taka krogla eksplodira, na^raivi tako veliko luknjo, da bi se mogla cela naša hiSai skriti v njej. V trdnjavi poveljuje grozen poveljniki, ikateregaj še nihče ni premagal. Govori se, da je zvezan s samim vragom, toda jaz raje verjamem, da ga varujejo dobri angeli, ker je v mestu veliko cerkivat in se v eni izmed njih nahaja ravno taka čudodelna 'Mati božja, kakor pa v Čenstohovi. !Trije škofi ondii neprestano opravljajo pobožne molitve. Kakor Svedi niso mogli osvojiti Censtohove, ta/ko tudi mi ne bomo mogli osvojiti Przemysla,, fcajti 'Mati božja Sčiti s svojim plaščem to trdnja-f vo. Greh je tudi tak kraj napasti." Naša topa ,,Peter:< ia ,,Nikita". Budimpešta, 7. fcbruarja. List ,,Besti HLrlap" piše: Ena naših 30"5 cer.f:meterskih baterij je bila štrah Rusov. Kakor hitro so zaeeli ti velikani rjovet, so iz^iaili vsi scA-ražui vojaki iz zasedenili višl'n. Mi šino imeli srečo. Ko smo prišli do ba.terijp, uani je nazi:iar'l naš. opazovalni zrakopiov, kje se naJiaja ruska baterija, Že nekaj dui je streljala ta ri^sk i ba.torijat, :ne da b' bla izdala svo e stanje, Kakor hitro se je dvignil naš zrakoplov kvišku, je sovražn k bakoj iiehal streljati. Danes je pa ruski vojak j-anplel svojo glavo iz ok<ipa in naš lialon j-e ta.koi zaznal, kje se nahaja sovražnik. Na or brazih naših artileri'skili čast.iikov se je bralo nepopisno vesdie. S pomo?:o zemljevidov in orodja za merje:i.ie so takoj izra&unal\ kje se nahaja sovražna ba^ torija.. Lc nemo sti nied tem grozila sovražniku uaša mnžnarjn - velikana, katera so naSi voja,ki iMienovali ..Peter" i'i ,,Nikta". Castnik da povelje, v r.skaterih miimtah je bilo vse pripravUeno ig zafela se je kanouada. Tresla se je zemlja pod naSimi nogain'. Grozsio in oglušujoče tuljenje v zra,ku je trajalo 45 sekund, dokler se ni sl;šala od oddaljene višine strašna eksplozija (razstrelba). V teni tnenutku so zapeli naši artilerijski vojaki krasno bojno pesom. To je pesem možnarjev, je djal zraven stoječi ftastnik. Cetrt ure jjozneje jo zaCel rjoveti drugi mož.iar ,,Nikita" in vnovift je zadonela bojna pesem. Pozneje smo imeli priliko, opazovati učinek teh strelov. Krogle so se razpočile na parobku gozda m so vrgle za stolp visoko prsti v zrak. Z dal.jntfgledo.m se >e lahko videlo, da je izruvalo tudi nekaj dreves in jih vrglo v zrak. Castnik, ki je opazoval učinek sfcrela, na.m je pravil, da je videl na mestu, kamor je padla granat.i, stati dva sovražna jezdeoa. Dokler se je nahajal naš zrakoplov v zraku, je bila sovražna artllerijai popolnoma' mirna. Naenkrat so pa zagrmele ruske baterije. Opazovalni častnik nani je rekel, da je prazna baika. češ, Rnsi nimajo nič ve!2 munieije. Četiuli ne strel.ia.io vie6 s topovi na vrabce, še vendar v sili tiuli sedaj ne štedijo s strelivom, kakor niso štediU v začetiku. Že nekaj dni uporabljajo japonsko strelAio. Ce se katera njihova, topovska krogla r.e razleti, jo previdno izkopljemo iz zemlje, Iz vzmetnega znamenja spoznamo mi po'tem, iz kakšne daljave streljia ruska baterija. Že nekai. clni 0pazujemo ne samo, da njihove bombe bolj uc'nkiije:o, ampak tudi, da so japonskega izvora. Rusi zopet pogosteje streljajo, toda zagrmele so tudi naše baterije in tako je šlo dalje, dokler ni zaftel br",ti oster krivec in padati sneg. Kadarkoli so posegle v artilerijski dvoboj naše 30'5 centimeterske baterije, so zadonele bojr.e pesmi. Nenici pred A^aršavo. Kakor se porofia anglleškim Vstom. re Petrograda, so nemški napadi na ruske po&tojanke ob Bzuri ¦in Rawiki tako s liii in srditi, kakoršnih dosedaj še ni bilo beležiti. Ruski vojaški strokovnjakii meivjo, da je 'treba računati zopet s kakšnim novim nemSk.im ga&rtotfh Nemška ar ilerija je zadnje dni popolnoma razstrelila masto Lutomierszk, ki je otldalje.no saimo pet ur od Varšave. Nemški ulanci so se prfoliižali varšavskim utrdbam do strelske razdalje. Prebivalstvo beži v Bjelostok. General Ivanov krega častnikc. ,,Voss. Ztg." objavlja sledeče zanimivo rusko armadno povelje generala Ivanova: Predvcerajšnini v moji navzocuost; v Varšavi sem videl na cestali ner.a vadno veliko število čast.iikov, vojaških zdravnikov in vojaških uraduikov, ki so se izprehajali vef.inoma z ženskami. T;o dokazuje ii.ed.elavno.st teli vo;ašk '".i oseb, njih popolno pomanjkanje s'užbene zavesti in 1 omankljivo nadzorovanje po predstojiiikih, ki dopušeajo, da se odstravsja/o od službe. Ta nedopustnost ino. ra od jutri naprej izostati; vsi častniki se morajrv takoj podati k svojim četffm, kjer morajo trajno ostrti Ne smejo pozabiti, da se nahaia.mo v voski. Castniki. ki jim ni izročeno kako povelistvo, se mora:o najkasneje jutri predstaviti poveljjiiku mojega štaba, cla jli odpošlje k četam, ki potrebii.ie.io nadom.estila.. Vsi 6astniki in vojaški uradniki morajo med vojnim 6aso;n uriti ntoštvo ali izvrševati svojo službo. Ob prost h nrah, nanienjenih počitku, morajo ost.iti pri četali. Vsake raznzda.nosti s:e morajo izogn:ti, da se ne daje Cetam slab zgled in da se ne iz,podkoplje zaupajjo. — Ivanov. Hemšlio-fponcos 'Maribor, 10. lebru^rja. Iz velika,n9kih priprav Anglije fn Francije v denarnem in v vojaškem oziru ,se sklepa, da grozne svetovne borbe ne bo tako kmaJu konca, taiarveč se bo nadaljevj^la s podvojeno silo. V, angleški zbornici se vršijo razprave o izdatkih za trimilijonsko armar do, namenjeno za boje proti Nemcem, avstralska, vlada je dovolila Angliji novih 42.000 mož ter velikansko svoto 200 milijonov funtov Sterlingolv (pol milijarde kron) denarnih sredstev. Kanadska vlada v Sev. AmeriJdi se je pa izjavila, daj dovoli Angliji vsako pomofi, "katero bo Anglijai od nje zahtevfcda, bodisi v denarnem ali v vojaškem oziru. Dovolila je Angliji za sedaj 50.000 mož, katere bo poslajla popolnoma opremljene na Irancosko bojišče, V Londonu se je vršil pretekle dni sestanek anglešbega, francoskega in ruskega linančnega ministra, na katerem se je razpravljado o Rajetju novih, veliklap'skih denarnih posojil trosporazuma ter storil sklep, da plaSa trosporazum vse vojne stroške onim državam, ki bi mu romagale. T'a, sklep ima ocividni namen, zvajbiti Jai^onsko in mordia še katero drugo državo na francosko in rusko bojna pozorišče. Ker je proglasila Nemčija vsie angleško vodovje okrog Anglije ztj vojni okoliš, hoče sedaj Anglija §e pridobiti Združene države Severne Amerike, Nizozemsko in druge evropske nepristranske države, kojih morska trgovina bo vsled nastopai nem&kega vojnega brodovja tudi priz'ajieta, da se ji pridružijo v boju zoper Nemčijo. V kolikjor in oe se ji bo to posrečilo, bo pokaizala bližnja bodočnost. Nai francoskiem-neniii.kem bojišču se nadailjujejo boji za strelske jarke. Ob belgijski obali utrjujejo sedlajj Nemci Zeebriigge in Ostende. Zeebrugge je prirejen kot luka za nemMe j^odmorsTce Colne, ki bodo v prihodnjih dneh, kakor je naznianilo nemSko mornariSko povelje, brezobzirno napadali in potapljali. Kardlnal Bourne na bojnem i>olju. Bologona, 7. februarja. ,,,Restq idiel Caflino" porofea, da se je (angleški) westminsterski kardinal Bourne na Vojni lajdji podal k angleškim četam v Francijo. Iz (Saint-Omarja se je odpeljal v a,vtomobilu obiskait vojake y strelske jarke in v bolnišnice. V Saint-Omiaf ju je fcardinal po^i milirn nebom bral sveto mašo in nagovoril vojake. Slavil je angleški narod in končno priporoHl vojakom, naj dne 7. februarja po nafofiilu sv. Očeta molijo za mir, za traflni mir. Kardinalov lgo\ior so ta^koj ponatisnili v vojni tiskarni in gaj razdelili med! voja-fi. A tudi protestantje so se razveselili kardinalovega; govora in se mu zahvalili. Godba na bojišču. V strelskih ja.rkih na Aisni so izvedeli francoski vojaki od ranjenega nemškega vojaka, da se nahaja ltted nemškirai vojaki' tmli bavarski princ, ki se ie malo dni prej v bitki ])njti Fr;«icozom bl kakor lev in izvojeval zniago. Fraacoski poveljnik strelsikih jarkov je pozval vojake, ki so bili v mirnem času godci, ter jih dva dni vadil različne godbene komade. Na to ,je sestavil načrt za koncert, ga dal od slikarja. lično izvesti, potam pa ga vrgel Niemoera do jarka. Na listu je bilo zap.sa.no, da bo jiitri ob 5. uri popoldan pred nemškim jarkom v oast bavarskegai priaca koncert. Jn glej! Drugi dan je pri.šia Irancoaka godba z glasbili, brez orož;a, pred i iemš>ki jarek ter zacela igrati. Ko so končali zadnji komad, so zapeli še fran.. ccsko narodno pesem niarzeljezo. V t,om pride neinški vojak pred njo in cloVler so še o:d peU, je z roko na kapi sajut ral. Bil je to bavarski princ. Ko so bili s pet em gotovi, obrnil se .,e častiik, ki. je vo.lil godbo, prcti neinškemu jarku ter tudi on salutiral. Vojaki na franooski i;i r.eniški strani, ki so vse to opazoval;h so začeli ploskati in si klieati pozdra.ve. Na to so se vrnili Francozi :ji Nemci v svo;e jarke in začelo s? ,ie zopet vo.iuo stanje. Podinoi\>ki boji. Anglija ima pripravljer.o velikansko armajlo, baje 000.OOb mož, tilv, udari z njo po Nomcih jn jo izkrca, ne, fcakor bi bilo misliti, na Irancosko bojišče, amjiak ua nizozemsko morsko obal, da upaUe z njo v lirbet nemšiivi r.nru.d; n,a. fra,:icos.1:em bojišču. .Vrhu tega je izd.ila sijigleška adniiraliteta tajno povelje, da ne snie nobena angleška ladja pluti pod angleško, ampa.k pod. zastn.vo lie^.ristra.-sslcili držav, da. se na ta, način zavarujojo a igloške trgol.ske ladje pred r.a,padi neniških j cdinorstih čolnov. Načrti iii naKane Angležev so pa Nemčijo tako silno razburile, da je iKia o.edala, Angliji ]i(';dmorf.ilki boj, v katerem bo vse uničila, kar pride jijenim bojnim ladjam nad voido in j od voJo -nast roti. Jzilala, je namreč razglas, v katerem nTznanja, da proglafa ^sc vodovje okrog Anglije za vo.ino torišče iu bo od 18. febmarja naprej uničila vsako sovraž;:o trgovsko ladjo, ki se bo nanajala v tem vodo.ju, ].ri čioinur ne bo vselej mogoče, odvrniti posaidki in i o, otnikom pretet^ nevarnosti in da so tudi nepristra.ns.ko 'iadje v označenem okolišu v nevarnosti, da, bodo napadene, ker je izdala Anglija označeno tajno povelje.' Raizgldvs Nemeije je povzro6il zo, et v Angliji, v Fraaioiji in še celo v nepristranskih državan, kot v !J3druženih državah Severne Amerike, na Nizozemskteni, Danskem, v Švediji in Norvegiji velikaisko razburjenje in strah. Večina paroidovnih družb je sklenila ugovore proti razglasu Nemčije in dosedaj je že ustavilo 27 ainglešlkih paroI lovnih družb ves promet v angleških vodah. Isto je storilo tudi 11 Ira-icosk&h in ve8 drugih paroplovnih družb. Iz razglasa Nemčije pa, Ikujeta sedaj Anglija in Francija prav pri'dno svoj kapitall in hujskiata še Združene države Severne Amerike, Nizozemsko in drugo nepristranske drža_e za boj proti NemCiji. Nekateri Jisti Združenih držatv so že za^eli pozivati svojo vlado, da odpošlje nemudoma odidelelk svojega vojnega brodovja v angleško votldvje, češ, to bi prestrašilo Nemce tako, čla bi razveljavili svoj razglas. Na drugi strani pa ee jeza evropskih severnih držar,- Danske, Svedske in NorlreŠke obrača proti — Angliji zaradi njenega povelja, da naj angleške ladje pluje.io pod zastavo nepristranskjh državi. Ta angleška pdredba, ki kaže strah Anglije pred .Nemčijo, jo povzročila veliko nevarnost na morju. Domneva se, da stojimo vrfed nastalega novega i oložaija i;re"d velikimi ('ogodki n^, morju. Uradno je dognano, da se pogreša dosedaj že 12 velikih a,ngleških in francoskih trgovskih parnikov, kateri so najbrž | ostali žrtev nemžkih i^odmorskih čolnov.  TiiKiii-liis^-Billio-Froncij l\Iair.1;or, 10. !cbruar.;.a. Pusi si že delVo TUrči>. Ruski lis-ti nr.mreč pi-a\'jo, da s; bo Aiis'ja vziola; po koiv^niui vojski Carigrad in vso turSko ozemilje o1)' Cruem niorju. Ce se jim b. ( to kedaj posrecVilo, jo drugo vprašaaje. Na K a v k a z u zaduii čas ni b:io pose!b':ii.h l:ojev. Rus' silijo ob Crnem nvorju v turSko ozeinlje. V 11 e r z i j i pa so Turki na liollšein in iwit=ska]o severno od Uiv ma-jezera. Ruse iz Perzije. Veliko pozornosti vzbujajo sedaj dogodki na angleš.kio-turškiern bonšču v E g i p t u, Turki so zelo žilavi in korakajo z velikiml «il.am,i na angleške postojanke ob Sueškem prekopu. Tlurki proclira:» od treh strani prot: Sueškemu prekopu. in sicer na severu iz Palestine preko El-Ariša, v središču od Bir Mombak in na jugu proti mestu Suesu. Zasedli so že mesto Tor ob Suešktem zaldvu. Angleži sami priznavajo, da se vršijo boji na celi izhodni strani prekopa. Prejšno sredo se je bil večji boj mecl turško četcn, ki je štela 4000 mož s 4500 Angleži, Turki so Angleže porazili ia razkropili na vse strani. Po končani bitki so Turki poskusili prlti na zahodni breg s tem, da so. začeli delati most Cez prekop. S topovi in strojnimi puškami so Anglieži1 to preprečili. Pač pa so štiri predrznl Tiurki preplavaili prekop in so na drugl strani napravili Angležem vieliko škode. Zažgali sq vais Ar-Hib in spustili v zrak veliko zalogo stneliva.: iTi štirje turSki junaki se skrivajo tako sipreitino, da jih Angleži do sedaj še niso mogli ujeti, Tlurkim priliaja nai pamoč 20.000 Beduinov, ki so v dolini reke Siva poraziili veliko angleško 6eto. Ruski Carigrad in Rusko morie. Ha,mburg, 8. februarja. h,iRuskoje Slovo" razpravlja o turško-ruski vojni ter povtiarja, da so v vojnah s Turki dbprinašali Rusi dosedaj le žrtve, dobiček pa so imeli le, drugi. Tokrat pa morajo pasti vsi obziri. Rusija! mora dobiti Carigrad z Dardanelami in južno obal Crnega morja, ki se bo v bodoče imenovala JRusiko morje." > Sv, Oče za nevtralnost Italije. Protesta".'.tski list ,,Kreuzzeityng" piše: Glede raz-merja med Italijio in Av&trijo ne smemo pozablti na Častno izjavo italijar.skega kralja, da ostar.e nepristranski, ako ne bo izzvan. Istotako se še ni spremeiiilo nepristransko starsče italijanskih katolikov, katero je dosegel sv. O6e s svojim uplivom. Za natanči ega opazovaica teh razmer je bilo že del.i časa jasno, da v Vatikanu z veliko skrbnostjo zasledujejo rovarje.ije vojnili lnijskačev proti kraljn in oerkvi, Sv, O6e Ber.edikt XV. Je že od prvega početka vojske stal odloCno na stališču, da mora papež iu njegova državna uprava ostati nepristranski. Preoej drzne poskuse, da b,i naši nasprotniki dobili sv. Očeta na svo;o stran, je odločno zavrnil. Ko so Nemci obistreljevali slovžt-j' stolnico vReimsu na FrancosTcem in je nastal radi tega veli!ki krik v nasl)n;t;:em taboru, je papež osta/1 popolnoma miren. Francoski listi so zato že ka,r odkrito napadali vatikansko glasilo ,,Osservatore Romano", A ves ta, krik! iz nasiprotnega tabora ni napravil v Vatikanu nobene zmešnjave. Razven tega je sv. Ofte nedvom,ljivo izrazil žel.;o, kalco stališče nai zavzame Iitali.';ai v sedanji vojski". V Tstih JOsservatore Rorjnn.no" in ,,Perzjeveran.za" se je ocl najvišje cerkvene strani izrazilo mnenje, da seveda lahko Italija v sigurnost protr, slučajneonu napadu vpokK'če vse svoje sinove, a da ni nikakor na mestu, da bi Italija pričela z napadalno vojsko. Kolikor je znano, še Vatikan nikdar od 1. 1870 ni zavzel tako odločivega sla.lišča z oz?)rora. na zunanjo politiko Ttalije. S tem odločnhn stališčem" je sv. St iliea vrgla na tehtnico nepristranske iin mirovne politlke, ki jo zavzema italijanski kralj in njegova vlada, utež, ki je vel ke važnosti. Upat; je, da se bo Italija držala svo"e sedan.ie snieri tudi do konca; vojske. BojaželJDost Italije ia Rumunije. Ker Rusija. razglasuje, da, se ho&e na| vsaik na^ čin polastiti Carigrada in morske ožine Dlajdanel in proglasila kot svoj cilj, da postane Crno morje s,iRuskq morje", postala je Rumunija nezaupna in oglaSajo se možje, kateri svarijo pred rusko nevarnostjo. V Rumuniji jo prišla javnost tudi do prepričanja, da je Avstrija dovolj močnai, da na vsak način brani svoje niejo tudi pred novimi sovražnik^ V Italiji razvljajo Ikatoliške stranke in socialisti vedno ži,vahnejšo agitacijo, da ostane Italija; nepristranska. Dne 18. februarja se snide italijanski (lržavni zbor in upati je, dai se v njem pokažejo tudi uspehi te a.gitacije. Na vsak način smemo trditi, da boiaželjnost Italije in Rumunije pojema. Italija spomladi za mir. Glavni urednik rimske ,,Tribune", Jandolfi, izjavlja, da mu je neka visoka osebnost zagoto^ila, da bo Ttalija do meseca aprila sigurno ostala mirna. Do takrat bo pa ena; vojskujoCih se skupin velesil dosegla premoč. Italija bo taMra,t posredovala za mir. In hnjskarije za vojsko v Italiji so povzročile skrivne framaisonske družbe. Pretežni del italijanskega pre- bivlalstva pa, želi pb strajšni potresni nesreči le sploŠni mir. Bolgarija ob strani Avstrije in Nemčije. Italijanski list (,,Corriere della Sera", ki stoji na strani Fr,ancije, Anglije in Rusije, se izraža zelo zanimivo o stališfeu bolgarske vlade. iGlasilo trozveze je mnenja, da bo prišlo do nemško-avstriisko-bolgarskega sporazuma, po katerem bi ise Avstriji in Nemčiji odprla pot y CarigraB. Poročevalec lista JTuran" poroča iz Sofije, da so vpoklicani vsi bolgarski rezervni častniki, da se more izvršiti izvežbanje vojaških novincev, tu"di iz pokraijin, kli jih je Bolgapija zasedla po zadnji baljcanskl vojski.  Stran i.,,SLOVENSKI GOSPODA R.« ill. februaria 1915.