• ROLETE — ŽALUZIJE • VERTIKALNE ŽALUZIJE • PROFILI ZA FASADE • KOVINSKI IZDELKI rm£ • SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI za rolete in žaluzije • KVALITETA SENČIL JE ... H0L6 NOVO MESTO, ŽABJA VAS 47, TEL./FAX: (068) 23-673, TT 323-673 3LENJSK1 USI Št. 30 (2345), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 28. julija 1994• Cena: 110 tolarjev DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul GC h* Ul O Dolenjska prva dobiva združenje Danes bodo na Otočcu ustanovili Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, ki bo vzorec tudi za druge - Jutri predaja zahteve Hermanu Rigelniku NOVO MESTO - Danes bodo na Otočcu ustanovili Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. To bo prvo tovrstno regionalno združenje v Sloveniji, ki nuj bi bilo tudi vzorčno za druge pokrajine. V Sloveniji naj bi tako bilo najmanj 13 območnih zdniženj, toliko, kot je tudi območnih gospodarskih zbornic. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST zagotavlja fasado HTC do 15. novembra SEVNICA - Hotelsko-trgovski center (HTC) naj bi do srede novembra letos vendarle dobil fasado. Ta bo prekrila vidne sledove propadanja zgradbe, hkrati pa naj bi nedvoumno dokazala, da gre tokrat zastavljena akcija do konca, se pravi, da bo HTC postopno vendarle zaživel. Torej ne bo to več hiša strahov ali zgolj nekakšna Potemkinova vas. Zaradi zastoja izgradnje savske verige HE je namreč tudi povsem zastala izgradnja HTC. Njegov trgovski del je sevniški Mercator sicer že pred leti preuredil STANOVANJA ZA Ml.A DE DRUŽINE - Predsednik sevniškega izvršnega swta in direktor občinskega stanovanjskega sklada Jože Kovač je ob podpisu pogodbe o HTC na Lisci (na posnetku) dejal, da namerava sklad v HTC urediti manjša, t.i. socialna stanovanja za mlade dntžine in za tiste, ki začasno rešujejo svoje stanovanjske probleme. Razmišljajo tudi o kadrovskih stanovanjih. Podjetnik in obrtnik Leopold Gunstek je povedal, da nameravajo v L nadstropju urediti trgovski center. Direktor SGP Posavje Karel Makarije izrazil prepričanje, da bo HTC v dveh letih funkcionalen objekt. Okrog 1700 m2 fasade naj bi stalo približno 38 milijonov tolarjev. (Foto: P. P.) v blagovnico Sevničanko. Kot je prejšnji teden na Lisci v Tončkovem domu ob podpisu pogodbe o dokončanju fasade HTC med SGP Posavjem, Gostinskim podjetjem Sevnica (GPS), občinskim stanovanjskim skladom in boštanjskim podjetjem Leo, d.o.o., povedala predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič, so se v občinskem stanovanjskem skladu letos odločili, da postane HTC prioriteta. Direktor GPS Kristijan Janc ml. je v kratkih besedah orisal zgodovino HTC. Spomnil je, da so dela na HTC praktično ustavili leta 1989, ko od Savskih elektrarn Ljubljana (SEL) kot sovlagatelja HTC ni bilo več denarja. S pomočjo sevniških Občinarjev je GPS kot investitor prišlo vsaj do delitvene bilance. Po težkih bojih je le prišlo do kompenzacije za 48-odstotni delež or i Poskusi prodaje niso uspeli, čeprav so poiskali pomoč dveh podjetij za prodajo nepremičnin. Kot zatrjuje Janc, pri tistih, ki so se zanimali za nakup prostorov HTC, ni bila to- liko vprašljiva cena, pač pa razvejenost trgovske mreže v sevniški občini in tržni potencial oz. kupna moč. Lani jim je uspelo za prvo nadstropje najti kupca zasebnika, ki je zdaj tudi podpisal pogodbo za 330 m2 površin. GPS samo še v 5 do 10 letih ne bi moglo dokončati svojega dela HTC. Stanovanjskemu skladu v Ljubljani niso hoteli dati svojih 542 m2 v 2. in 3. nadstropju, predvidenih za hotelske sobe, temveč so kot domoljubi to površino brezplačno oddali sevniškemu občinskemu skladu. “Lastniniti nekaj, kar še nekaj let GPS ne bi prinašalo dohodka, ne bi imelo smisla. Z dvema žlicama naenkrat ne moreš jesti,” je ponazoril Janc položaj 90-članskega kolektiva GPS, ki želi aktivno sodelovati pri lastninjenju, tudi z notranjim odkupom. GPS je pod novim vodstvom lepo prenovilo restavracijo hotela Ajdovec, gostilno “Na križišču,” začela se je obnova snack bara in delikatese, v letu 1996 bodo temeljito obnovili lokal Barbara v Krmelju. Po Jančevih besedah bo GPS prihodnje leto uredilo pritličje HTC, kjer naj bi naložba v snack bar s kuhinjo in pivnico veljala kar okrog milijon mark. P. PERC (Drobne iz Kočevja ONEMOGOČENI AVTOMOBILI - Dostop avtomobilov z Ljubljanske ceste v Šeškovo ulico je zdaj onemogočen, ker je ta priključek urejen tako, da je le( za pešce. Prav tu, med knjižnico in računovodskim birojem, je prej ves dan parkiralo veliko avtomobilov. Zdaj bo treba onemogočiti dostop avtomobilom do tod le še iz nasprotne smeri, saj prav na tem delu prečka Šeškovo ulico steza za pešce in invalidske vozičke. ŽIVAHNA MENJAVA KUN -Te dni poteka v kočevskih menjalnicah živahna menjava hrvaških kun, kar dokazuje, da se mnogi Slovenci niso odpovedali letovanju na Hrvaškem, predvsem ob morju. Tečaj za nakup in prodajo je v Kočevju precej ugodnejši kot na Hrvaškem. JUBILEJ KINOLOGOV - Pred kratkim so praznovali 10-letnico obstoja Kinološkega društva Kočevje. Kinologija je na zahodnem Dolenjskem zelo pomembna tudi zaradi lovstva. ASFALT PROTI KOPRIVNIKU - Na natečaj za izvajalca asfaltiranje ceste od Kočevja proti Koprivniku se je prijavilo 6 kandidatov. Dela so bila oddana najugodnejšemu ponudniku Lesdogu. (Ribniški zobotrebci TURISTIČNI ZEMLJEVID -Izšla je turistična karta “Ribniška dolina”, in sicer v nakladi 3.(KX) izvodov. Izdali so jo Geodetski zavod Slovenije, Turistično društvo Ribnica in občinska skupščina Ribnica. Na njej so predstavljene turistične zanimivosti ribniške občine, in to v besedi in sliki. Besedilo je tudi v angleščini, nemščini in italijanščini. Poleg zemljevida z zanimivostmi je še drugi zemljevid oz. načrt mesta Ribnice z vrisanimi vsemi ulicami in stavbami pa tudi parkirišči itd. ZANIMANJE ZA SEMENJ -Zanimanje za letošnji sejem suhe robe, lončarstva in obrti v Ribnici je veliko. Pa ne le zato, ker bo letos trajal tako rekoč dva dni, saj je združen s proslavljanjem 100-letnice organiziranega lova v ribniški občini in vsej zahodni Dolenjski, ampak tudi zato, ker so cene za postavitev stojnic raznih prodajalcev 2- do 3-krat nižje, kot so na drugih podobnih sejmih. VZDRŽEVATI GRAD - Ribniški grad je kulturna zanimivost in je graje vredno, da nihče ne popravi polomljene kamnite ograje na hodniku v nadstropju in opečnega poda v pritličju. Tudi oder letnega gledališča je že načet. V gradu bo namreč 3. in 4. septembra več prireditev. OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA - Kaj meniš o bližnji demostra-ciji veščin športnih psov, ki bo v Ribnici? - Da se psi gotovo manj grizejo med seboj kot občinski funkcionarji, kar pa ne velja le za Ribnico, ampak tudi Kočevje. ( Sevniški paberki DIRKA - Mednarodna gorska hitrostna dirka Sevnica 94 za veliko nagrado Avtotehne postaja osrednji športni in tudi družabni dogodek, ne le za sevniško srenjo. Vsekakor gre za prireditev, ki utegne prispevati k promociji Sevnice, Studenca in okoliških krajev. In če je treba v tako obširnem in sorazmerno dragem projektu, mnogo bolj, kot so kakšne speedway dirke, iskati dlako v jajcu, pardon - napakice, potem to ni posebej težko. Vetjamemo, da so nam jih obiskovalci sporočali bolj iz dobrohotnosti kot iz škodoželjnosti. MIJA - Tako se je nekaterim zdelo, da sta sicer zelo prijetna in ver-zirana napovedovalca Nataša in Matjaž lani in letos namenoma naredila isti lapsus lingae, da sta namreč pomotoma prekrstila sevniško županjo Bredo Mijovič v Mijo Bredovič. Moramo priznati, da tega nismo slišali, ker ponekod ob progi, zlasti pa ne ob rohnenju jeklenih konjičkov, ozvočenje ni bilo najbolj učinkovito. Nataša, kije sproti prevajala potek dirke v nemščino, je priznala le, daje za kolegom Matjažem spontano ponovila le “novo” ime predsednice občine. PIVO - “Pivopivci” so bili med sobotnim treningom na progi Impoljca - Studenec nekoliko razočarani, ker so nekateri hoteli za pollitrsko steklenico piva kar 200 tolaijev. Ko bi bili ti ljubitelji piva kje na dopustu ob hrvaškem sinjem Jadranu, bi se jim zdele te cene čisto trgovinske in prav nič dirkaške. Cene pa so v nedeljo spustili na sprejemljivo mejo 150 tolarjev. Aktiv kmečkih žena Studenec je prijetno presenetil z najnižjimi cenami, kmetice so ponudile še domače pecivo in potico. Neprijetne vesti pa so prišle iz stojnice sevniške kmečke zadruge, kjer naj bi kar nekaj časa pogrešali avtomate za točeno pivo. 11 . ■ I j » Krške novice SLIKARJI - Sergij Pelhan, minister za kulturo, je ob obisku v Krškem 13. julija prejel z opaznega novinarskega sedeža vprašanje, ali se bo udeležil tega dne mednarodnih slikarskih dnevov v Slovenski vasi. Minister je skopih besed priznal, da ne ve za te slikarske dneve. Raje je kratko rekel, tia sploh ne ve za mednarodni kulturni dogodek, kot bi sc zapletel v pomenek z novinarko, saj bi v pogovoru v trenutku nepazljivosti mogoče priznal, da mu slikarska srenja ni posebej pri srcu. OROŽJE IN KULTURA - Minister za kulturo je rekel v Krškem, da bi z denarjem, ki ga Slovenija plača za nakup helikopterja ali dveh tankov, lahko obnovili marsikateri grad v brski občini. To je pomenilo, daje veliko denarja v obrambnem ministrstvu in premalo v kulturnem. Predlog: Pelhan in Kacin naj zamenjata vlogi. Sliši se lepo, pomaga pa malo, saj so blizu Hrvatje in drugi nekdanji bratje. Da o ostalih prijateljih sploh ne govorimo. PUSTO - Pred Vidmom na parkirišču že veselo poganja trava. Pokosili jo bodo s kosilnico, kupljeno z denarjem, ki ga bo Vidmu vrnil Rolf Norman, slavni Šved, ki je neslavno končal kot Vidmov izgnanec. To, da trave ni, je sicer še en dokaz, daje delavcev v tovarni vse manj. Pred dnevi so razdelili nove odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Ali so nove odločbe dokaz, vse boljšega poslovanja Vidma in izboljšanja razmer ali morebitnega bližajočega se novega stečaja, pa tako ali tako ne ve nihče. Stečaja verjetno ne bo. Da bo rešil Videm, je ob svoji inavguraciji napovedal med drugimi Herman Kunej, ki pa zdaj v družbah molči, da ga ne bi kdo prijel za besedo. ( Novo v Brežicah . OSA - Predsednikovo soprogo Štefko Kučan je ob predstavitvi 1’leter.šnikove znamke v Pišecah pičila osa. Ker doslej niso poročali, da bi prvo damo Slovenije pičila kje osti, in ker se ne govori, da bi osa pičila v Pišecah še koga drugega, je jasno, da so pišečke ose nekaj posebnega. Pišece imajo tako kar nekaj posebnosti: pišečke marelice, Pleteršnika in pišečke ose. NOČI - Nit Čatežu so imeli čateško noč in v Kostanjevici kostanjeviško noč. V obeh krajih je bila torej “noč" na isti dan in ob enakem času. Drugače tudi ne more biti, saj so Brežice v istem časovnem pasu kot Kostanjevica in mesti pač morata imeti noč istočasno. Tako je pač stanje. Vpliv brežiške turistične zveze na razmere pa je zanemarljiv. PRENOVA - Cesto prvih borcev so kar temeljito prekopali. Brežičani se sprašujejo, če v cesto ni bilo možno spraviti nadzemeljskih kablov in žic, Vsaj tistih, ki najbolj bodejo v oči. Niso jih in verjetno to mora biti tako. Govori se, da so kabli ostali zgoraj, ker tako določa načrt prenove mestnega jedra, ki ga Brežice imajo na lepem Papirju. Menda so žice pomembne zaradi videza. Če nad hišami nebi bilo žic, bi bile namreč Brežice videti puste in zastarele. A so sodobne najmanj tako kot Ljubljana. Državni prestolnici so podobne po politiki, če ne po drugem. PARKIRIŠČE - Na ploščadi pred zdravstvenim domom domačini in gostje vse pogosteje parkirajo vozila, medtem ko je bil včasih ta prostor nedostopen za avtomobile. Državljani so nove pridobitve zelo veseli, saj se lahko prav vsi pripeljejo naravnost pred vrata zdravstvenega doma in lekarne. V naslednjih dneh bodo podrli še prvo steno zdravstvenega doma, kar bo ljudem omogočilo, da sc pripeljejo prav v ordinacijo do zdravnikove delovne mize. Na ta način jim bodo storitve bolj dostopne. Pozneje bodo na podoben način v Brežicah uredili tudi dostop do šankov in nočnih zabavišč. Na ta način bodo tamkajšnje storitve bolj dostopne. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE V času od 13. do 22. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Biserka Jerkovič iz Vel. Malenc - Ivo in Matejo, Janja Babnik iz. Dolenje vasi -Matica, Nedeljka Gavranovič iz Krškega - Ano, Jožica Polovič iz Rigonc - Alana, Darja Tomše iz Brežic - Jakoba, Vlasta Radanovič iz Malega Obreža - Alano, Irena Umek-Babič z Malega Vrha - Patricijo, Janja Baumkirher iz Hrastja - Nino, Marija Barbič iz Gor. Pijavskega - Ven-t Blas iz Cerovca - česlava in Brigita Blas iz dečka. Čestitamo! * * * Tri stvari morajo biti pretirane, da J'o zadostne: obzirnost, poštenje, čistost. (Boudet) * Imeti domišljijo ne pomeni, da si kaj izmišljaš, marveč, da iz stvari kaj narediš. (Mann) iz naših občin Mšš Kakšen strah je v spodnjem gradu V spodnjem gradu v Brestanici še stanujejo - Zgradba je v precej slabem stanju ■ Potok lahko poplavi - Pri miniranju je kamenje razbilo streho - Dobri sosedje BRESTANICA - Spodnji grad v Brestanici je že zdavnaj izgubil prvotne prebivalce. Čeprav je poslopje tudi ob lep videz, ki gaje najbrž imelo ob nastanku in po njem, je dandanašnji še vedno obljudeno. Grad ima nekako dva dela, od katerih je eden preurejen v stanovanja, drugi del, kije ohranjen veliko slabše, služi prebivalcem za drvarnico in ropotarnico. Pred dnevi smo potrkali na vrata nekaterih stanovanj v spodnjem gradu in današnji “graščaki”, natančneje dve “graščakinji”, sta nanizali nekaj besed o tem, kako se živi v gradu. Marija Ogorevc, ki stanuje v spodnjem gradu v kupljenem stanovanju, misli, da grad, tak, kot je zdaj, ne bo več dolgo vzdržal. “Rada sem tukaj. Veselilo bi me, ko bi ga popravili. Če ga ne bodo popravili, naj ga podro. Kot se sliši, za popravilo ni denarja, podreti pa gradu menda ne smejo. Kaj se sme, mora menda povedati tudi spomeniško varstvo. Popravilo bi bilo potrebno. Poglejte, nad glavnim vhodom teče s strehe po zidu in odpada omet. To je nevarno, kaj, če omet na koga pade,” pravi Ogorevčeva. Ali kot meni Olga Božič, tudi ena od stanovalk v gradu: “Pri tem vhodu bo enkrat nekdo nesrečen.” Kruši se tudi opeka, zato je težko popravljati streho. “Če mislimo zamenjati eno opeko, se jih zdrobi še nekaj zraven,” pravi Ogorevčeva, katere družina je imela že kar nekaj stroškov z vzdrževanjem stanovanja v grajski stavbi. Marija Ogorevc, ki torej živi v gradu, ne verjame, da v gradovih straši, in se zavoljo tega ne boji. Malce pa jo je vseeno strah, kadar gre v ropotarnico, ker vsakič pričakuje, da bo kaj padlo z višine. To bi se namreč lahko zgodilo, kajti v tem delu gradu ni prav ničesar med dotrajano streho in tlemi, ker so vmesne pode v pretek-lošti odstranili. “Kurjavo imamo vseeno pod to streho. Kam pa naj jo damo? Na breg potoka Brestanica je ne moreš zložiti, ker potok včasih zelo naraste. Na bregu imamo garažo, in ko je bila zadnjič poplava, smo imeli vodo celo v garaži,” pripoveduje Ogorevčeva. Spodnji grad je tak, ker ga je načel čas, propadanje pa je pospešil človek. Nekaj o tem ve povedati že omenje- Marija Ogorevc So vodo “napeljali” arheologi? Ogrožena zidanica STARI GRAD V PODBOČJU - Andrej Jalovec, doma iz Malega Mraševega, zatrjuje, da njegovi zidanici v Starem gradu v Podbočju verjetno škodijo tamkajšnja arheološka izkopavanja. “Opazil sem, da skozi zid pronica v zidanico voda. Mislim, da je zaradi tega, ker prav nad zidanico kopajo. Kopajo na našem. Nič nimamo proti, če kopajo, vse dovolimo, ampak radi bi, da bi nam zdaj pomagali rešiti problem. Zidanico imamo 35 let. Dozdaj smo jo dvakrat prebelili, ker ni bilo potrebe, da bi jo večkrat. Zdaj je v zidanici plesen zaradi te vode,” je dokaj mirno povedal Andrej Jalovec. Dodal je, da se njegova družina preživlja z vinogradništvom. Ker mora vino za prodajo shranjevati v neoporečni kleti, sedanja mokra klet pa je po njegovem neprimerna za spravilo vina, predlaga, naj mu naredijo nadomestno zidanico. Ker izkopavanja v Starem gradu vodi prof. dr. Mitja Guštin, smo ga vprašali za komentar k Jalovčevim besedam. Dr. Guštin ne izključuje možnosti, da zaradi odkopavanja zemlje pri odkrivanju pomembnega kulturnega spomenika nastajajo težave, ki jih omenja Jalovec. Toda vodja izkopavanja je zagotovil, da bodo storili vse za odpravo nastalih težav in za to, da bodo z lastnikom še naprej sodelovali korektno kot doslej. L. M. Andrej Jalovec mmm POLNO V'BAZENIH IN OB NJIH - V vročih poletnih dneh si večina išče mesto pod soncem kar pod vodo ali vsaj ob vodi. Ker je morje daleč, zasoljene pa so tudi cene ob njem, so Posavci zasedli bližnje bazene. Posnetek je iz Temi Čatež, kjer imajo v teh dneh okrog 2.000 stalnih gostov v dveh hotelih in v bungalovih, dobro zaseden pa je tudi kamp. Odprte imajo vse bazene na zimski in poletni termalni rivieri ter bazena v hotelu Terme in Zdraviliškem domu. Največja gneča nastane ob vikendih, ko se stalnim gostom pridruži še veliko izletnikov, posebej iz sosednje Hrvaške. Novost tega poletja, ki bo posebej razveselila obiskovalce poletne tennalne riviere, je, da je v ceni vstopnice vračunana tudi uporaba vodnih toboganov. (Foto: na Olga Božič. “Ko so delali nov most na cesti pri gradu, so minirali, tako da je kamenje letelo daleč naokoli. Kamni so padali tudi po strehi in razbili veliko opek, kijih potem ni nihče zamenjal. Peska in kamenja je bilo veliko na dvorišču in drugod. No, šip na oknih ni razbilo, ker smo okna sneli, kot so nam naročili. Ko so gradili cesto, je tako pokalo, daje grad kar stresalo. Ja, veliko zdrži,” pravi Božičeva, ena izmed šestih stanovalcev gradu. Razbita streha je res neprijetna stvar, toda ljudje so si v gradu dobri sosedje in to odtehta prebite opeke in vse druge pomanjkljivosti v zidovih. “Stanovanje je naša družina kupila. Zdaj tu živim sama. Poleg sinov imam dobre sosede, ki mi tudi priskočijo na pomoč,” pohvali Olga. Poleg sedanjih stalnih prebivalcev gradu, so včasih prišli v grajsko stavbo nekateri drugi obiskovalci. Verjetno so bili zbiralci starin, saj so plezali po preperelih stopnicah v grajsko kapelico, kije tudi po zaslugi teh obiskovalcev dandanes popolnoma brez opreme. L. M. STOLP JE ZGOREL STARI GRAD V PODBOČJU -Arheologi, ki letos že tretje leto izkopavajo v Starem gradu, tokrat izkopavajo notranjost stolpa. Kot je povedala Katja Predovnik, absolventka arheologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, so ugotovili, da je stolp zgorel. V letošnjem letu se lahko pohvalijo z bogatimi najdbami, med drugim so izkopali novec, koščeno ogrlico in precej delov noše. KOSTANJEVIŠKA NOČ . KOSTANJEVICA NA KRKI -Šelmarji, sekcija kostanjeviškega kulturnega društva, je pripravila v soboto tradicionalno kostanjeviško noč, ki so jo popestrili z razgibanim programom. V okviru prireditve so organizirali tudi srečanje nekaterih uveljavljenih pustnih skupin iz Slovenije. VEŽICA SKORAJ VEČ NE MOTI JESENICE NE DOLENJSKEM -Tukajšnjo mrliško vežico bodo v kratkem ozvočili, za kar so že naročili opremo. Poslovilni objekt na jeseniškem pokopališču, star nekaj let, sicer služi namenu. Krajani ga v začetku niso sprejeli, z leti pa so se nanj navadili in zdaj ga uporabljajo v več kot 90 odstotkih pokopov. Pokopališče z vežico upravlja krajevna skupnost, ki se dogovarja o tem, da bi pokopališče in poslovilni objekt dala v upravljanje nekomu, ki bi urejal prostor in na željo ljudi tudi prevzel organizacijo pogrebnega obreda. V Trgači se bodo peljali po asfaltu 6. avgusta v Pišecah veselica za cesto PIŠECE - Na območju Pišec je trenutno najbolj aktualno dogajanje v zvezi z Maksom Ple-teršnikom. Toda dogaja se tudi vse drugo, kar je potrebno, da se čas ne ustavi. Tako gradijo več cest in ena izmed njih je cesta Pišece-Orehovec-Brezje-Bojsno. To je lokalna cesta v dolžini 6 km in povezuje KS Pišece in KS Globoko. “Cesta poteka v zelo hribovitem območju, kije demografsko zelo ogroženo območje. Pestijo nas tudi naravne katastrofe, saj imamo na tej cesti tri plazove, ki so odtrgali cestišče,” našteva težave Miran Levak, predsednik vaške skupnosti Orehovec. Sredstva še niso v celoti zagotovljena, zato jih zbirajo, kot se pač da. “Je 30 gospodinjstev in vsako da v povprečju več kot tisoč mark, pri čemer smo upoštevali življenjske pogoje, število družinskih članov in drugo. Poslužujemo se tudi javnih prireditev. Eno smo imeli že aprila in je dobro uspela. Zdaj načrtujemo večjo prireditev, in sicer vrtno veselico v Pišecah 6. avgusta ob 20. uri; igral bo ansambel Franca Miheliča. Mislim, da bo to zelo dobra zabava in vabim ljudi, da se je udeležijo v čim večjem številu. Čakajo jih razna presenečenja. Imeli bomo srečelov in žrebanje vstopnic. Za jedačo in pijačo bomo poskrbeli organizatorji, za dobro zabavo pa ansambel Fran- Mirun Levak ca Miheliča, ki že dolgo ni igral v tem koncu,” pravi Levak. Na omenjeni cesti so naredili vsa zemeljska in nekatera druga dela in zdaj planirajo zaključno posipavanje z gramozom. Pričakujejo, da jo bodo do trgatve tudi asfaltirali. Levak v pogovoru razkrije, da tudi omenjena pišečka cesta nastaja tako, kot je doslej nastala že prenekatera cesta na slovenskem podeželju. Po njegovih besedah so za cesto krajani doslej prostovoljno delali, opravili vsa fizična dela in tudi sami financirali. Pričakujejo pa, da bodo dobili sredstva iz proračuna občine Brežice in tudi sredstva za razvoj demografsko ogroženih območij. L. M. Ko delegatov ni Nesklepčna skupščina BREŽICE - Nekateri delegati brežiške občinske skupščine ne prihajajo več na skupščinske seje. "Špricajo " kot šolaiji pouk. Zaradi takih izostankov je predsednik predsedstva brežiške občinske skupščine napisal nedavno javni poziv, r katerem je lepo prosil delegatke in delegate vseh treh skupščinskih zborov, “da s svojo navzočnostjo in delom zagotovijo nonnal-no poslovanje občinske skupščine in njenih organov". Prošnjo je naslovil tudi na stranke, krajevne skupnosti in podjetja, naj vzgojno delujejo na svoje delegate, da bi le-ti hodili v občinski parlament. Delegati se kljub pozivu očitno niso od/tovedali svoji abstinenci, saj je bila nedavna 31. seja skupščine s/M nesklepčna. Ker je bila skupščina večkrat nesklepčna in ker ni sprejela nekaterih pomembnih dokumentov, med drugimi proračuna, si občina ne upa obnavljati šol, čeprav so potrebne obnove in so zaradi počitnic prazne. Manjka denarja za komunalno področje. Ker Bivži-čani nimajo sprejetega proračuna, jih Ljubljana ne jemlje resno, ko prihajajo tja itrosit za državni denar. Skratka, delegatska neudeležba je obrodila kar obilen sad, za marsikoga bolj grenak kot sladek. Zakaj ni brežiških delegatov? Nekaterih preprosto ni več, ker so bili mogoče izvoljeni v zdaj že propadlih podjetjih. Hočejo z neprihajunjem pospešiti preobrazbo občinskih skupščin ? Jim je zadosti izpadov brežiških strokovnjakov za sprožanje proceduralnih zapletov? So ugotovili, da so se dali izvoliti za vseljudskega predstavnike v občinski parlament in za prebiranje zajetnih kupov učenega gradiva, čeprav jim lx>lj leži priprava bordojske brozge? In nenazadnje: kako vlada brežiško ljudstvo, če njegovi izvoljeni predstavniki sploh nočejo sodelovati v parlamentu, torej nekje tam blizu, kjer se praviloma začenja oblast ? Ali se lahko zgodi in ali je dovoljeno, da oblast Jarha ljudstvo, če izvoljenci ljudstva “špricajo"? M. LUZAR ODPRTO PISMO OBČINI BREŽICE Med Slovenijo in Hrvaško potekajo vedno novi pogovori o meji, vendar bi lahko 25. junija, na dan slovenske državnosti, sklepali, da so Brežice del Hrvaške, saj so bile vse trgovine podjetja Posavje odprte. Največji slovenski praznik bi morali praznovati temu primerno, in upam, da se bodo naslednje leto tega držali tudi vodilni v Trgovskem podjetju Posavje. Pred kratkim so v Franciji praznovali svoj dan državnosti. Bilo je slovesno, odprtih pa je bilo le nekaj hotelov in restavracij. Državljani, ki delajo drugje, so na ta dan prišli domov, saj spoštujejo, kar so si pridobili pred 200 leti. Tudi mi bi se morali zgledovati po njih. JANKO MOLAN Brežice Življenje se je uprlo oblasti Jesenice imajo pripombo in dajejo pobudo ustavnemu sodišču, da razsodi v zapletu, ki je nastal ob referendumu za ustanovitev novih občin v Sloveniji JESENICE NA DOLENJSKEM - Krajevna skupnost Jesenice na Dolenjskem je pred nekaj več kot tednom dni poslala Ustavnemu sodišču Republike Slovenije pobudo za spremembo poročila o izidu referenduma za ustanovitev občin. Dopis sc nanaša na poročilo o glasovanju v referendumskem območju Velika Dolina, kjer je glasovala tudi vas Ribnica. Vas Ribnica naj bi bila sestavljena iz dveh delov. Krajevni leksikon navaja, da vas Ribnica obsega naselji Spodnja in Zgornja Ribnica. Po drugih virih leži Spodnja Ribnica v krajevni skupnosti Jesenice, medtem ko je Zgornja Ribnica v sestavi krajevne skupnosti Velika Dolina. Kot pravi Slavko Bizjak, predsednik sveta KS Jesenice, je na jeseniškem ozemlju 70 odst. Ribnice in na dolinskem 30 odst. Sicer Bizjak zatrjuje, daje Ribnica dejansko ena sama vas, ki so jo v preteklosti administrativno razdelili med obe krajevni skupnosti. Svet KS Jesenice je v zvezi s to delitvijo poslal v začetku letošnjega maja brežiški občini dopis, v katerem predlaga spremembo. “Prebivalci, ki živijo na območju naše krajevne skupnosti, želijo, da se njihovo naselje - vas imenuje Ribnica, brez dodatka Spodnja. Drugi del vasi, ki pripada KS Velika Dolina, naj se imenuje Zgornja Ribnica...” Tako piše v dopisu. Slavko Bizjak KS Jesenice je bila ob letošnjem glasovanju o lokalni samoupravi vključena v referendumsko območje Velika Dolina. Kot poudarja Bizjak, je bila najprej samostojno referendumsko območje, vendar sojo pozneje priključili Veliki Dolini, pri čemer je tudi ostalo. Videti je, da je ta sprememba jedro problema. Kajti če bi glasovali o občini Jesenice, bi večina Ribničanov verjetno želela v občino Jesenice, saj je po Bizjakovih besedah skoraj tri četrtine Ribnice na jeseniškem ozemlju in torej več kot polovica prebivalstva čuti pripadnost Jesenicam. Zaplet, katerega posledica je omenjena jeseniška pobuda sodišču, je precejšen. Kaže več kot zgolj obstoj dveh Ribnic in enega referendumskega območja Velika Dolina. Kaže na to, da je vrhovna državna oblast hotela malce po svoje postavljati po Sloveniji mejnike, a se ji je življenje postavilo po robu in ji zdaj piše kritiko, kakršna je tudi jeseniški dopis ustavnemu sodišču. M. LUZAR PRODAJNA RAZSTAVA ŠMARJEŠKE TOPLICE - Od 18. julija so na ogled in za prodajo razstavljeni akvareli Milorada Rupčiča in pasteli Boža Rupčiča iz Novega mesta. Prodajna razstava bo odprta do 15. septembra. BELOKRANJCI NA FOLKLORNEM FESTIVALU BELTINCI - 'Pri dni, v petek, soboto in nedeljo, sc bo v Beltincih odvijal folklorni festival, na katerem bosta sodelovali tudi dve skupini iz Bele krajie. V sobotnem večernem programu, ki se bo pričel ob 20.30, bodo nastopili tamburaši iz Sodevc, na osrednji prireditvi, ki bo v nedeljo ob 15. uri, pa bo med trinajstimi skupinami nastopila folklorna skupina “Ivan Navratil” ter prikazala metliško obredje. Jutri, v petek 29. julija, bo ob 20. uri nastopila španska folklorna skupina FS Magisterio iz Albacete s celovečernim programom. KONCERT DIPLOMANTKE - Novomeška kitaristka Klara Tomljanovič, kije pred kratkim diplomirala na Visoki glasbeni šoli v Freiburgu, je bila v soboto v gostja "Novomeških poletnih večerov 99”. Njen koncert klasične kitare, na katerem je izvajala dela Fernanda Sora, J.S. Bacha, Manuela de Falla, Augustina Batrios-Hongora in Leu Brouvverja, je v atrij kapiteljskeproštijeprivabil lepo število ljubiteljev glasbe, ki so zares prišli na svoj račun. Mlada kitaristka je povedala, da je že vpisala podiplomski študij za solistko na konzervatoriju v švicarskem Baslu, kjer jo bo poučeval svetovno znani profesor Oscar Giglia. Študij traja tri leta, stroške zanj pa bo delno krila s poučevanjem in koncertiranjem, kurje počela žp doslej, računa pa tudi na nadaljnjo podporo iz domača občine, saj je bivanje v Švici drago. (Foto: T. Jakše) Trebanjci so gostovali v Berlinu Mešani pevski zbor “Friderik Baraga” in oktet “Lipa” iz Trebnjega sta gostovala pri slovenskih rojakih na proslavi 25-letnice njihove župnije TREBNJE - Mešani pevski /.bor “Friderik Baraga” župnije Trebnje in oktet “Lipa” i/. Trebnjega sta od 7. do 10. julija gostovala v Berlinu. Odzvala sta sc vabilu slovenske katoliške župnije v Berlinu, ki letos praznuje 25-letnico delovanja z vrsto verskih, kulturnih in družabnih srečanj, ki potekajo skozi vse leto. Mešani pevsi zbor, ki nosi ime po čimbolj dovršeno prepevanje sakralne znamenitem trebanjskem rojaku vokalne glasbe slovenskih in tujih F rideriku Baragi je bil ustanovljen skladateljev, drugo vodilo pa je gojiti pred petimi leti na pobudo mladih lju- žlahtno slovensko narodno pesem, biteljev zborovskega petja župnije Mladostna zagnanost, trdo delo in Trebnje. Njegovo osnovno vodilo je ljubezen do glasbe so kmalu obrodili PESEM ZA ROJAKE - Mešani pevski zbor "Friderik Baraga" iz trebanjske župnije nastopa za slovenske rojake v Berlinu. . A Je obstoj umetnosti nekaj samoumevnega Umetnost je obstajala od nekdaj; spreminja se samo njen način "izražanja”. Gre za osvajanje določene metode deta, določene misli. In ta misel ima določene zveze s fizično in duhovno realnostjo, z naravo in mentaliteto. Prav material za delo govori jezik, ki artikulira mišljenje. Težnja sodobne umetnost, ki naj ne bi bila več samo umetnost, je posledica oslabelega zanimanja človekovega odnosa do realnosti. Novoveška umetnost odseva položaj modernega človeka do sodobnega okolja. Kaj nam torej kaže razstava najnovejših del arhitekta in kiparja Jožeta Baršija (Ljubljana, galerija Škuc, od 25. maja do 17. junija), ki bo na pri-hahajajočem bienallu v Sao Paolu zastopala slovensko umetnost? Gre za uporabne predmete, mize, stole, ki so spretno postavljeni v aseptično belo kocko galerije. Vse to zdaj predstavlja neustavljiv tok reči, ki so bile nekoč narejene z določenim pomenom. Kažejo nam svoj zunanji obraz, svojo obrabljeno, zaprto podobo, ki je povsem zunaj smisla. Štoli in mize so torej samo sredstvo naše akcije in potrebe, te medij, skozi katerega kmalu trčimo na reprodukcijo -sebe. Anketa med vsemi tistimi, ki se ukvarjajo z likovno dejavnostjo, še posebej klasično, bi pokazala, da je okolje, v katerem živimo, polno predsodkov. Abstraktna umetnost je dvoumen pojav, zlasti njena semantična oznaka. Govorimo o nefi-gurativnem slikarstvu, kipartvu ali \ grafiki, ki niso v času zaključeni po- javi (kot npr. kubizem, konstruktivizem). Izraziti individualizem poraja vprašanja sodobne kritike. Ali so umetniki ob tem našli izvirno sled, ki nas bo ob vključevnaju sodobne tehnologije popeljala v novo dobo? Tehnična reproduktibilnost spreminja odnos množic do umetnosti. Še v sedemdesetih je odmeval Mednarodni grafični bienale, ki je slavil tehnični napredek v sitotisku in grafiki. Novomeški bienalle pa je nastal ravno v času, ko je grafika izgubila čar reproduktibilne lastnosti, se pravi ideološko podlago. Z vračanjem h klasičnim tehnikam (lesorez, linorez, klasična jedkanica, akvatinta...), čmo-belim kontrastom je obudila kreativnost. Poudarja tudi pomen risbe, ostrino, barvitost, ki odlikuje ljubljansko grafično šolo. Indivudualizem in originalnost naj podprem s citatom Bogdana Borčiča (letošnjega dobitnika Grand prhe), “da mora dober grafik obdržati idejo likovnega dela v mentalni predstavi, v glavi, vse do poskusnega odtisa ”. Pomenljiva je tudi simbolika prisotnosti velikega Rembrandta in Picassa na omenjeni raztavi. V zvezi z veliko razstavo grafike smo dolžni opozoriti na tesno povezavo grafične tehnike z reklamno. Vsenavzoča reklama uporablja vse tehnike upodabljanja, ki jih je mogoče reproducirati, zlasti grafiko in fotografijo, ki se razmnožuje v tiskarnah s pomočjo grafične tehnike. Kot osnovna tehnika se lahko izkaže razvita industrijska grafika - kot pogoj subtilne likovne kombinacije reklamne strukture. A. PEVEC . sadove. Zbor je rasel številčno in kakovostno in danes šteje 35 pevcev. Vključen je v Zvezo kulturnih organizacij Trebnje in poleg rednega sodelovanja v okviru župnije Trebnje posega tudi v širši kulturni prostor. Tako je že leta 1991 izvedel prvi javni božični koncert v Trebnjem in se uvrstil med 18 zborov za nastop na II. reviji slovenskih cerkvenih zborov v Novem mestu. Letos je bil zbor ponovno izbran za V. revijo cerkvenih zborov iz vse Slovenije in zamejstva v Ljubljani, ki jo je posnela in predvajala tudi televizija. Okteta “Lipa” izTrebnjega, ki prav tako deluje že peto leto, ni potrebno posebej predstavljati, saj seje s svojimi koncerti in številnimi nastopi že dodobra uveljavil v občini Trebnje pa tudi širše. * Poleg pevskih nastopov so prizadevni gostitelji, Iger gre zlasti omeniti dušo vsega dogajanja, slovenskega duhovnika v Berlinu gospoda Martina Horvata ter trebanjskega rojaka gospoda Jožeta Flajsa - poskrbeli tudi za temeljit ogled Berlina in nepozabna družabna srečanja. Skratka prijateljstva bodo tudi v prihodnosti prav gotovo še obrodila podobna srečanja, najdragocenejše od vsega pa je bilo spoznanje odprtosti, gostoljubnosti in življenjske moči slovenstva na tujem. Oba pevska sestava, ki ju od vsega začetka vodi Tone Strmole, sta v Berlinu doživela nepozaben sprejem. Zbor je imel takoj po prihodu nastop v župniji St.Eduard v Neukollnu, kjer je izvajal latinsko mašo Missa Sera-phica, nemški poslušalci pa so z zanimanjem prisluhnili tudi slovenskim skladbam. Zbor je z dovršenim petjem sodeloval tudi pri slovenskih mašah v čudovito akustični cerkvi St. Elizabeth, kjer je sicer sedež slovenske katoliške misije ter v cerkvi Don-Bosco-Heim ob jezeru Wansee. Višek gostovanja pa je bil sobotni koncert v veliki dvorani slovenske katoliške misije v Berlinu. Zbor in oktet sta resnično muzicirala, žlahtna slovenska pesem je segla do srca in ob pesmi “Nmau črez ji-zaro...” so se zalesketale solze ne le v dvorani, ampak tudi na odru. Resnično nepozabno doživetje, kakršno je najbrž moč doživeti le med slovenskimi rojaki v tujini, kjer še živi kleno slovenstvo in globoka ljubezen do svojega naroda in domovine - to, kar mi Slovenci v domovini vse premalo občutimo in gojimo. T. STRMOLE ORGELSKI KONCERT DOLENJSKE TOPLICE - V petek, 29. julija, bo ob 20.30 v župnijski cerkvi v Dolenjskih Toplicah orgelski koncert Angele Tomanič. Koncert je posvečen petindvajsetletnici koncertnega udejstvovanja priznane umetnice. Program, v katerem so dela Bacha, Handla, Langlaisa, Duboisa, obeta lep glasbeni večer. Vstopnine ni, možno pa bo dati prostovoljne prispevke. j. K, Ne bo več le prazen list papiija Pravijo, daje zgodovina Romov nepopisan list - Da bi tako ne ostalo, se trudi Rajko Šajnovič, ki pripravlja svojo zbirko pesmi v romskem in slovenskem jeziku V časih, ko so narodi pisali svojo zgodovino, so bili zraven tudi Romi. Tudi oni so s svojimi dogodivščinami in junaštvi popisali lepo število listov, a so bili neprevidni. V tabor so se prikradle koze in so jim vse liste pojedle. Ostali so brez pisnega gradiva, v živem spominu razkropljenega naroda pa je v teku stoletij ostalo prav malo. Tako pravi pripovedka, ki skuša pojasniti, zakaj je o zgodovini Romov znanega tako malo. Rajko Šajnovič iz romskega naselja v Šmihelu se zaveda, kako čas hitro beži in kako pepel po ugaslih kuriščih hitro pokriva ostanke preteklosti. Kje naj bi potem še lahko iskali ostanke svojih korenin? Romi pozabljajo svoj jezik, prevzemajo nove besede in navade in zlasti dolenjski, ki so bili že tako močno jezikovno in kulturno izolirali od ostalih, so za nove vplive zelo dovzetni. Rajko ve, da je zgodba o kozah le pripovedka, lep izgovor, in daje resnica nekje drugje: zgodovino vedno pišejo le zmagovalci, gospodarji in tisti, ki nekaj imajo. Med temi pa Romov nikoli ni bilo, zato so ostali brez zgodovine. In ko je brskal po priročnikih, kot je na primer “Novo mesto skozi čas”, ki naj bi drugim predstavili novomeško občino, je zaman iskal poglavje, ki bi govorilo o Romih. Kot da jih tukaj ne bi bilo. “Upam, da se bodo iz te napake kaj naučili vsaj drugi,” pravi Rajko, ki pa nikakor noče prepustiti pravice do besede le drugim, ampak hoče tudi sam nekaj napraviti. Vidi, da je slovenski narod ohranil svojo identiteto skozi kulturo in tudi za Rome naj bi po njegovem veljalo isto. Misli predvsem za dolenjske Rome, ki so, kar se jezika in razvoja tiče, dokaj samosvoji- V rokopisu ima slovensko-romski slovar za jezik, ki ga govorijo Romi v dolenjskih občinah. Narejen je na os- novi slovenskega pravopisa, žal pa je še vedno v rokopisu, kajti zanj ne najde založnika, čeprav bi bil slovar še kako uporaben za številne uradnike in vse, ki imajo stalne stike z romskimi ljudmi in njihovimi problemi. Pri slovarju bi potreboval strokovno pomoč za njegovo prečiščenje in sponzorje, ki bi mu pomagali pri izdaji. Skupaj z Rakom Duričem pripravlja tudi izdajo knjige Zgodovina Romov od legende do resnice. Še najbliže uresni- A VTOR V PRIČAKOVANJU - Rajko Šajnovič meni, da imajo v slovenski kulturi tudi Romi svoje mesto. (Foto: T. Jakše) DEL GRADU KAŽE REBRA - Hkrati z ustavitvijo polzenja južnega grajskega vogala bodo obnovili tudi fasado na južnem krilu metliškega gradu. Zato morajo zidarji najprej odbiti staro fasado, pod katero so se prikazala zanimiva odkritja. (Foto: M.B.-J.) čitvi pa je izid njegove pesniške zbirke, ki je zdaj v reviziji pri Dolenjski založbi. To je izbor Rajkovih pesmi, vsega jih ima kakih šestdeset, objavljenih pa bo dobra polovica, ki izhajajo predvsem iz tradicije, govorijo pa v glavnem o izginuli romski kulturi, izgubi običajav in bolečem prilagajanju na nove razmere. Pesmi bodo izšle dvojezično in bodo, ko bodo končno le zagledale luč sveta, svojevrsten kulturni dogodek na Dolenjskem pa tudi širše. T. JAKŠE POSLASTICA ZA UUBITEUE PETJA - V soboto so se v okviru metliških kidtumih prireditev na grajskem dvorišču predstavili štirje pevsk zbori, njihov nastop pa je bil prava poslastica za ljubitelje zborovskega petja. Vsi štirje zbori so bili iz Črnomlja. Zborovodkinja Ani Jankovič-Šoberje “pripeljala ” mešani pevski zbor (na fotografiji), Majda Veselič moški pevski zbor Bell, Franci Milck moški pevski zbor Lovske zveze Črnomelj in moški pevski zbor. (Foto: M.B.-J.) MUZEJ NA PROSTEM OSILNICA - Regionalni zavod za varstvo naravne in Kulturne dediščine iz Ljubljane ureja na Kovačevi parceli na Selih pri Osilnici muzej na prostem oz. skansen. Gostilničar Toni Kovač je povedal, da bo to približno taka hiša, kot so bile tu pred 250 leti in več, ko naj bi živel legendarni junak Peter Klepec. Tak bo tudi njen zunanji videz, saj je grajena iz starega lesa. Notranjost hiše pa bo urejena na star in sodoben način, saj bo notri na primer stara črna kuhinja, ki bo gotovo zanimiva za turiste, pa tudi sodobne sobe. “Pridi zvečer nagrad” Poletne kulturne prireditve pod tem naslovom na metliškem gradu pripravlja poseben odbor pri Ljudski knjižnici. Doslej so se zvrstili: koncert mestne godbe Metlika, . komedija Orkester ._______ učenk Tekstilne šole ter koncert štirih pevskih zborov iz Črnomlja. Vsi večeri so bili več kot lepo obiskani. V soboto, 29. julija, pa se bodo predstavile Metličanke, ki v Sloveniji nekaj pomenijo. Nekdanjim someščanom se bodo predstavile režiserka Maja IVeiss, igralka Vijoleta Tomič, kantavtorica Mateja Koležnik ter modna ustvarjalka Jožica Brodarič. 6. avgusta bo bo otvoritev likovne razstave, teden zarem pa koncert Tpmaža Lorenca (violina) in Mojce Zlobko (harfa). Umetnika bosta izvajala dela francoskih ustvarjalcev. 15., 16. in 17. avgusta bo na metlišlem grajskem dvorišču 4. Okarino etno festival. Obiskovalce bodo zabavali: Amdo Drom z Madžarske, Bleizi Ruz iz Francije, instrumentalna skupina Tre violini iz Italije. Liffe Banks z Irske ter skupini Šukar in Tolovaj Mutaj iz Slovenije. Skupine bodo razen v Metliki nastopale še na Bledu, v Bovcu, Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. Metliški organizatorji pripravljajo še kopico spremljajočih prireditev, najzanimivejše pa bo vsekakor dogajanje na Mestnem trgu na sc-manji dan (v torek, 17. aigusta) To in večerni koncert bo najverjetneje posnela tudi televizija. Z etnofestivalom metliškega kulturnega poletja še ne bo konec. 27. avgusta se bo gledalcempredstavil Ali Capone Štrajh trio. Gre za trio, ki s klasičnimi inštrumenti izvaja zabavno glasbo. Dogajanje na grajskem dvorišču bodo zaključili tamburaši Folklorne skupine Ivan Navratil s koncertom 3. septembra. T. GAŠPERŠIČ OSNOVNA ŠOLA MOKRONOG Gubčeva c. 4, MOKRONOG razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - UČITELJA ZEMLJEPISA IN ZGODOVINE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA PODALJŠANO BIVANJE - za določen čas (za šol. 1.1994/95) Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naš naslov. O izidu razpisa bodo kandidati pisno obveščeni po dokončni izbiri. pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 ZAŽELEL SI JE SLADOLEDA - V času od 17. do 18. julija je “sladkosned” v Šentjerneju vlomil v.skrinjo s sladoledom, ki jo ima Petrol postavljeno pred becinskim servisom. S sabo je odnesel dve škatli kornetov in s tem Petrol oškodoval za dobrih 7 tisočakov. IZ AVTOMOBILA UKRADEL DENAR - V noči na 18. julij je neznance vlomil v osebni avto, ki ga je imela D. O. iz Nemčije parkiranega bb gozdni cesti na Ponikvah in ji ukradel 300 nemških mark ter dokumente. Lastnico je oškodoval za okrog 8 tisočakov. OB TRI ZAJCE-18. julija je neznan storilec v Jerneji vasi iz zajčnika ukradel bi zajce in s tem lastnika B. S. oškodoval za okrog 8 tisočakov. VLOMIL V AVTO, PARKIRAN V GOZDU - 19. julija je nekaj po 13. uri nekdo vlomil v osebni avtomobil, ki ga jc imel A. P. iz Novega mesta parkiranega v gozdu v bližini Dolenje vasi, in v ženski torbici našel denarnico, iz katere je vzel 15.500 tolarjev. ŠTEVILKE KAROSERIJE SO BILE PRETOLČENE OBREŽJE - 22. julija zvečer se je na mednarodni mejni prehod Obrežje za izstop iz Slovenije z golfom pripeljal 42-letni Vinko C. iz Postojne. Pri pregledu avtomobila so policisti ugotovili, da so številke karoserije pretolčene, zato so vozilo predali v obravnavo kriminalistom. V IZDIHANEM ZRAKU SO UGOTOVILI ALKOHOL GMAJNA-20. julija nekaj po polnoči se je 33-letni hrvaški državljan T. Z. iz Zagreba peljal po magistralni cesti od Gmajne proti Obrežju. Prometni policisti so ga ustavili in opazili, da kaže znake vinjenosti, zato so ga preizkusili z elektronskim alkotes-tom.Ta pa je pokazal l,70g/kg alkohola v izdihanem zraku. Vozniku so prepovedali nadalnjo vožnjo in napisali predlog sodniku za prekrške. ; ^ -• / L UKNJE IN PRAH V DOBRA VI - V središče Dobrave je mogoče priti le po sto metrov dolgi jamasti in prašni cesti, ki se odcepi od regionalne Škocjan - Šentjernej. Domačini se pritožujejo, saj se praši po bližnjih hišah in trgovini. Jezni so na KS Škocjan, ki je asfaltirala veliko drugih cest, omenjeno pa pozabila. (Foto. J. Žuraj Sekiro je imel za obrambo To je le eden od izgovorov tistih, pri katerih na meji odkrijejo orožje - Od pištol do nabojev OBREŽJE, DOBOVA - Na mejna prehoda Obrežje in Dobova seje tudi minuli teden pripeljalo kar nekaj voznikov, ki so v avtomobilih vozili najrazličnejše orožje. 20. julija dopoldan se je na mejni prehod Dobova pripeljal z osebnim avtomobilom nemške registracije 48-letni hrvaški državljan M. F. Pri kontroli dokumentov in pregledu vozila so policisti v predalu vrat našli nož znamke Tra-montina, dolg 13 cm. Policisti so mu ga odvzeli, lastnika pa prijavili sodniku za prekrške. Naslednji dan seje na mejni prehod Dobova pripeljal 42-letni hrvaški državljan J. B. Pri pregledu vozila so policisti našli 46 cm dolgo mačeto, pod voznikovim sedežem pa še sekiro. Policistom je pojasnjeval, da je imel sekiro v avtomobilu za samoobrambo, mačeto pa daje pozabil vzeti iz avtomobila. Seveda bo zaradi tega moral pred sodnika za prekrške. - 22. julija se je na Obrežje z audijem 100 pripeljal 37-letni hrvaški državljan Mirko V. V njegovem vozilu so policisti našli pištolo znamke “ČZ”, kal. 9 mm, s pripadajočim nabojnikom, v katerem je bilo 10 nabojev istega kalibra. Orpžje in naboje so proti potrdilu zasegli in napisali predlog sodniku za prekrške. Istega dne se je z orožjem pripeljal na mejo tudi 39-letni Stjepan J., prav tako hrvaški državljan. Policisti so pri njem našli 100 inicialnih eksplozivnih vžigalnikov, 3 naboje kal. 7,6 mm in 17 lovskih nabojev kal. 12 mm. Tudi njemu so predmete zasegli in napisali predlog sodniku za prekrške. Tudi 23. julij na Obrežju ni minil brez odkritega orožja. Nekaj po polnoči so policisti odkrili v avtomobilu 56-letnega Italijana Gui-seppa Z. 409 nabojev kal. 12 mm, veliko več, kot jih je prijavil ob vstopu v Slovenijo. Naboje so zasegli in napisali predlog sodniku za prekrške. Proti jutru pa so več nabojev, kot jih je prijavil, našli tudi pri 46-letnem Italijanu Brunu B. V avtomobilu je imel 100 nabojev kal. 20 mm in 50 nabojev kal. 12 mm neprijavljenih, zato so mu jih policisti zasegli in tako kot vsi ostali se bo moral tudi on zagovarjati pred sodnikom za prekrške. V treh dneh zavrnili 44 tujcev Pritisk na državno mejo v Posavju je še vedno velik - Med “ilegalci” največ državljanov s Hrvaške in BiH - Pogosto jim pri tem pomagajo sorodniki in znanci OBREŽJE - Zaradi še naprej trajajoče vojne na Balkanu je pritisk tujcev na našo mejo še vedno velik. Policisti v Posavju namreč skoraj vsak dan naletijo na koga, ki poskuša priti v Slovenijo mimo za to urejenega mejnega prehoda, torej na črno. 19., 20. in 21. julija so zavrnili 44 tujcev, od tega največ hrvaških in bosanskih državljanov. 19, julija popoldan so brežiški policisti na Obrežju kontrolirali 27-letno L M. in 26-letno L A., državljanki BiH, in ugotovili, da sta ilegalno prestopili državno mejo v Obrežju. Odpeljali so ju na mejni prehod in ju vrnili na Hrvaško. Naslednji dan so brežiški policisti v Jesenicah na Dolenjskem legitimirali 24-letnega S. B. iz BiH. Ugotovili so, da je državno mejo prestopil izven mejnega pre- hoda, pri tem pa mu je pomagal 35-letni svak Z. B. iz Ljubljane, ki ga je pripeljal do mejnega prehoda Obrežje in ga napotil v Slovenijo. S. B. so odpeljali v prehodni dom za tujce v Ljubljani. 21. julija opoldan so brežiški policisti presenetili pri ilegalnem prehodu državne meje v Stari vasi na Bizeljskem 23-letnega slovenskega državljana S. M. iz Ljubljane, ki je z Sedmim voznikom odvzeli dovoljenja Poostren nadzor prometa KRŠKO - 16. julija med 20. in 4. uro so krški prometni policisti opravili poostren nadzor prometa na območju UNZ Krško. V tem času so ustavili in prekontrolirali 98 voznikov. Od tega so ustavili 7 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, tri motoriste, ki so vozili kolo z motorjem brez izpita, sedem voznikov zaradi prehitre vožnje v naselju, tri voznike, ki so bili brez izpita in brez registracije avtomobilov, voznika, kateremu je potekla veljavnost vozniškega dovoljenja, dva voznika, ki sta odklonila preizkus alkoholiziranosti, ter voznika, ki je osebi brez vozniškega dovoljenja omogočil, da vozi avto. Skupaj so napisali 25 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Policisti so izrekli 39 mandatnih kazni, od tega največ zaradi prehitre vožnje. Napisali so tudi 21 plačilnih nalogov zaradi različnih prekrškov, od neupoštevanja prometnegih znakov do vožnje brez čelade itd. Odvzeli so 7 vozniških dovoljenj, 13 voznikom so prepovedali nadaljnjo vožnjo, 3 so izključili iz prometa, osmim odredili preizkus alkoholiziranosti, šest voznikov pa so le opozorili. PRI MEHANOSTROJU NE BO TEHNIČNIH PREGLEDOV SEVNICA - Na predlog predstojnika občinskega sekretariata za notranje in obrambne zadeve Branka Derstvenška je sevniški izvršni svet preklical pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov, kije bilo 16. decembra lani izdano Mehanost-roju.d.o.o., Studenec, Hudo Brezje 6, in sicer s pogojem, da podjetje lahko začne s tehničnimi pregledi šele takrat, ko bo izpolnjevalo vse pogoje, predpisane za zakonom. Ker do junija Mehanostroj ni obvestil sekretariata o izpolnitvi predpisani h jrogojev, njegov predstavnik Anton Žnidaršič pa je povedal, da ne namerava opravljati omenjenih tehničnih pregledov, je sevniška vlada preklicala izdano pooblastilo. KOLESAR OBLEŽAL HUDO poškodovan - is. julija ob 19.30 se je 10-letni Klemen B. z Vrha pri Križu peljal s kolesom proti Žužemberku. Vozil je vzporedno s prijateljem in se z njim pogovaijal. Tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 50-letni Ignacij Š. iz Gornjega Križa. Opazil je, da kolesar vozi po levi strani ceste, zato je zaviral in se ustavil. Vendar se je Klemen kljub temu zaletel v avto in se pri tem hudo poškodoval. Pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici. ZARADI MAČKE NA NASPROTNI PAS -18. julija, ob 18. uri, se je 21- letna Lucija R. z Lešnicc peljala z osebnim avtomobilom od Krenovega proti Novemu mestu. Ko je pripeljala na Otočec, ji je iz škatle ušla mačka, ki jo je imela pod sedežem. Začela jo je loviti, pri tem pa je zavila na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala 40-letna Elizabeta P. iz Družinske vasi, kije zavirala in se umikala, vendar je vseeno prišlo do trčenja. Po trčenju je Lucija zapeljala še na dvorišče stanovanjske hiše in trčila v bmvv, last Zofije T. V nezgodi sc je Lucija lažje poškodovala, Elizabeta pa huje in se zdravi v novomeški bolnišnici. Na avtomobilih je nastalo za okrog 500.000 tolarjev škode. NA LETALU NASTALA MATERIALNA ŠKODA ŽADOVNIK - Pilot inštruktor ultra lahkega letala Nikica H. je 24. julija od 8. ure naprej poučeval kandidata za pilota ultra lahkega letala 51-letnega Jožeta A. iz Leskovca pri Krškem. Omenjena sta z letalom Storch, last Aero kluba Krila iz Krškega, okrog 9. ure pristala na travnatem letališču v Žadov-niku. Ko sta na koncu piste obračala, je na levem zadnjem kolesu letala počila os oz. nosilec kolesa, zaradi česar je letalo z levim krilom udarilo po tleh. Pilot inštruktor Nikica H. je takoj ugasnil motor, da seje letaki ustavilo in s tem preprečil večjo materialno škodo. Na srečo se nobeden od njiju ni poškodoval, na ultra lahkem letalu pa je nastalo po nestrokovni oceni za okrog 480.000 tolarjev. HUDA DELOVNA NEZGODA ONEK PRI KOČEVJU - Do hude delovne nezgode je prišlo 19. julija nekaj pred 10. uro pri vasi Onek. Policisti so ugotovili, daje Ivan Miklič popravljal traktor, last Petra Petka iz Starega Loga. Ko je odpravil napako, je, stoječ med bočnima kolesoma, segel v notranjost traktorja in spravil stroj v pogon, ne da bi se prej prepričal, če je preslavna ročica v prostem teku. Traktorje zato speljal in veliko zadnje kolo, opasano z verigami, je podrlo Mikliča in zapeljalo prek njega, nato pa je traktor trčil še v fička, ki je stal tam blizu. Hudo poškodovanega Mikliča so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. PRIJELI VLOMILCE IZVISEJCA VISEJEC - 26-letni Miha S. in 19-letni Mirko S. iz Dečje vasi ter 17-letni R. B. s Cviblja so osumljeni, da so 19. julija dopoldne na Visejcu vlomili v stanovanjsko hišo S. P., kjer so premetali vsebino po omarah in odnesli kavo, jajca, meso, cigarete in nekaj denarja. Lastnika so s tem oškodovali za več kot 10.000 tolarjev. Zoper osumljene bodo policisti napisali kazensko ovadbo. DRZNEGA PARKIRANJA VSE MANJ?! - Novomeškemu drznemu parkiranju ni konca, monda pa bo več reda sedaj, ko se je na novomeških ulicah zopet pojavil pajek, ki že od ponedeljka pridno odvaža najbolj nemarno parkirana vozila. Tokrat je pajek iz domačih logov, nabavil ga je obrtnik Milan Mam iz Mirne Peči. Za zdaj dela še poizkusno, vendar mu, sodeč po izkušnjah sposojenega pajka, ki smo ga imeli v Novem mestu pred kratkim, dela tudi potem, ko bo tu za stalno, ne bo zmanjkalo. Na fotografiji je stoenka, ki jo je (ko v mestu še ni bilo pajka) njen lastnik pustil sredi ceste na Glavnem trgu. Policisti so takrat voznika zapisali, danes pa bi poleg tega avtomobil odpeljal še pajek. (Foto: J. Domiž) 7zlrQirJlA r#0 za napadalca takoj odredil pripor. I. ZAirdVUO (d P. je namreč že star znanec policistov I • v in sodišča, med drugim je že prej alergičnega na dvakrat napadel policiste. Vse kaže, _ ° ® da je alergičen na modro policijsko modro uniformo uniformu-___________________ Vse potekalo strokovno KOČEVJE - Kočevski policist Miha Koprivšek je šel 14. julija okoli 20. ure po malico v trgovino Ana. Medtem ko je čakal, da bo postrežen s sendvičem, je k njemu pristopil I. P. in ga žalil ter mu dejal celo, da ga bo ustrelil z lastno pištolo. Policist je bojeviteža povabil iz lokala, kjer ga je bojeviti I. P. povlekel k sebi za roke in ga prijel za ovratnik, da bi ga vrgel ob tla oz. podrl. Vendar mu to ni uspelo, ker kočevski policisti niso od muh. Koprivšek je namreč uporabil strokovni prijem, napadalcu zadal strokovni udarec, da gaje zbil na tla, nato pa ga je še strokovno uklenil z lisicami. Na policijski postaji so nato napisali ovadbo in jo z napadalcem vred oddali preiskovalnemu sodniku, kije HUDA PROMETNA NESREČA ZARADI IZSILJEVANJA VELIKI KAMEN-25. julija ob 17.10 se je na regionalni cesti izven Velikega Kamna v krški občini zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. Voznica osebnega avtomobila, 22-letna T. V. z Velikega Kamna, se je peljala z osebnim avtomobilom iz smeri Velikega Dola proti Velikemu Kamnu. Ko je pripeljala na prednostno regionalno cesto Koprivnica - Krško, je začela zavijati v levo proti Velikemu Kamnu. V tem trenutku je pripeljal z njene leve strani iz smeri Velikega Kamna proti Koprivnici z osebnim avtomobilom 20-letni B. B. iz Vojskega. Med trčenjem sta se huje poškodovali voznica in njena hčerka, medtem ko sta sopotnik v njenem avtomobilu 13-letni K. V. in voznik B. B. odnesla le lažje poškodbe. Na avtomobilih pa je nastalo za okrog 700.000 tolarjev škode. osebnim avtomobilom nameraval ilegalno prestopiti mejo. Predlagali so ga sodniku za prekrške. Pogosto naletijo policisti na “ilegalce” tudi na Obrežju pri gostilni Kalin, tako so 23. julija popoldan zalotili pri ilegalnem prehodu meje 40-letnega državljana BiH Hidajeta B., ko je peš prek mostu čez reko Bre-gano prestopil mejo. Pri stanovanjski hiši št. 11 v Obrežju gaje z avtomobilom ljubljanske registracije čakal njegov svak 47-letni Ivan M. iz Ljubljane. Policisti so Hidajeta vrnili na Hrvaško, zoper Ivana pa so napisali predlog sodniku za prekrške. PRI POSPRAVLJANJU NAŠEL BOMBO KRŠKO - 22. julija se je na policijski postaji v Krškem oglasil Stanislav K. iz krške občine in povedal, daje pri pospravljanju gospodarskega poslopja našel ročno bombo. Za bombo, ki je izvirala iz druge svetovne vojne, je poskrbel pirotehnik. IMELA STAVEC NABOJEV, KOT STA JIH PRIJAVILA OBREŽJE - 23. julija dopoldan so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje pregledali avtomobil 37-letnega italijanskega državljana Gabrijela L., ki je pri sebi sicer imel dovoljenje za vnos orožja in streliva, ki gaje priglasil na mejnem prehodu Fernetiči, vendar je tam prijavil le 200 lovskih nabojev, na Obrežju pa so policisti odkrili, da prevaža 500 nabojev. Njegov sopotnik, 52-letni Albano G., prav tako Italijan, je tudi imel dovoljenje za vnos orožja in streliva, kjer je bilo zapisano, da je na Fernetičih prijavil 200 lovskih nabojev kal. 70 mm, na Obrežju pa so policisti pri njem našli 350 nabojev. Obema so naboje zasegli in ju predlagali sodniku za prekrške. Kočevska stranpota • KRADEJO ORODJE - Kaže, daje delo vedno bolj spoštovano in da bo tudi tolar več vreden. Medtem ko so še pred nekaj leti tatovi kradli le denar, avtomobile itd., danes že kradejo orodje. Policisti še vedno niso odkrili tatov, ki so pred kratkim iz priročnega skladišča pri žagi na Rogu ukradli 3 motorne žage, vezalno verigo za hlode, 120 m vezalnih vrvi, gorivo itd. v skupni vrednosti prek 200.000 tolarjev. Kaže, da so isti tatovi odnesli s traktorja v Željnah, last Petra Petka iz Starega Loga, 10 vezalnih verig. • HUDO POŠKODOVAN MOPEDIST - B. M. iz Kočevja je 15. junija okoli poldne vozila z osebnim avtom po Ljubljanski cesti v Kočevju in zavijala pri hiši št. 73 v levo. Takrat pa je nasproti pripeljal s kolesom z motorjem Anton Brunec. Pri trčenju je Brunca vrglo na avto, nato pa je padel na bankino ob cesti. Hudo poškodovanega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. • TRČENJE V LOŽINAH - Pri novi bencinski črpalki v Ložinah je prišlo 22. julija do trčenja, ko je J. K. iz Ribnice zavijal na levo. Takrat je nasproti pripeljal D. A. iz Ljubljane, ki je močno zaviral, a je le prišlo do čelnega trčenja. J. K. je bil lažje poškodovan in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, na obeh avtomobilih pa je škode kar za okoli 650.0(X) tolarjev. Po ozdravitvi bo Ribničan romal še k sodniku za prekrške. ITALIJANSKI LOVCI BREZ NEPRIJAVLJENEGA OROŽJA OBREŽJE - 25. julija zjutraj se je na Obrežje z osebnim avtomobilom pripeljal 62-letni Italijan M. R. Pri pregledu vozila in prtljage so policisti v prtljažniku našli lovsko puško Be-nelli, kal. 12 mm, in 20 lovskih nabojev istega kalibra." V razgovoru so ugotovili, da je Italijan pozabil prijaviti orožje, zato so policisti orožje in strelivo zasegli ter ga predlagali sodniku za prekrške. Tega dne pa sta se na mejo pripeljala še dva Italijana, 44-letni B. S. in 51-letni P. G. Policistu pri vstopu nista prijavila ničesar, pri pregledu pa so za sedežem našli dve lovski puški Benelli, kal. 12 mm, in 420 nabojev istega kalibra. Tudi zoper njiju so napisali predlog sodniku za prekrške. V Kopiči dobrovskim mostom čez Krko je ^ M- V/Il ▼ " T AVI. IVI v teh dneh vedrin nnlnn knnalrev OROŽJE V OTROŠKIH ROKAH - Na kopališču pod novim v teh dneh vedno polno kopalcev. Med otroško igro potapljanja so na rečnem dnu odkrili veliko kosov municije, ki izvira iz druge svetovne vojne. Po pripovedovanju starejših domačinov naj bi Nemci ob umiku z mosta stresli cel kamion orožja. To je ob vkopavanju novega mostu zopet prišlo na površino. V teh dveh tednih so tako na površino izvlekli za en koš nabojev, nekaj 20 milimetrskih protiletalskih nabojev in 3 šaržerje za brzostrelko. Iz vode so izvklekli tudi 40 cm veliko avion-sko bombo, katero pa so kasneje zasegli šentjernejski policisti. V zadnjih dneh je ulov čedalje manjši. Ob tem se zastavlja vprašanje: ali je vse skupaj res tako nedolžno, da si ne zasluži večje pozornosti - strokovnega očiščenja? Kljub starosti je orožje, takšno ali drugačno v nepravih rokah vednonevamo. (Foto: Jože Žuraj Ceh zmagal na sevniški dirki Zadovoljni domači tekmovalci in okrog 8000 gledalcev - Odlična organizacija AD Top Racing Team - Dirka bo postala tradicionalna ■ Podpora občine in Avtotehne SEVNICA, STUDENEC - Mednarodno gorsko hitrostno dirko Sevnica 94 za veliko nagrado Avtotehne na 3700 m dolgi progi med Impoljco in Studencem je dobil Čeh Josef Krecmer, ki je v treh vožnjah s formulo ralt RT 32 potreboval za progo 6 minut 26 sekund in 430 tisočink. Rovan 8. na svetu Odlična uvrstitev brežiškega atleta na svetovnem prvenstvu v Lizboni LIZBONA - Mladi brežiški atlet Jurc Rovan je upravičil svoj nastop na 5. svetovnem mladinskem atletskem prvenstvu, ki je bilo od 20. do 24. julija v portugalski Lizboni. V izredno močni konkurenci je v skoku s palico zasedel odlično 8. mesto, kar pomeni, da je Jurc v tej disciplini, kjer so daleč v ospredju atleti iz Rusije, Francije in ZDA, v sami eliti mladih atletov, ki se bodo čez leta pojavili v atletski areni. Maloštevilno slovensko zastopstvo je doseglo več, kot bi lahko kdo pričakoval. Posebno je presenetil Celjan Grega Cankar, ki je postal celo svetovni mladinski prvak v skoku v daljino, kar je prvovrstno presenečenje. V glavnem pa so sc vsi atleti razen Cankarja, ki je premagal med drugim tudi “magično mejo” osmih metrov, dosegli svoje najboljše dosežke, kar seveda velja tudi za Juretovega tekmeca Mariborčana Tineta Lorencija, ki je preskočil 5,20 m (s tem je izenačil svoj in slovenski absolutni rekord) in je zasedel šesto mesto. Skok s palico ni Juretova paradna disciplina, saj vemo, daje mladi Brežičan tudi republiški prvak in rekorder pri mlajših mladincih v deseteroboju, kur pomeni, da je še vedno v iskanju discipline, ki mu je najbolj “pisana na kožo”. S. D. Odlično so se odrezali v svojih kategorijah tudi sevniški dirkači, ki tekmujejo za razne ljubljanske klube. Edino Samo Valant iz Tržišča (lani je še tekmoval za VVest Olimpijo, zdaj pa ima “svoj” Nissan team), “osmoljenec” te dirke, ki je lani zmago na domači dirki za zeleno mizo izgubil in, kot se je pozneje izkazalo, s tem tudi naslov državnega prvaka, ni bil najbolj zadovoljen s svojim nekoliko slabšim rezul- • Troje stvari se nikoli ne vrne: izstreljena puščica, izrečene besede in minuli dnevi. (Daumer) tatom kol lani. Je bil pa Samo tudi tokrat ljubljenec občinstva. Njegovi privrženci so sc veselili Va-lantovcga 3. mesta za pokal Slovenije v skupini N-4, ki si ga je priboril z nissanom S GTI (čas: 7:06:480), kakor da hi REKORDNI SKOK - I5-letni Ludvik Mežnar je v tretjem poskusu skočil rekordnih 60 m in za dva metra prekosil telo starejšega Saša Kraglja iz Orehove vasi. Skakanje in letenje z motorjem še ni uradna disciplina motokrosa: če bi bila, bi bil Mežnarjev dosežek svetovni rekord. (Foto: Jože Žuraj Ludvik Mežnar z motoijem skočil rekordnih 60 metrov S sobotne motokros prireditve v Dol.Toplicah DOLENJSKE TOPLICE - Mo-toklub Mel iz Dolenjskih Toplic je ob zaključku šolanja mladih slovenskih voznikov motokrosa, ki ga je vodil nekdanji svetovni prvak v motokrosu Belgijec Harry Everts, pripravil srečanje nekdanjih veteranov slovenskega motokrosa, hkrati pa tudi tistih, ki skrbijo za “dobro počutje jeklenih konjičkov” - mehanikov. Druženje so zaključili z atraktivnimi skoki na goriškovi skakalnici, kjer je Novomeščan Ludvik Mežnar dosegel izvrsten rezultat: z motorjem je po zraku letel kar 60 metrov, kar je nov rekord te skakalnice. Nekdanji naš proslavljeni as Bernard Urbanija, isto velja tudi za Brežičana Marjana Zdovca, si bosta ob zaključku svoje športne kariere lahko zapisala, da sta premagala svetovnega prvaka Belgijca Harryja Eversa, kar je majhno presenečenje. Mladinci kategorije do 80 con -uradno tekmovanje: L Rozman (Banex) 40, 2. Sitar (Sitar team) 34, 3. Medc (MX Šport) 28, 4. Popovič 26, 5. Windisch 24, 6. Može (vsi MEL) 20 točk itd. Kategorija av- tomehaniki: I. Dečman (Sitar team) 40, 2. Rolih (Plantan team) 34, 3. Plestenjak (Sitar team) 30,4. Kuhelj (Šentvid) 26,5. Rozman (Banex) 22 točk itd. Kategorija veterani: L Urbanija (Sitar team) 37, 2. Zdovc (Brežice) 32, 3. Evers (Belg.) 31, 4. Andrejka (Sitar team) 24, 5. Avbelj (Lukovica) 24 točk itd. Skoki do 80 ccm: L Sandro VVind-isch (MEL) 43.50 m; nad 80 ccm: L Ludvik Mežnar (MEL) 60.00 m. SLAVKO DOKL bilo prvo. Pred njim sta bila Slavko Dekleva ( EL Dekleva W.O.) z beem-vejem M3 (6:58:340) in Lucio Stolli (AK W.O.) s fordom escortom cos-worthom RS (7:02:660). V tej skupini je bil Sevničan Drago Božič (AK W.O.) s fordom sierro cosvvorthom (7:11:940), ki mu je v prvi vožnji ponagajala turbina in je porabil kar 8 sekund več časa kot v preostalih dveh vožnjah, ko je bil hitrejši od Valanta. S 5. mestom je bil lahko zelo zadovoljen naslednji sevniški matador Damjan Žičkar (AK W.O) z mazdo 323 (7:26.880), saj je od vožnje do vožnje izboljševal rezultat in je bilo zanj, kot je dejal, kar prehitro konec dirke. S svojim rezultatom 7:56:320 in s peugeotom 309 GTi 16 je bil zado- NOGOMETNI TURNIR VPLETERJAH PLETERJE - Nogometni klub Pleterje organizira v nedeljo, 31. julija, v Pleterjah turnir v malem nogometu, ki sc bo začel ob 8. uri. Prijave bodo sprejemali do 7. ure istega dne v Pleterjah, seveda če boste plačali prijavnino 4.000 tolarjev. Prve tri ekipe bodo prejele pokale in denarne nagrade. STOPNIČKE - Samo Valant (na posnetku desno) si je poleg stopničk v skupini N - 4 na mednarodni dirki Sevnica 94 priboril 5. mesto v končni uvrstitvi za l)P (Rožič je 6., Žičkar 7., Starman 16.), 4. mesto v skupini N za pokal Turist in 12. mesto v končni skupni razvrstitvi. VABILO ZA POSEBEN NOGOMETNI TURNIR DRUŽINSKA VAS - Penzion Domen iz Družinske vasi pri Šmarjeških Toplicah organizira v soboto, 6. avgusta, ob 19. uri nogometni turnir na travnatem teniškem igrišču. Zato bo igralo samo pet igralcev, pa še to po posebnem postopku, t.i. igranju na mantine-lo, kar je že zelo uveljavljeno pri naših sosedih Hrvatih. Nagradni sklad znaša 100.000 tolarjev. Za najboljše ekipe, vratarja, igralca in strelca pa je organizator pripravil še celo vrsto lepih praktičnih nagrad. Prijavite se lahko do sobote, 6. avgusta, eno uro pred pričetkom turnirja, to je do 18. ure. Prijavnina zanaša 5.000 tolarjev. Vse informacije dobite na telefon (068) 73-051. VECŠPORTNE DEJAVNOSTI OBRTNIKOV NOVO MESTO - V novomeški občini je blizu 1.300 obrtnikov, med temi je tudi precej ljubiteljev športa. Zato se je vodstvo Obrtne zbornice Novo mesto odločilo, da v jeseni pripravi poseben tekmovalni program za samostojne obrtnike in delavce, zaposlene pri njih, ki se bodo merili v kegljanju, streljanju z zračno puško, šahu in tenisu. Posebno zanimanje je za jesenski teniški turnir, ki bo za ženske in moške v športnem parku zdravilišča v Šmarjeških Toplicah, kjer pričakujejo udeležbo več kot 50 tenisačev. SEVNIČAN MARKO MIHEV NA SP V TRAPU SEVNICA - Lanski članski državni prvak v trapu oz. streljanju na glinaste golobe, tudi mladinski državni prvak v trapu še v bivši Jugoslaviji, Sevničan Marko Mihev je na svetovnem pokalu na Cipru s 113 glinastimi golobi dosegel normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki se je pričelo v nedeljo v Milanu. 27-letni tehnolog v sevniški Kopitarni Marko Mihev, sicer nastopa za Svobodo iz Senožeč, ker v Sevnici pač ni takega kluba, nastopa v državni reprezentanci Slovenije še z dvema tekmovalcema. Njegov sponzor je Elektroplastika Križevci. voljen tudi naslednji domačin Rajko Starman, ki sicer tekmuje za AMD Slovenijaavto, čeprav se je, kot pravi tej napaki v dirkaškem žargonu, kar dvakrat “zašaltal”, in je nekoliko obžaloval, ker ni ponovil vožnje niti rezultata s sobotnega treninga. Dobro se je odrezal tudi povratnik na dirkaške steze Boštanjčan Metod Papež, kije tekmoval za domači AD Top Racing Team z že nekoliko “zgodovinskim” in v avtomehaniki Zierer usposobljenim fordom escortom RS (7:51:040). Za pokal Daihatsu je prepričljivo (8:16:180) zmagal mladi Brežičan Domen Staut (Racing Team W.O.). Po besedah tretjeuvrščenega Vlada Očka (Moto-com R. T.), zmagovalca dirke na Učki, je ogromna razlika v tej kategoriji verjetno rezultat kakšnih posebnih posegov Stautovih pod pokrov motorja njihovega daihatsuja, kar pa bo gotovo težko dokazati. Za državno prvenstvo Slovenije je v končni uvrstitvi na L mestu Stojan Pirjevec (AK W.O.) z BMW M3 (6:40:030), pred Dagmarjem Šusterjem (AK W.O.), ki je drzno vozil z vrhunskim BMW 318 IS (6:42:900), a si vseeno ni povrnil lani izgubljene naklonjenosti domače publike. Ta ga namreč krivi, daje zakuhal Valantovo diskvalifikacijo. Šuster, ki ima bolj malo prijateljev med tekmovalci, pa je edini, ki je nekaj pogodrnjal zaradi pomanjkljivosti v organizaciji letošnje dirke, ki sojo tudi tujci hvalili. P. PERC Prijatelji športa! Pomagajte Dolenjski pri njeni svetovni športni promociji! Organizacijski odbor Evropskega prvenstva v srednjem triatlonu vabi vse, ki so starejši od 17 let, da se pridružijo organizatorjem pri pripravi tega velikega športnega dogodka. Dirka bo potekala v Novem mestu in njeni okolici vse do Šentjerneja, in sicer 6. avgusta, od 11. ure dalje. Pri organizaciji potrebujemo okoli 500 prostovoljcev. Želimo, da nas Slovenija, pred-sem pa ostali športni svet, ki bo z dirko seznanjen prek svetovne znane športne mreže Evrosport, spozna kot dobre gostitelje, predvsem pa sposobne organizatorje. Zato vas prosimo za dragoceno pomoč! Prijave sprejema Organizacijski odbor EP, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto oz. na telefon (068) 321-236 ali 321-237. Organizacijski odbor EP 94' Koordinator osebja dirke ANDREJA ŽNIDARŠIČ TRIATLON NOVO MESTU EVROPSKO PRVENSTVO Plavanje 2,5km * kolesarstvo 80kin -06 Avcusl 1994 LE DVE FORMULI KONČAL1 DIRKO - Od petih formul - dve sta prišli iz Nemčije, po ena pa iz Avstrije, Češke in Slovaške - sta na mednarodni gorski hitrostni dirki Sevnica 94 za veliko nagrado Avtotehne končali dirko le dve. K sreči se je dirka končala brez hujših nesreč, saj je organizator A D Top Racing Team Sevnica poskrbel še za dodatno zaščito progo in s tem za varnost tekmovalcev in gledalcev. Zmagovalec dirke Čeh Josef Krecmer, ki vodi tudi v točkovanju za mednarodni pokal Alpe - Donava (IADC) je s formulo dosegel najboljši čas vožnje 2:08:740, dnigi je bil Slovak Peter Ruisl s formulo estonia 25LR, tretji v končni skupni razvrstitvi pa Avstrijec Herbert Stolz s porsche carrero. Na sobotnem sprejemu na sevniškem gradu sta sevniška županja Breda Mijovič in generalni direktor A vtotehne Štefan Krajnc zagotovila podporo tej dirki, da bo postala tradicionalna. (Foto: P. Perc) JANEZU A VSCU TRIA TLON LISCA 94 ■ V odsotnosti najboljšega, a žal poškodovanega slovenskega triatlonca in ironmana, Novomeščana Igorja Kogoja, je na sobotnem triatlonu Lisca 94povsem zasluženo zmagal 27-letni Sentjemejčan Janez Avsec. V vročem vremenu je Avsec najhitreje, edini pod dvema urama (1:58:21), preplaval 1000 m na sevniškem bazenu ter prekolesaril 42 km in pretekel 10 km dolgo progo po dolini Sevnične. Večno drugi - za 6-krutnim zmagovalcem triatlona Lisca Kogojem - 32-letni Ljubljančan Miro Kregar (PTT Energija) se je moral tudi tokrat zadovoljiti z 2. mestom (2:00.10), tretji v konkurenci kar 69 triatloncev pa je pritekel na cilj le 9 sekund za Kregarjem 21-letni Matjaž Kovač (Energija Lokavec). Zmagovalci (po kategorijah) so bili: A - Klemen Zevnik (TK Triglav Kranj) 2:12:06; B - Janez Avsec (Šentjernej); C - Karel Fle-rin (Kamnik) 2:10:31; D - Jože Tanko (Kovinotehna Celje) 2:13:40; E - Maks Stopar (Dan Ljubljana) 2:27:47; F - Franc Hrovat (TK Ljubljana) 2:47:47; G -Melita Rajgelj (Kranj) 2:26:30; H - Magda Menegalija (Duplje) 2:50:24. Najstarejši triatlonec, 62-letni Vrhničan Slavko Šalamun na 65. mestu, je dosegel čas 3:06:14. Vsi tekmovalci so podpisali pozdravno pismo Igorju Kogoju in mu zaželeli okrevanje. (Foto: P. Perc) NOGOMETAŠI GAJA PRIPRAVLJENI NA PRVENSTVO - Nogometaši kočevskega Gaja končujejo z večtedenskimi pripravami za tekmovanje v prvi državni nogometni ligi. Od 3. julija dalje so vadili v Ribnici, kajti igrišče v Kočevju obnavljajo in bo nared do prihodnje nedelje, ko bodo v šetnajstini slovenskega pokala v Kočevju gostovali nogometaši Kopra. Po besedah trenerjev Perice in Vučka so priprave potekale po načrtih. V tem času so odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem, ki so bile predvsem pomembne za igralce, ki so prišli v klub. Prav od novincev strokovni štab pričakuje največ. Vpripravljalnem obdobju so Gaj zupustili Granov, Rakovič, Fajgel in Talajič, prišli pa so Škodlar, Husanagič, Pišek in Prelogar. Pred temi so klub okrepili še Jakša, Vidmar, Marc, Androvič in Gavran. Prvenstvo se začne 7. avgusta, ko bodo Kočevci gostovali v Dekanih pri Jadranu, teden kasneje pa bo v Kočevju srečanje z Izolo. Na sliki: nogometaši Gaja, ki so se dobro pripravili na naporno tekmovalno sezono. (Foto: M. Glavonjič) Tenis je začel osvajati tudi Šentjernej Dobili klub in igrišča NOČNI TENISKI TURNIR DVOJIC TREBNJE - V športnem centru VITA bo v petek, 29. julija, s pričetkom ob 18. uri nočni teniški turnir dvojic. Turnir bo rekreativnega značaja, saj ne smejo nastopiti tenisači, ki so med stotimi najboljšimi v Sloveniji. Prijavnina znaša 2.400 tolarjev, če pa želite dobiti podrobnejše informacije, pa pokličite na telefon (068) 44-990 ali 45-750, in sicer do petka. Sistem tekmovanja je takšen, da bo vsaka dvojica odigrala najmanj dva dvoboja. Novomeškemu nogometu grozi popoln propad? Razsulo po izpadu iz prve nogometne lige NOVO MESTO - Medtem ko nogometni ligaši večinoma zaključujejo priprave na bližnje državno prvenstvo, grozi novomeškemu nogometu popoln propad. Klub so zapustili trener Matič (Krško), vratar Pavič in Bracovič (Železničar), NToko (Publikum), obetavna mlada igralca Gruden (Naklo) in Jakša (Gaj Kočevje), medtem ko si Mi-lanovič novo okolje še išče. Razen treh prestopov, nekateri so bili zaradi neizpolnjenih obveznosti doseženi pred arbitražo, se po končanem prvenstvu v Elanu, kot se klub po novem imenuje, ni zgodilo nič. Tri tedne pred uradnim začetkom nove sezone so starejši igralci na čelu s kapetanom Bogdanom Mesojedcem na lastno pobudo začeli z neorganiziranimi treningi. Slab leden pred pokalno tekmo s Primorjem se na Portovalu zbere le osem igralcev brez trenerja, ob prazni blagajni in zaostanku treh plač. Domači igralci, ki so še pred tremi leti zastonj brcali žogo za Elan, se upravičeno bojijo za obstoj nogometa v mestu ob Krki. “Če si ljudje v upravi ne želijo več delati, naj poravnajo svoje zaostale obveznosti in gredo iz kluba. Toda vse niti še vedno držijo v svojih rokah in mi smo nemočni. Sami se bomo organizirali, zopet igrali zastonj kot nekdaj, vendar z ljubeznijo, saj nam ni vseeno za leta, ki smo jih preživeli v nogometu,” pravijo igralci. Rešitev sc bo morala najti v nekaj dneh, saj je že igranje tekme za slovenski pokal na prenovljenem igrišču Portoval pod velikim vprašajem. JOŽE ŽURA (Republika) ŠENTJERNEJ - Ob koncu letošnje pomladi je tudi Šentjernej dobil dolgo pričakovana teniška igrišča. Tako so že kar številni ljubitelji tenisa iz Šentjerneja in okolice, ki so do sedaj igrali po raznih dokaj oddaljenih teniških igriščih, dobili možnost igrati doma. Lastniku dveh igrišč Branetu Rudnu je uspelo na dokaj težavnem terenu lepo urediti teniška igrišča, na katerih je možno po dostopni ceni igrati tenis od jutra do poznega večera, saj imajo igrišča urejeno tudi razsvetljavo. Hkrati je bil v Šentjerneju ustanovljen Teniški klub, v katerega se je do sedaj včlanilo že preko 30 igralcev, od najmljaših do veteranov. Po večletnem športnem mrtvilu, do katerega je prišlo po razpadu športnega društva v Šent- jerneju, Ženskega rokometnega kluba Se . . - - Šentjernej, z zastojem v delu Smučarskega društva Šentjernej (izjema je seveda zelo aktivni ŠŠD na osnovni šoli) je Teniški klub Šentjernej že drugo športno društvo, ki je bilo letos ustanovljeno v Šentjerneju (prvi je bil Atletski klub Šentjernej). Teniški klub Šentjernej namerava predvsem uveljaviti tenis kol zelo zanimivo športno panogo za vse starostnike kategorije, in sicer z organizacijo tečajev (ima že lastne vaditelje), z organizacijo rekreacijskih turnirjev za svoje člane in druge, s pripravo mlade ekipe za ligaško tekmovanje TZS in podobnim. Klub zdaj deluje izključno s samofinanciranjem, kasneje bo seveda potrebno poiskati tudi druge vire. TK Šentjernej je izvedel tudi že prvi turnir svojih članov, ki se ga je po sistemu “vsak z vsakim” udeležilo 11 članov. Vrstni red: B. Krošelj -10 zmag, D. Jakobčič - 9, M. Kostanjšek - 8, R. Nikič - 6 zmag itd. B. K. m in bc bi vr. in ha ne let pa tu ku srt na da jdi ra saj pr Pr sai str de. nit hji 'er Ra H tež, Ra i°, Po, tre, ho Ns, hai ris, lok Slil kiji sici sol •rte hla v s. Pri se: % Uje str; dol % 'Ur tla o D c 3 l mesto, 2S. junija 1994 Gfesm? mfl M1M8 Ko je bilo pred leti pri nas tujih turistov še precej, je bilo slišati tudi veliko pripomb o nesnagi v naših sanitarijah. Časa, da odpravimo pomanjkljivosti, smo imeli v letih od oklica samostojnosti dovolj. Smo se zares rešili Balkana? Se je stanje kaj izboljšalo? Primerjalna reportaža iz novomeških javnih lokalov nam pove, da nam ni treba več zardevati. Sredi turistične sezone smo. Bili so časi, ko so se preko naših krajev valile reke turistov na štirih kolesih. Močno smo se trudili, kako ^ zajezili to reko in od turizma iztržili vsaj drobec tistega, kar je ta dolga kača turistov nameravala potrošiti ob jadranskih obalah. Žal s slabim uspehom. Precej tudi zaradi tega, ker se nismo zavedali, kaj ti turisti potrebujejo. Slovenija je bila le vmesni pas med njihovim stalnim bivališčem in krajem, kjer so nameravali preživeti letni dopust, pas, ki ga je po njihovem kazalo prevoziti čim hitreje in s čim manjšimi izdatki. Zdaj se je zaradi prometnih ovir, ki jih je postavila vojna na Balkanu, turistična reka nekoliko preusmerila in naše kraje zaobšla, toda vprašanje je, če imajo drugi deli Slovenije kaj več od tranzitnega turiz-ma, kot smo imeli včasih mi. Zdaj je to, ali bomo dobili k nam turiste, odvisno le še od nas samih, od tega, kako bomo Predstavili lepote in zanimivosti naših krajev *n kako bomo tujce sprejeli. Nič več se ne bomo mogli izgovarjati, da turiste zanima le morje 'n da jih ni moč zaustaviti. Tisti, ki bodo prišli, bodo ostali, če se bodo dobro počutili, in ostali bodo dlje, če jih bomo lepo sprejeli. Tudi yračali se bodo, če bodo našli razmere urejene •n podobne razmeram v okolju, od koder prihajajo. Sem sodi seveda tudi higiena. Pri tem ne mislimo mavričarjev, ki te dni množično letajo po zapuščenih kočevarskih krajih, ampak prave turiste, ki bodo obiskovali tudi kulturne znamenitosti in poskusili našo kulinarično ponudbo. Pri tem se bodo seveda srečevali tudi s sanitarijami v naših lokalih. Ne le zaradi turistov, temveč tudi zaradi nas samih smo se pred nekaj leti lotili akcije, ha bi prikazali, kaj čaka popotnika, ki se znajde v mestu, ko mu je sila. Sicer ne moremo reči, da stranišča sodijo v turistično ponudbo, saj jih ne boste našli v nobenem turističnem Prospektu, a so le njen neizogibni del. Smo še vedno Balkanci? Pred leti, ko smo napravili akcijo, da bi Preverili stanje na krajih, kamor gre tudi cesar peš, smo bili zelo razočarani. Poglejmo, kaj smo takrat napisali. “Slovenija se ima seveda za izvenbalkansko deželo. Slovenci se radi primerjamo s kultivirali evropskimi narodi in mislimo, da sodimo v njihov krog. V marsičem morda res, so pa nekatere intimne podrobnosti, ki nas vendarle ločijo. Ravno te, ponavadi očem skrite, pa nas v svetu mko zapišejo v zelo slabi luči. Tak pečat je zelo tejko izbrisati. Po straniščni kulturi smo namreč Balkanci. To jasno razkriva naša akcija, ki smo i° pred dnevi izvedli v Novem mestu. Nenapovedano smo v pol ure obiskali nekaj najbolj izpostavljenih javnih lokalov v novomeškem središču in se prepričali, kakšno je stanje na njihovih straniščih. Obiskali smo Gostišče na trgu, testavracijo Pri vodnjaku, kavarno na Glavnem lrgu in restavracijo hotela Metropol. To smo Naredili v petek ob šestih zvečer, ko je bilo zaradi visokega snega v mestu le malo sprehajalcev, tekali pa so bili za tak čas razmeroma prazni. Mika, ki so jo nudila stranišča po teh lokalih, pa hljub temu ni bila nič prijaznejša. ’’ Ko smo pred leti izvedli našo akcijo, je bila s'cer zima, zdaj pa smo jo sredi poletja, na Sobotno popoldne. Zaradi vročine je bilo na [Pestnih ulicah le malo ljudi in le redki so si hladili žejo v gostinskih lokalih ali bolje rečeno v Senci pri mizah pfed njimi. Ura pa je bila Približno ista kot ob prvi akciji. Prav zato smo s« zaman zaletavali v steklena vrata rastavra-cije “Pri vodnjaku”. Nič ne bo z ohladitvijo na hjenem senčnem vrtu in nič z ogledom njenih stranišč, ki so pred leti napravila razmeroma dober vtis. V popoldanskih urah je restavra-C|ja zaprta. Čuden gostinski prijem sredi 'dristične sezone. Nič ni kazalo, kot sprejeti hp znanje to dejstvo in nadaljevati pot proti kavarni na Glavnem trgu. Le naključje ali tudi zavest? “Vkavami na Glavnem trgu je lokal skoraj prazen. Na stranišču pa dobi človek vtis, kot da je bila tukaj pravkar veselica. Čeprav kaže, da je bilo straniše pred kratkim obnovljeno, je z ventilacijo očitno nekaj narobe, saj je zrak zatohel in smrdljiv. Papirja je dovolj, zato ga je veliko tudi razmetanega naokrog po tleh, kajti koši zanj sicer so, a prepolni. Školjke so seveda brez okvirjev, zakaj pa eden od gostov za sabo ni splaknil, ali iz nemarnosti ali zato, ker vzvod za vodo ne deluje, ni bilo moč preveriti, saj ima tudi želodec svojo mejo, ki je ni dobro prekoračiti. Voda seveda je. To se vidi po pipah, ki jih ljudje za sapo ne zapirajo. Kadilcev je tudi tovolj, kajti tla so posuta s cigaretnimi ogorki. ” Tako smo zapisali pred nekaj leti. Tudi zdaj kaže kavarna podobo popoldanske zdolgočasenosti, stranišče pa nikakor ni podobno tedanjemu opisu. Čisto je in sveže, redno vzdrževano, povsod je dovolj papirja in mila, iz pip pa ne curlja. Od tod se človek kar nerad napoti na drugo stran Glavnega trga. Neugoden občutek, ki ga je porodila slaba izkušnja pred leti, je namreč težko potlačiti in noga nikakor noče proti stranišču v Gostišču. Od kod tak odpor, vam bo jasno, ko boste prebrali ugotovitve iz kaj s certifikati ElMlŽfeSDiE 8 m m s v Ce so se še pred nekaj tedni nekaterim zdeli certifikati, ki jih je država podelila svojim državljanom v procesu bstninjenja nekdanjega družbenega premoženja, zgolj ničvreden papir (dejansko še papir niso), pa sedanja dogajanja kažejo, da so se motiti zadnje akcije. “ V stranišče v Gostišču na Glavnem trgu se da priti z glavnega hodnika nasproti vhodnih vrat. Bližine stranišča ni težko ugotoviti, saj že na hodnik močno zaudarja ostri vonj po urinu. Zamazane stopnice, ki vodijo navzdol do stranišč, pričajo o tem, da je ta prostor močno obiskovan, še bolj pa to potrjuje notranjščina, ki verjetno pomaga človeku, da ga hitro mine nuja, še prednoje za to sam kaj ukrenil, Sicer pa, kje naj bi to storil? Straniščne školjke so vse zamazane, brez okvirjev, mokra tla so zamazana, polna cigaretnih odpadkov in kosov papirja. Košev za smeti ni nikjer. Zato pa ležijo rutokoli razmetane škatle za čevlje. Voda teče v pisoarjih pa tudi iz pipe pri umivalniku. Toaletnega papirja seveda nikjer pa tudi papirja za brisanje rok ne. Vse svetilke so razbite in le tu in tam gori kaka gola žarnica. Žensko stranišče kaže enako podobo kot moško. Veliko stensko ogledalo je razbito. Vse je umazano, tako kot na moškem. Toaletnega papirja nikjer." Slabšega vtisa stranišče v javnem lokalu res ne bi moglo napraviti. Pri vodstvu smo na vprašanje, zakaj je stanje takšno, takrat dobili odgovor, daje vzrok za to pripisati stalni klien-teli, predvsem prodajalcem na novomeškem živilskem trgu, ki so sanitarije sprejeli za svoje. No, če bi upoštevali to razlago, potem bi na prvi pogled ugotovili, da sobota pač ni tržni dan, kajti pri tokratnem obisku, čeprav pozno popoldne, delujejo sanitarije sorazmerno sveže. Prostori so počiščeni, ne da pa se skriti, da so pogosto obiskani, tudi od gostov, ki jim služijo za nabavo rezervnih delov: pip, žarnic in podobnega potrošnega materiala. Marsikaj od tega manjka ali je razbito. Da pipe ali žarnice ne manjkajo od danes, se tudi vidi, torej je za pomanjkljivosti kriv tisti, ki naj bi prostore vzdrževal. Ventil je v vsaj v nekaj dneh moč zamenjati, prav tako tudi žarnice ali razbite luči. Papirje ob našem obisku sicer pov- 3 s . -. m ""VI! Edirto javno stranišče v Novem mestu je pod tržnico. Odprto pa je ob delavnikih od sedmih do dveh, ob sobotah do opoldne in ob nedeljah zaprto. Kot da bi bila ljudska potreba naravnana po birokratsko sod in ni smradu, prav tako pa tudi ni luči v moškem stranišču. Nežnosti obiskovalci ne poznajo, kar se vidi po luknjah v vratih, povzročenih od brc in močnih udarcev. Vendar slabo zadevajo, kajti ob umivalniku je na tleh kup papirja, koš pa je skoraj prazen. Pot po novomeških gostiščih nas je peljala naprej. Takole smo zapisali zadnjič. “Glede na dosedaj videno bi lahko pričakovali, da bo stranišče v restavraciji hotela Metropol kaj boljše od prej obiskanih. Toda upanje hitro splava po smradu, ki objame obiskovalca, ko stopi vanj. Kraj res ni tako nastlan in umazan, zaman pa bi človek tukaj iskal papir, ki na tak kraj spada, straniščne školjke so prav tako umazane in brez okvirjev, da ne govorimo o tistih, ki sploh niso splaknjene. Precej žalostno podobo kaže tudi žensko stranišče. Z bolj razvito straniščno kulturo se očitno tudi nežni spol ne more ponašati. ” Ali naj stvar pripišemo naključju ali pa so se razmere zares že toliko spremenile, ne bomo ugibali, z vseljem pa zapišimo dejstvo, da je razlika očitna. Nobenega neprijetnega vonja ni, prostori so čisti, papir in milo na svojem mestu. Je za mlade vse dobro? Ker je restavracija Pri vodnjaku zaprta, zavijemo še na vrtni lokal picerije San Sebastian. Lokala takrat, ko smo izvedli prvo akcijo, še ni bilo in kar prav pride kot nadomestilo za zaprto “Ribjo”. Tako gostom, ki posedajo v senci pod drsvesi, kot nam, da preverimo njihove sanitarije. Lahko bi bilo bolje, saj tudi Oglasi pooblaščenih investicijskih družb, ki so dobile pravico zbirati od državljanov certifikate in zanje izdajati delnice, se v slovenskem časopisju, radiu in na televiziji množijo kot gobe po dežju in potrjujejo, da je certifikat še kako vredna stvar, da je to vendarle denar, ki ga ta čas sicer še ni mogoče potipati in videti v podobi prešernov in kobile, se bo pa čez čas zanesljivo oplemenitil v prave tolarje, seveda če bo v rokah pravih ljudi. Iz časopisnih, radijskih in televizijskih oglasov je očitno, da seje začel hud boj za certifikate kot pravimo certifikacijskim računom, odprtih pri SDK. Lani oktobra so vsi državljani Republike Slovenije prejeli lastninske certifikate državljana. Strokovnjaki so ocenili družbeno premoženje in ga razdelili ljudem na certifikatne račune. V skladu z zakonom so vsi državljani dobili certifikate v šestih različnih vrednostih, odvisno od starosti na dan uvelavitve zakona. Nad 48 let stari so dobili certifikate v vrednosti 400.000 tolarjev, do 48. leta starosti 350.000, do 38. leta 300.000, do 28. leta 250.000, do 23. leta 200.000 in mlajši od 18. leta 100.000 tolarjev. Poleg teh, tako imenovanih državljanskih certifikatov, ki sojih prejeli vsi, so upravičenci do denacionalizacije dobili še “denacionalizacijske” certifikate, delavci v javnih zavodih, državnih organih in drugih organizacijah pa še lastniške certifikate za razliko med izplačanimi in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo. Te smejo uporabiti le za nakup državnih delnic. Certifikat še ni denar S certifikatnimi računi in obvestili, ki so jih o teh odprtih računih prejeli državljani, je bila več nesporazumov. Ljudje so mislili, da je to že gotovina, da se da s certifikatnimi računi kupčevati, jih kupovati in prodajati, z njimi vplačevati avtomobile, odkupovati stanovanja, kriti negativno stanje na tekočem računu in podobno. Pojavili so se verižniki, ki so od ljudi, predvsem starejših in nepoučenih, za majhen denar kupovali certifikate, nekateri so jih zbirali tudi kar zastonj, češ da tako in tako niso nič vredni. Kaj bodo zdaj z njimi, se ne ve, saj so certifikati namenjeni le za točno določene namene v procesu lastninjenja, uporabi pa jih lahko le lastnik certifikatnega računa in nihče drug za nakup različnih delnic. Državljani jih lahko uporabijo za odkup internih delnic v podjetju, ki se lastnini in v katerem so kdaj bili ali so še zaposleni, za nakup delnic drugih podjetij, ki so v javnem razpisu, za odkup delnic investicijskih družb, lahko pa tudi za odkup državnih delnic. V vseh primerih dobe na svoje ime delnice in šele to je tisto pravo, s čimer bo mogoče čez čas zares tržiti, jih prodajati, kupovati ali pa pustiti, da se medijo in potem pobirati vsakoletne doneske, seveda le v primeru, če bodo podjetja oziroma pooblaščene investicijske družbe, katerih delnice je državljan s certifikati dobil, uspešni. Ali v podjetje ali v sklade Precej zaposlenih, ki so imeli možnost vložiti certifikate za odkup delnic pri lastninjenju svojega podjetja, tega ni izrabilo ali pa jim je na certifikatnem računu ostalo še nekaj vrednosti. Prav tako so neizrabljeni certifikati zaposlenih v javnih zavodih in ustanovah pa certifikati mnogih upokojencev, kmetov, študentov, najstnikov, otrok in ostalih državljanov. Gre za veliko vsoto v certifikatih zamrznjenega denarja, In zanje se zdaj borijo pooblaščene družbe za upravljanje investicijskih skladov. Po novejših podatkih je v Sloveniji 37 tako imenovanih privatizacijskih skladov. Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki je merodajna za izdajanje dovoljenj, je doslej izdala dovoljenja že več kot 20 družbam za upravljanje skladov, nekaj pa jih na dovoljenja še čaka. Vsekakor jih bo 'dovolj in ne bo se prav lahko odločiti, kateri zaupati svoj s certifikatom potijeni košček nekdanje družbene lastnine. Družbe za upravljanje investicijskih mladih ni treba podcenjavati. Školjka na moškem stranišču manjka, ni papirja, nad čistočo pa ni pripomb. To je zadnje stranišče, ki ga v novomeškem središču obiščemo to sobotno popoldne. Menimo, da je rezultat naše akcije neprimerno boljši kot pred dvema letoma, a posel le ni tako mikaven, da bi preverjali naprej. Sliko poprečja smo dobili, z njo smo lahko zadovoljni, a rezultat nas ne sme uspavati. Le stalna budnost nas bo tudi tu pripeljala naprej. Storiti pa je treba še marsikaj. Kaj in kje bomo še povedali, saj stvar še ni končana, računamo pa tudi na podporo bralcev. Straniščna kultura je pač stvar vseh nas, že eden pa ga lahko vsem skupaj pošteno No, resnici na ljubo je treba povedati, da v Novem mestu, tik pod tržnico, dela tudi javno stranišče, ki pa je ob sobotah popoldne in ob nedeljah zaprto. Deluje ob delavnikih, tako nam pove Zvonka Kos, ko se oglasimo pri okencu v ponedeljek zjutraj. Sicer obiskuje srednjo tekstilno šolo v Metliki, za počitniško zaposlitev pa tu pobira vstopnino in skrbi za red. Povedala je, da dela ob delavnikih od sedmih do dveh, ob sobotah od sedmih do dvanajstih, ob nedeljah pa je stranišče zaprto. Blagor ljudem, ki sc lahko držijo tega reda. Zvonka pravi, da ni velikega navala in da so gostje snažni. Temu verjetno botruje tudi vstopnina, saj je treba za uporabo plačati 40 tolarjev, medtem ko je obisk stranišča v javnih lokalih zastonj. TONE JAKŠE skladov se ponašajo z zvenečimi, iz tujih jezikov prevzetimi imeni, kot so denimo Arkada, Intara, Maksima, Pulsar, Capinvest, Vizija, nekatere so si izbrale kar imena starih božanstev: Atena, Nika, Triglav. Nekaj jih je potrkalo na za slovenstvo ogreta srca z domačimi imeni, kot so Hram, Krona, Stolp, Zlati medaljon in Zlati dukat, nekaj pa jih nosi strogo uradne nazive kot denimo Nacionalna finančna družba. Vse si pa skušajo pridobiti zaupanje ljudi in pokazati svojo solidnost, zanesljivost in preudarnost. Zaupanje si skušajo pridobiti tudi z znanimi osebnostmi, ki nastopajo v njihovih reklamnih spotih. Nekatere družbe so že dlje časa prisotne v vseh medijih in ne moreš ne obrniti strani v časepisu ne prižgati televizorja ali radia, da bi se ne pojavile, druge so v oglaševanju manj opazne in pač računajo na tihi premislek ljudi, češ da tisti, ki že zdaj tako razmetujejo denar za oglaševanje, ne morejo biti kdove kako primerni za preudarno ravnanje. Naložba v sklade vama Strokovnjaki pravijo, da so naložbe certifikatov v sklade še najbolj zanesljive, saj tisti, ki so jih vlagali v svoja ali druga podjetja, ne morejo biti tako gotovi, da so naredili prav; podjetje gre dandanes lahko hitro na kant, mnoga pa so tako in tako na robu preživetja. Vendar tudi sicer varnejša naložba v sklade ni čisto povsem zanesljiva. Od uspešnosti družb za upravljanje z investicijskimi skladi sta namreč odvisna varnost in uspešnost naložbe. Prihodnje leto, ko bodo delnice prišle na borzo in se bo začel promet z njimi, bo hitro jasno, koliko so delnice posameznih skladov vredne in za koliko so oplemenitile svojo vrednost. Družbe poskušajo zbrati kar največ certifikatov, da bi tako lahko naložbe razpršile jih naredile kar najbolj varne. Prav zgrešiti ne morete, če certifikate vložite v katero od njih, velja pa vseeno malo premisliti. Kar pol leta je še časa za vložitev certifikata v sklade. Slovenci torej postajamo delničarji, družbena imovina se dokončno seli v zasebne žepe. A kot je vedno bilo in vedno bo, velja, da bodo tudi kot delničarji imeli eni bolj, drugi pa manj srečno roko. MILAN MARKELJ lovski jubilej SG®D@GmQ@a ©n®\5©m§fc@ s@D@m@ fe[?aG®®§(šQm@ Prvo soboto v septembru bo v Ribnici veliko slavje. Člani zelene bratovščine iz vse Slovenije bodo počastili stoletnico Lovske družine Ribnica in Zveze lovskih družin Kočevje. Svečanosti, parade, razstav in drugih prireditev se bo udeležilo na tisoče slovenskih lovcev. V Slovenskem narodu je 23. avgusta 1894. leta izšel dopis, v katerem pisec poroča o ustanovnem občnem zboru Lovskega kluba v Ribnici, ki je bil dva dni prej. Takole je zapisal: “Deželna vlada je potrdila pravila Lovskega kluba v Ribnici. Vsled tega vršil se je prvi občni zbor tega društva, pri katerem se je sklenilo delovati z vsakovrstnimi sredstvi v prospeh lovstva in loviti lovsko -pravilno. Do zdaj seje oglasilo okoli 20 udov. V odbor so bili za I. 1894/95 voljeni: načelnikom gosp. Ivan Rus, trgovec iz Brez; njega namestnikom: gosp. Janez Kolar, grajščak v Ortneku; blagajnikom: gosp. Janez Pauser, trgovec v Ribnici, in tajnikom gosp. Franc Leiler, notarski urednik v Ribnici... Ker so vsi udje vneti le za pravo lovstvo, je upati, da bo to mlado društvo postalo vreden sodrugjednakim lovskim društvom ter da ne bodo prištevali zajcev in sm k ropni divjačini, kakor so to delali nekateri poprejšnji lovski zakupniki v Ribniški dolini. Saj tako je bilo brati pred nedolgim časom v blaženem Slovencu." Dopisnik, ki se je podpisal s “-k-”, je torej zbodel hkrati tudi konkurenčni časopis, ki je zapisal, da prištevamo zajce in srne k roparski divjadi. Prva uradno potijena lovska organizacija v Sloveniji Iz članka se da razbrati, da so bili pred ribniškim lovskim klubom ustanovljeni podobni klubi in organizacije, ne pove pa, kdaj in kje oziroma če so bili uradno priznani. Tudi današnji predsednik Lovske družine Ribnica Andrej Klemenc ni vedel zanesljivega odgovora, čeprav razpolaga s številnimi starimi dokumenti o lovstvu. Povedal je, da naj bi bila taka kluba po ustnem izročilu nekaterih danes že pokojnih lovcev in po priševanjih starih fotografij ustanovljena tudi na območju sedanje ribniške občine, in sicer v takratnih občinah naše korenine Dane in Jurjevica. Po govoricah naj bi bil lovski klub ustanovljen že prej tudi na Notranjskem. Vendar pisnih dokazov, da je te klube kakšen uradni organ odobril, še ni. Tako je Lovski klub v Ribnici prva uradno potrjena slovenska lovska organizacija vsaj tako dolgo, dokler ne bo drugačnih dokazov. Res pa je že prej obstajalo nemško usmerjeno Kranjsko društvo za varstvo lova v Ljubljani. Ribniški lovski klub je združeval lovce od Turjaka do Kolpe, se pravi na območju vse zahodne Dolenjske. Gozdovi so bili na Ribniškem, Kočevskem, Notranjskem in v Suhi krajini že od nekdaj polni razne divjadi. Sedež lovske orghanizacije za to območje je bil v Ribnici vse do leta 1950, ko se je preselil v Kočevje, kjer danes deluje kot Zveza lovskih družin Kočevje, ki združuje 13 družin. Pred sto leti je bilo tu 20 organizairanih lovcev, danes jih je preko 800. Lovski klub Ribnica je bil med pobudniki ustanovitve Slovenskega lovskega društva, ki je kasneje združevalo lovske klube. Ustanovljeno je bilo leta 1907, med ustanovitelji in v očjem odboru pa je bil tudi Ivan Rus, po domače Zagn Johan, iz Brež, predsednik Lovskega kluba Ribnica, ki je v slovenskem društvu zastopal Dolenjsko. Njegov namestnik je bil Peter Volk iz Velikih Lašč. V slovenskem lovskem vodstvu sta bila torej kar dva s tega območja, kar potrjuje, da je bil ribniški klub ne le med prvimi, ampak tudi najbolj med najbolj delavnimi in pomembnimi. Najbolj znani člani Mnogi znani in vodilni strokovnjaki slovenskega lovstva so izšli prav iz ribniško-kočevskega območja. Med prvimi, ki je danes že dolgo pokojni, naj predstavimo Ivana Rusa, župana juijevškega, ki je prijateljeval s takratnimi znanimi slovenskimi možmi, saj nam navaja, da so bili to med drugimi tudi: dr. Ivan Na fotografiji, kije nastala pred več kot sto leti, so ribniški lovci in njihov plen. Kdo so možje na sliki, ni znano. Po oblačilih in uniformah (vojaških ?) se da sklepati, da so se lova udeležili gostje. ‘{Farm @@ ŠG@fl@ GcS, Cilka Ilc iz Bršljina Kaj je pravaprav tisto, kar nas ohranja pri življenju? Vsakdo si je gotovo kdaj zastavil to vprašanje in nanj poskušal odgovoriti po svoje. Ko je površino orjaškega planeta Jupitra razoralo enaindvajset kosov kometa in pri tem povzročilo eksplozije s strahovito močjo, pa se je marsikdo na to spet spomnil. Vse je tako relativno. Deli kometa, če bi treščili na Zemljo, bi verjetno pometli z našo civilizacijo. Mi in vse okoli nas bi izginilo, in pričelo bi se novo obdobje Zemljinega življenja. Tako enostavno, hladno in brezčutno govorijo dejstva. Je torej to, da sploh smo, le igra naključij? Zelo verjetno. Kako na tanki nitki visi naša usoda, govori tudi pripoved Ilčeve Cilke iz Bršljina pri Novem mestu. Skozi tri močne trke je šel njen rod in iz vseh treh je izšel živ. Lahko pa bi se končalo drugače. Trije trki v Cilkinem življenju predstavljajo tri vojne: prvo svetovno vojno, v kateri je bil njen oče, drugo svetovno vojno, ko so njo in njeno družino stresale eksplozije nemških letalskih bomb in tretje, sicer kratke vojne za slovensko samostojnost, ko je lO O O za las manjkalo, da njenega sina Cirila ni smrtno pokosila sovražna krogla. Njihova hiša stoji namreč v bližini bršljinske vojašnice, iz katere so po izgubljeni vojni za Slovenijo jugoslovanski vojaki v slepem besu streljali naokoli. Cilka se je rodila leta 1914, istega leta pa sc je pričela druga svetovna vojna. Njen oče Franc Kolenc, posestnik s Ponikev, ni imel sreče, da bi dolgo užival mir v družinskem gnezdu, ki si gaje malo prej ustvaril. Ko so se oglasili topovi, so ga poklicali na fronto med sanitejce. Mati, po kateri je Cilka dobila ime, je ostala doma z dvema otrokoma. Oče je prišel živ domov z evropskih morišč, a mnogo njegovih sotrpinov je tam ostalo za vedno. Zgodbe o tem je Cilka še dolgo poslušala, medtem ko je odraščala in že zgodaj prijela za delo. Tako je bilo pač treba, kajti oče seje lotil preprodaje prašičev. Odkupoval jih je od rejcev, organiziral zakol in meso prodajal naprej v mesto. Za tako delo pa je bilo potrebnih precej pridnih rok in Cilkine so prišle prav na posestvu in pri pranju drobovine v mrzli Temenici. Nekaj časa so šli očetu, kije bil skrben gospodar, posli dobro od rok, a so devetindvajsetega leta valovi svetovne ekonomske krize pljusknili tudi v naše kraje. Znašel se je v težavah, iz katerih se je le stežka rešil. Cilka si je medtem poiskala delo v Novem mestu. Med drugim je delala tudi v bolnišnici, kjer je bil ravnatelj Ivan lic. Sedemintridesetega leta sta se poročila. Stanovala sta v podstrešnem stanovanju v bolnici. Prav tu je Cilka doživela pekel druge svetovne vojne. Bilo je po italijanskem razpadu. Mesto je bilo pod partizansko komando, od Ljubljane pa so pritiskali Nemci. Tri otroke je imela Cilka in običajno so se igrali zunaj na vrtu. Ravno takrat pa je prišel na obisk svak. Z Ivanom sta prišla domov in mimogrede pripeljala z vrta otroke h kosilu. Komaj so dobro posedli za mizo, so zaslišali brnenje letal. Ni bilo kaj dosti razmišljati. Vsak je pograbil enega otroka in zdrvel po stopnicah v klet. Takrat je že vse drgetalo od eksplozij in drobci stekla se se usuli po stopnišču. Bombe so padale v park in na Sance. Pred vrtnimi vrati, v bližini kraja, kjer so se prej igrali otroci, je obležal mrtev človek. Tudi na Sancah je kosila smrt. Ilčevi so ostali vsi nepoškodovani, toda otroci so se poslej zdrznili ob vsakem brnenju. Strah pred avioni jim je prešel v kri. Tiste prve jesenske dneve triinštiridesetega leta je veliko novomeških družin preživelo v železniškem tunelu med bršljinsko postajo in železniškim mostom čez Krko. V tunel so zapeljali vagone, vanje pa so posedle v glavnem ženske z otroki. Toda vedno le niso mogle biti v tunelu. Tako so Ilčevi ostali doma tudi 3. oktobra, na nedeljo, ravno na god hčerke Cvetke. Nihče ni pomislil, da bodo Nemci bombardirali prav na ta dan. Ob alarmu so vsi hitro pohiteli v klet: bolniki, sestre, osebje. Cilka je stiskala k sebi dve leti in pol starega sina Metoda, Ivan pa nekaj let starejšo hčerko Cvetko. Tretji otrok je bil na Cilkincn domu na Ponikvah. Udarec je bil nenaden in silovit. Prevrnil je vse, pohištvo in ljudi. Vse je oblešalo po tleh pod drobci stekla in ometa in gost oblak prahu je lebdel v prostoru. Še so odmevale oddaljene eksplozije, ko se je pričelo v prostoru nekaj premikati. Drug za drugim so sc prebujali iz šoka. Tudi Ivan in Cilka sta se zavedla in vsa srečna ugotovila, da je neznanski pritisk ob eksploziji letalske bombe njuna otroka le omamil, sicer pa sta bila brez večjih poškodb. Nekaj oseb v istem prostoru ni imelo te sreče. Nikoli več se niso prebudili. Tistega dne je bilo nemško bombardiranje usodno še za več ljudi, med drugimi tudi za nadatjenega novomeškega umetnostnega zgodovinarja Jožeta Gregoriča, ki je bil tudi ubit v bolnišnici. Ilčevi so vojno preživeli, a trajalo je kar nekaj časa, da so se znebili tesnobe ob pogledu na avion. “Tudi ta strah sem premagala. Z avionom sem se peljala celo v Ameriko, kjer zdaj živi moj sin Metod,” pravi ponosno Cilka, ki ima živih še šest otrok, devet vnukov in enega pravnučka. Življenje gre dalje, tam nekje daleč pa usodo krojijo bombe in topovi, trkajo kometi in se rojevajo nove civilizacije. To, da smo tukaj in zdaj, je verjetno res zgolj naključje. Recimo da srečno. TONE JAKŠE Tavčar, advokat, pisatelj in politik, knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič in dr. Edo Šlajmer, doma iz Čabra. Med člani je bil tudi dr. Ivan Lovrenčič (1878-1952), rojen v Zamostecu pri Sodražici, ki je nad 20 let načeloval slovenski lovski organizaciji. Če ga ne bi zagrabila strast do lovstva in kinologije, bi morda postal pisatelj, saj je bil v mladosti član Zadruge, v kateri so se družili tudi Cankar, Kette in Murn. Lovrenčič je bil urednik glasila Lovec od njegovega nastanka. Njegova zasluga je, da so slovenski lovci razstavljali na mednarodni razstavi na Dunaju, kjer so prejeli več priznanj. Bil je rejec lovskih psov ter ustvarjalec lovskega in kinološkega društva, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi Jugoslovanskega lovskega društva leta 1925, ki je imelo sedež v Ljubljani. Bil je podpredsednik in od leta 1947 tudi predsednik mednarodne kinološke organizacije. Dr. Janko Lavrič (1900- 1971), sin sodražiškega kmeta, je bil odvetnik v Ribnici in zakupnik lovišča Struge. Izšolal je mnoge, tudi najboljše lovske pse. Bil je predsednik Lovske zveze Slovenije in podpredsednik Glavne LZ Jugoslavije. Odločilno je sodeloval pri oblikovanju lovske zakonodaje. Bil je direktor gojitvenega lovišča Bclje, ki ga je po vojni obnovil. Napisal je tudi knjigo Moj pes. Ivan Klun-Bukovčan (1888-1962), rojeni Ribničan, je bil ribniški župan, predsednik ribniškega lovskega društva, član vodstva Zveze lovskih družin Ljubljana in bil prvi predsednik lovske organizacije po zadnji vojni ne le na območju od Kolpe do Turjaka, ampak v vsej Sloveniji. Ko je popustil pri delu lovske organizacije, ni imel pravega naslednika, zato je leta 1950 prišlo do ukinitve Okrajnega lovskega sveta Ribnica. Ustanovljena je bila Lovska podzveza Kočevje in tako je Ribnica izgubila sedež lovstva za zahodno Dolenjsko. glasba Adolf Ivanc (1900-1967) je bil rojen v Sodražici in najprej učenec rojaka dr. Lovrenčiča, nato pa njegov sodelavec. Posebno zaslužen je za vzgojo lovskih psov. Sodeloval je v kinoloških organizacijah na domačem območju in v slovenski kinološki zvezi. Bil je član Glavnega odbora LZ Slovenije. Za delo v kinoloških in lovskih organizacijah je prejel številna priznanja. Dobro so gospodarili Gozdovi med Tuijakom in Kolpo so polni lepe in zanimive divjadi, ki je marsikje ni več. Kralj teh gozdov je gotovo medved. Ris je bil pred okoli 100 leti iztrebljen, leta 1973 pa ponovno naseljen. Iztrebitev je grozila tudi volku, a se je zdaj stanje popravilo. Med lovsko najbolj zanimivo divjadjo je še jelenjad, divji prašiči in srnjad, med perutnino pa divji petelin. Omeniti je treba tudi najdbe iz jame pri Glažuti, kjer so leta 1921 našli lobanjo evropskega losa. Kasneje so našli še dve losovi lobanji in okostja mnogih drugih živali. Stalež divjadi na tem območju je v stoletjih zelo nihal, za kar je vzrok pretiran lov oziroma krivolov pa tudi volkovi. Tako pravijo stari zapiski. Tudi 2. svetovna vojna je močno razredčila divjad, kar dokazuje lovska statistika. Tako je bilo na tem območju v letih od 1949 do 1960 uplenjenih manj kot 150 kosov jelenjadi, v letih od 1981 do 1992 pa kar blizu 6.200. To je posledica dejstva, da so bili lovci dobri gospodarji, divjad se je razmnožila, a je žal povzročala tudi veliko škodo na kmetijskih in gozdnih površinah, zato so odstrel povečali. Samo odstrel medvedov je ostal enak, povprečno po 9 živali na leto. Za letošnje leto je Ministrstvo za gozdarstvo in kmetijstvo odobrilo odstrel le 3 medvedov. JOŽE PRIMC Ansambel, projekt, glasba - vse je nastalo v letošnjem letu. In v začetku julija je v Švici že izšla kompaktna plošča Pot do nebes. Tako se je uresničila dolgoletna želja Krčana Romana Abbram-sa, da bi debi in snemal z Alenko Godec. Roman že dolga leta ustvarja in se prebija na glasbenem področju. Natančneje, z glasbo se ukvarja že 22 let, od prvega razreda osnovne šole, ko se je pisal še Abram in je začel zahajati v glasbeno šolo. Šest let je igral v ansamblu z Miranom Rudanom, nato je šel svojo pot. Sodeloval je tudi z Dejo Mušič in leta 1991 z veliko truda in lastnih finančnih vlaganj izdal svojo prvo ploščo. Plošča je bila osebni uspeh za Romana, sicer pa mu, kot je običaj v Sloveniji, kjer morajo glasbeniki biti sami za vse, ni prinesla slave. Kljub vsemu se Roman lahko ravno tej plošči zahvali, daje prišel v švicarske snemalne studie. “Če ne bi rinil z glavo skozi zid pri njenem snemanju, ne bi bilo tega danes. Slo je za naključje. Svojo ploščo sem poklonil za spomin znancu iz Švice in spet po naključju je prišla v roke ljudem, ki se ukvarjajo z glasbeno produkcijo. Ža mnenje so vprašali še Roberta Sotoška, ki dela v Švici, sicer pa je Krčan in me osebno pozna. Od tod do povabila v Švico ni bilo daleč,” pravi Roman. Poglejmo zdaj pobliže, za kakšen projekt gre. Organizatorja in ekskluzivna producenta sta že omenjeni Robert Sotošek in Švicar Simon Marki, za koncerte in podpisovanje pogodb skrbi menedžer Daniel Štor, ploščo je izdala največja švicarska gramofonska založba Musič Vertrieb AG iz Ziiricha. In še naše, domače zvezde ansambla, ki so ga poimenovali Bom-Bay, in plošče z naslovom Way to heaven (Pot do nebes): Roman Abbrams je idejni vodja projekta in avtor glasbe; glavna vokalistka je Alenka Godec; pisec besedil Krčan Silvo Mavsar, s katerim Roman sode- luje že 12 let; snemalec, glasbenik in aranžer hkrati pa je Zvonko Tepeš iz Rogatca. Na CD ploši je zdaj vse bolj popularna tehno dance glasbena zvrst. Udeleženci so podpisali v Švici triletno pogodbo, kijih zavezuje, da vsake tri mesece izdajo en izdelek (malo, veliko, CD ploščo). To napoveduje, da Roberta in Alenko ter njune sodelavce čaka od jeseni naprej veliko dela. Ker bo Alenka v teh dneh povila otroka, jo bodo počakali, da si oba opomoreta, jeseni pa bodo začeli z intenzivno promocijo plošče, s snemanjem spotov, nastopanjem, koncerti. “Instrumentalistov je precej, zares dobri vokal pa je izredno težko najti. Že od tedaj, ko sem prvič slišal Alenko (bilo je to pred 7 leti), sem prepričan, da je izredno dobra pevka. Ko sem dobil ponudbo za Švico, nisem pomišljal, poklical sem jo in povabil k sodelovanju. Sprva je dvomila o projektu, nato pa pristala. Povedati moram, da so tudi v Švici presenečeni nad njenim petjem,”je povedal Abbrams. Zunaj v svetu deluje glasbeni stroj, ki išče ustvarjalce, od njih zahteva kakovost in trdo delo, za vse ostalo pa poskrbijo drugi. Tako Roman pričakuje, da bo CD plošča Way to heaven kmalu izšla tudi v drugih državah, le za Slovenijo še ne more povedati nič konkretnega, čeprav ga veliko vprašujejo, kdaj bomo skladbe lahko poslušali tudi tu. “Pri nekaj založbah sem se že oglasil, pa vsi samo zmajujejo z glavami in tarnajo ter pričakujejo, da bo glasbenik priložil tudi denar. Bomo videli, kako bo, ko bom dal uradno ponudbo našim založbam,” razlaga. Roman Abbrams ugotavlja, da pri nas glasbeniki, še posebej iz obrobnih krajev, še dolgo ne bodo imeli podobnih možnosti za uspeh in uveljavitev, kot jih imajo njihovi kolegi v tujini. Mehanizem iskanja uspešnih glasbenikov, vzpodbujanje k ustvarjanju in potem tudi ustrezna promocija (vse seveda iz ekonomskih koristi) pri nas še niti približno ne delujejo. Tako se pogosto dogaja, da nekje v zakotnih sobah igrajo in pojejo čudoviti glasbeniki, medtem pa Slovenci poslušamo razglašene pevce, ki imajo denar ali pa primerne zveze. BREDA DUŠIČ-GORNIK Alenka Godec cv—T.rr r j* Roman Abbrams (H® 00®[P®IjQ® NAGRADI V ŠENTJERNEJ IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 27. nagradne križanke izbral TONETA ZEVNIKA iz Šentjerneja in MINKO TURK iz Novega mesta. Zevniku je pripadla denarna nagrada, Turkova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 8. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 29. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 27. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 27. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: DIEGO, VSEK, SNEG, RAPA, TVOR, AMIN, REDAKTOR, MARADONA, ATP, AKI, ZS.MARCIAL, OKRET, OREH, SAHT, ALA, KAS, PALE, OBOL, AROMA, AN-AMIT1, RAROG, SAPONIN. prgišče misli V resnici dvomim, da lahko mislečemu bitju zazvoni odločilnejša minuta od tiste, ko mu padejo luske z oči in nenadoma odkrije, da ni kot izgubljen element sredi kozmičnih samot, temveč da se v njem steka in počlovečuje vesoljna volja do življenja. P. CHARDIN Človek je kot reka. Rodi se in umre v drugih rekah. Slaba reka, ki se konča v ribniku. Stoječa voda je strupena. A. BASTOS Starost ne izpametuje človeka. R. HEINLEIN Zločin je luč, da vidimo življenje. P ZIDAR NAGRADNA KRIŽANKA 29 DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST ELEMENT HOJE TRDI CR PSKJ :rni HRAST VISOKOST JAP. DRŽAVNIK HIROBUMI STROKOVNJAK V KEMUI IT. IGRALKA LOLLO-BRIGIDA UGANDSKI DRŽAVNIK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST PREGRI- NJALO ODŽAGAN KOS DEBLA PONAVLJA- LNI GLAGOLI GR. MIT. KORINSTKI KRALJ IT. FAŠ. POLITIK > SREDIŠČE MOLDAVU (ROMU- NIJA) NAŠA GORA CIGARETNI OGOREK DEBELEJŠI KONEC HLODA JUDEŽEV SIN ZVOK OB UDARCU S PRSTI VRTNA ŠPINAČA SRBKINJA IZ BAČKE IN S. BANATA AVTOR: JOŽE UDIR STRGR. BOGINJA UMETNOSTI IN MODROSTI VRSTA AMER. KAKTEJE ARABSKI SREBRNIK DVA BLIZU STOJEČA EL NABOJA KDORNI ZMOŽEN ZA OPLODITEV SEDANJI SLOV. NOTRANJI MINISTER ANGL SKRAJNI KONSER- VATIVEC ITAL. FILSMKI KOMIK BISTVO VSEBINA IZRAELSKA LUKA OKR. ZA ŠTEVILA SLAVNI ŠKOF KEM. SIMBOL ZA SREBRO ETIOPSKI PLEMIČ DUŠA UMRLEGA PRI SLOVANIH ZAHODNO- GERMAN- SKI VOJSKO- VODJA KRILO RIMSKE LEGUE SREDIŠČE KANADSKE POKRAJIN ALBERTA vesolje BHO&Dj]® Boo čMjjm® p®ša@O0 Letošnje leto si bodo ljubitelji vesoljskih skrivnosti gotovo zapomnili. Ne le da je bilo jubilejno, saj je prejšnji teden minilo četrt stoletja od enega največjih dogodkov v človeški zgodovini -pristanka prvega človeka na Luni, postreglo je tudi z vrsto izjemnih zanimivosti. Hubblov teleskop je odkril trden dokaz o obstoju skrivnostnih črnih lukenj, v našem osončju je prišlo do strahovitih kozmičnih trkov, kakršnih človeške oči še niso videle. S prostim očesom sicer ni bilo kaj videti. Jupiter je na južnem večernem nebu mogočno sijal kot vse te poletne noči, kaj pa se je od 16. julija pa do prejšnjega petka na njem dogajalo, so natančneje videli le tisti, ki imajo na voljo teleskope, in pa Hubblov teleskop, ki kroži v velikih višinah okoli Zemlje, kjer ozračje ne moti pogledov v globine vesolja. Ti so imeli res kaj videti. Na Jupiter, največji planet v našem osončju, je začelo padati 21 delov kometa Shoemaker-Levy 9, med njimi več zelo velikih kosov. Že prvi kos, ki je treščil 16. julija, je v Jupitrovem plinastem plašču naredil ogromno “črno oko”, veliko za celo našo Zemljo. Bolje, da ne pomislimo, kaj bi bilo, če bi se s čim takim srečal naš rodni planet. Pri trku je prišlo do strašanske eksplozije, enakovredne eksploziji milijon hidrogenskih bomb, ki je dvignila plinasto maso 1.600 kilometrov visoko. Vendar to ni bil najhujši trk, še bolj spektakularni so bili trki z naslednjimi velikimi deli kometa. Prišlo je do še hujših eksplozij, ki so vroče pline vrgle več kot 2.000 kilometrov visoko, razdejanje na Jupitrovem površju pa je bilo še večje. “Črna očesa”, ki so nastala po trki, so poslej ob veliki rdeči pegi najbolj vidno izstopajoče točke na Jupitru. Kakšne so posledice kozmičnih trkov bomo zvedeli šele čez čas, ko bodo znanstveniki analizirali vse podatke, ki sojih zbrali sateliti in astronomske opazovalnice. Veličastni kozmični trki, četudi daleč od nas, neposredno Zemlje ne ogrožajo, so pa dovolj jasno opozorilo, da modri planet, ki skozi globine vesolja nosi čudež življenja, ni tako zelo varna kozmična ladja, kot mislimo. Tudi k nam lahko nekega dne prileti kakšen nebesni potepuh, in četudi bo veliko manjši kot so deli kometa Shomaker-Levy 9, ki treskajo po Jupitru, bi bil to pravi sodni dan za Zemljo. Pošast, ki golta zvezde A strahoviti trki te vrste niso nič v primerjavi z vesoljsko pošastjo, ki golta zvezde. To so slovite in skrivnostne črne luknje. Zanje sicer pravimo, da so vsepovsod okrog nas, da vanje izginjajo naši težko prisluženi denarci pa menda tudi proračunski tolarji in še kaj. Ta prispodoba, ki jo uporabljamo v vsakdanjem življenju, je prišla iz astronomske znanosti. Pojem črna luknja je skoval fizik John Wheeler leta 1967, da bi z njim označil vesoljski objekt, katerega gravitacija je tako velikanska, da požira vse okoli sebe, celo svetloba mu ne more uiti. Whce-ler je v bistvu samo dosledno razvil Einstei- novo splošno relativnostno teorijo. In tudi črne luknje so podobno kot Einsteinova teorija obstajale le na papirju. Astronomi so ves čas zavzeto iskali v globinah vesolja, da bi odkrili katero od skrivnostnih črnih lukenj, ki bi jih po teoriji moralo biti veliko. Pred kratkim je Hubblov teleskop, ki so mu to zimo popravili ne dovolj natančno nastavljeno ogledalo, poslal podatke, nad katerimi so se astronomi izredno navdušili. V galaksiji M87, ki je od nas oddaljena strahotnih 50 milijonov svetlobnih let, je odkril nadvse zanimiv objekt. Izračuni so pokazali, da gre za maso, ki je enaka masi dveh milijard zvezd velikosti našega Sonca, ob tem pa je objekt manjši od našega osončja. Edina stvar, ki bi ustrezala temu opisu, je lahko le velikanska črna luknja. Astronomi seveda črne luknje niso videli, ker je kaj takega nemogoče, saj ta vesoljski objekt vsrkuje tudi svetlobo, pač pa je Hubblov teleskop v globinah vesolja zasledil gigantski ploščasto oblikovan plinast oblak, ki se vrti z neznansko hitrostjo 1,9 milijona km/h. Po teoriji naj bi se taki oblaki tvorili okrog črnih lukenj. Če se namreč kakšna zvezda preveč približa črni luknji, njena neznanska gravitacijska sila zvezdo najprej raztrga in potem začne požirati. Pri tem se zvezdni plini močno stisnejo in zelo ogrejejo. In zares so oblaku v galaksiji M87 izmerili kar 10.000 stopinj Celzija. Vse je torej natanko tako, kot po teoriji mora biti. Dokončen dokaz, da so končno zares odkrili pravo črno luknjo, pa je bil podatek o hitrosti vrtenja in velikosti oblaka. Objekt ima v premeru 60 svetlobnih let, vrti pa se za tako maso s popolnoma nemogočo hitrostjo, razen seveda če nanj ne deluje strahotno velika gravitacijska sila, se pravi črna luknja. MILAN MARKELJ Tudi v nesreči je življenje lepo. F. DOSTOJEVSKI Nesrečno je vsako srce, ki je z ljubeznijo vezano na umrljive stvari, pa se trga in krvavi, kadar jih izgubi. A. AVGUŠTIN zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Črevesne okužbe Bolezenska slika črevesnih okužb Nalezljive črevesne bolezni potekajo z različnimi bolezenskimi znaki. Najbolj pogost znak okužbe je nenadno nastalo vnetje črevesa. Pojavijo se vse stopnje drisk - od lahkih do številnih in obilnih iztrebljanj, ko bolnik izgubi veliko tekočine. Razvije se huda dehidracija, motnje v elektrolitskem ravnotežju, lahko pride celo do šoka, odpovedi ledvic in tudi smrti. Diagnoza črevesnih okužb Na osnovi podatkov, ki nam jih posreduje bolnik, lahko sklepamo o možnih povzročiteljih. Povzročitelja ne moremo določiti na osnovi bolezenske slike! Dokončna diagnoza je namreč možna le z neposrednim prikazom ali osamitvijo povzročitelja iz kužnega materiala. Pri nekaterih nalezljivih črevesnih boleznih je uporabna tudi serološka diagnostika. Po naših predpisih moramo pri vsaki nenadno nastali nalezljivi črevesni bolezni opredeliti povzročitelja. Pri ugotavljanju črevesnih nalezljivih bolezni bodimo previdni! Nenadno nastalo nalezljivo drisko, ki jo povzročajo bakterije, virusi ali zajedalci, lahko zamenjamo z drugimi boleznimi, ki jih spremlja driska. Ta se lahko pojavi pri zdravljenju z različnimi zdravili (antibiotiki), po uživanju različnih organskih in anorganskih snovi (na primer gob, arzena, bakra), pri nekaterih boleznih žlez z notranjim izločanjem (na primer bolezni ščitnice ali pri sladkorni bolezni), spremlja različna kirurška obolenja (vnetje slepiča ali trebušne slinavke, nevarne tumorje). Driska je lahko edini ali vodilni znak alergije. Kako zdravimo nalezljive črevesne bolezni Pri nalezljivih črevesnih boleznih je bistvo zdravljenja v nadomestitvi izgubljene tekočine. V ta namen nadomeščamo vodo in soli s pitjem ali pa dajemo raztopine naravnost v žilo. S pitjem omogočimo v zdravljenju driske učinkovito, varno in enostavno nadomeščanje vode in elektrolitov. To je najpomembnejša pridobitev na področju zdravljenja drisk. Dehidracija pri črevesnih nalezljivih boleznih nastane zaradi povečanega izgubljanja tekočine, zaradi driske in bruhanja ali pa zaradi manjšega vnašanja tekočine. Dehidracijo lahko povečuje še izguba tekočine z znojenjem in z oddajanjem tekočine pri dihanju. Vodilno bolezensko znamenje črevesnih nalezljivih bolezni so driske. Spremeni se število iztrebljanj, količina in trdota iztrebkov. Zaradi številnih in obilnih iztrebljanj bolnik izgubi veliko tekočine in soli. Razvije se huda dehidracija. Bolnik je utrujen, apatičen, žejen, je hripav in včasih popolnoma izgubi glas. Koža in jezik sta suha, koža je ohlapna, srčni utrip je hiter, mehak, celo netipljiv, krvni pritisk znižan, nemerljiv. Različni tipi driske ne glede na povzročitelja in mehanizme nastanka privedejo do podobnih razsežnosti pomanjkanja vode in soli. Mehanizmi v organizmu, predvsem pa zdrave ledvice, so sposobni, da nadomestijo razliko med izgubo vode in soli ter vzdržujejo koncentracijo soli v telesnih tekočinah tako, da je izguba soli v ravnovesju z izgubo vode. Starost, slabost ledvic in način prehrane so dejavniki, ki vplivajo na nastanek dehidracije. (Se nadaljuje) praktični K praktični K r? i s praktični praktični y la P) el Batik barvanje Batik tehnika “tiskanja” je bila zelo priljubljena v sedemdesetih letih, sedaj pa znova napoveduje svojo vrnitev. Gre za tehniko barvanja na tkanino z voskom in tekstilno barvo. Lahko pa si delo tudi poenostavite tako, da ne uporabljate voska, pač pa mesta, kjer ne želite imeti barve, zelo trdno in večkrat zavežete, tako da barva ne bo mogla priti zraven. Seveda lahko z različnim zavezovanjem oblačil dobite različne oblike, bodisi krog ali več krogov - takrat morate večkrat zavezati vrvico - ali zvezdaste oblike, vzorce - takrat v blago zavežite majhen kamen. Tako lahko z batik tehniko ustvarite enkratne motive in vzorce na majicah, hlačah, krilih, bluzah, rutah, ki se vam sicer zdijo dolgočasnih barv, ter s tem unikatna oblačila. Ko boste izbirali tekstilno barvo, pa se odločite za tisto, ki je ni potrebno kuhati. m t. Ji J Krompirjeva enolončnica s klobaso Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, 4 pore, 1 korenček, 1 čebulo, 3 žlice masla ali margarine, majaron, 1 liter mesne juhe iz kocke, 2 kranjski klobasi, šopek peteršilja, sol. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Por dobro očistimo in izperemo, podolžno razpolovimo in prečno narežemo na tanke pramene. Korenček olupimo in narežemo na kockice. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V kozici segrejemo maslo ali margarino. Popražimo krompir, por, korenje in čebulo. Potresemo z majaronom in zalijemo z mesno juho. Kuhamo na majhnem plamenu 40 minut. V drugi kozici skuhamo kranjske klobase. Nato jih olupimo, narežemo in damo v enolončnico, potresemo s sesekljanim peteršiljem in po okusu še začinimo. Spet ta fižolar! Odkar zaradi uporabe herbicidov fižola ni mogoče več saditi med druge posevke, je vse več tujega pridelka na našem trgu. Kar sc izplača Američanom, sc ne izplača nam? Res čudna gospodarska logika, ki ima svoje korenine tudi v podcenjevanju fižola kot pomembne vrtnine in poljščine. Za nameček fižol vse bolj pestijo tudi bolezni in škodljivci, predvsem zloglasni fižolar, o katerem naj teče danes beseda. To je 3 do 5 mm dolg temno rjav hrošč semenar, ki je s svojo belkasto rumeno ličinko kriv za črvivost fižola in ogaben vonj, ki ga povzroča. V toplem poletju samica vloži jajčeca v še mehke stroke in zanjo je stvar opravljena. Ni druge pomoči, kot da tako okužen pridelek čimprej po obiranju izluščimo posebej, shranimo na zelo hladen prostor in porabimo posebej. Učinkovito kemično sredstvo je actellic 50, zadnje čase pa priporočajo tudi reldan super, vendar sta uporabna le za semenski fižol, ne pa za jedilnega. Zoper fižolarja veliko naredimo že s čistočo shrambe in sajenjem zdravega semena. Nova kartica za kampiranje Pravzaprav ne gre za novo kartico, ampak le za to, da je mednarodni kamping komet, ki ga izdajata AMZS in AMD svojim članom, dobil modernejšo obliko. Kartica (organizacij AIT, FIA in FICC) predstavlja identifikacijski dokument in zavarovalno polico za člane in njihove sopornike, ki jo lahko član odda v recepciji kampa namesto osene izkaznice ali potnega lista. Kartica velja kot dokaz, da so imetnik in njegovi sopotniki zavarovani pred civilno odgovornostjo za škodo, ki bi jo med kampiranjem povzročili drugim. Kartica omogoča tudi popust v nekaterih kampih doma in v tujini. Veljavnost kartice je eno leto, člani pa jo lahko kupijo na AMZS ali v turističnih pisarnah pri AMD. / Pravilna izbira in hal gradnja dimnika Zadnje čase ugotavljamo, da potrošniki kupujejo praviloma dimnike s prevelikimi premeri, kar ne izboljšuje izgorevanja v pečeh ali kotlih, ampak celo slabša. Izbiro dimnika prepustimo strokovnjaku, ki bo upošteval diagrame, ki omogočajo določiti ustrezen premer dimnika glede na vrsto in moč kotla, vrsto goriva in višino dimnika. Pravilna izbira dimnika glede na učinek in vrsto kotla, vrsto goriva ter višino dimnika je pogoj za dobro in gospodarno izgorevanje. Zelo pomembna za trajnost in dobro delovanje dimnika je tudi pravilna montaža. Zlasti moramo biti pozorni, da so šamotne cevi pravilno obrnjene in spojene s specialnim kitom, da je puščena delitacijska rega pod krovno ploščo, daje dimnik ločen od konstrukcije, da je dimnik na neogrevanem podstrešju izoliran ter zaščiten pred atmosferskimi vplivi. VODOVODNI STOLP - Na koncu Ulice stare pravde z majhnimi pritličnimi hišami, ki so sezidane na ostankih vzhodnega mestnega obzidja, stoji vodovodni stolp, najvidnejši del brežiške mestne vedute. Stolp je nastal v zvezi z izgradnjo mestnega vodovoda in kanalizacije leta 1914. Zgrajen je v duhu nemške renesanse. Okrogli stolp, ki se zaključuje z osmerokotnim rezervoarjem in piramidasto streho, je visok 46 metrov, krase pa ga štirje balkoni. Nekoč je v sebi hranil 160 kubičnih metrov vode, danes ne služi več svojemu namenu in počasi propada. Fotografija prikazuje gradnjo stolpa v letu 1914. (Pripravila: kustodinja Posavskega muzeja Vlasta Dejak) m Strašna neprevidnost - Kršljanov 9-letni deček ustrelil otroka 4-let-nega v prša, ustrelivši dva krat (ker prvi kapselj ni užgal), oče dečkov je tesar, ne pride po celi teden domu in pušča doma vendar le nabasano puško - zato pričakuje se, da bode kaznovan on. Razvajeni smrkavci in butasti roditelji - Zopet slišal od kapetana, učitelja in drugih, kako zamajajo kmetje učitelju, če jim otroke tepe ali zmirja. V Čatežu priletel je oče nanj, ker mu je dal poredno hčerko nekoliko zunaj klopi stati. Mali se je sami zdelo to tako za malo, da je pobegnila domu, ne hoteči stati, povedat to grozno krivdo dedcu. Sploh se daje ta potuha na Dolenjskem. Vprečin. župi zamerilo se zelo kapetanu, da ni delil med otroke nenehoma podobic ali pa rožičev, smokev, žemelj etc. kakor so delali nepremišljeno drugi spredniki, razvajaj e smrkavce in butaste roditelje. 3Q02>M * mjubutni Lep vas je stala na čudovito lepem nekoliko dvignjenem terenu, okrog in okrog obdana s ho-sto. V nji je ob ostalih živela tudi štiričlanska dntžina: že ostarela starša s sinom Danijelom in hčerko Zalko, ki pa je bila le redkokdaj doma, saj je živela r mestu. Med vojno je Danijel skupaj s še nekaterimi sovaščani kmalu odšel v partizane in odtlej so se partizanske skupine pogosto zadrževale v vasi ali njeni bližini. Tamkajšnji kraji so bili namreč idealno zavetje. Ker ostarela starša sama nista več zmogla opraviti vsega dela. je hčerka Zalka pogosteje prihajala domov in pridno pomagala. Tri četrt ure od vasi je stala italijanska fašistična postojanka, ki jo je vodil visok, suhljat mož, že v letih. Imenovalisoga Maršal. Vsak dan je s kolono vojakov, oblečenih v črne srajce, obiskal katero od bližnjih vasi, enkrat tedensko tudi Lepo vas. Naneslo je, da je Maršal, vodja črnosrajčnikov, nekega dne ugledal lepo Zalko. Pri priči je izgubil srčni mir in se do ušes zaljubil vanjo. Zalka ni ostala hladna in kmalu se je izkazalo, da mu vrača Cflflfl: ljubezen. Postala sta nerazdružljiv par. Maršala ni nič motilo, da je bil Zalkin brat med “banditi”. Kje pa! Zaradi svoje ljubice je vzljubil vso vas in in še partizane povrhu. Da bi ne prišlo do nepotrebnih spopadov, je naredil načrt, v katerem je natančno določil dan in uro. ko bo z vojsko prišel v Lepo vas. Poskrbel je, da je za načrt zvedel vaški odbor OF, ki je seveda obvestil partizane. Za vse to pa ostala bojska seveda ni vedela. Njegovi vojaki so se disciplinirano vedli, zato so njihove puške gledale le v tla in niso nič pokale. Nikomur niso storili nič žalega in nobene škode niso povzročili. Kadar so prišli v Lepo vas, so posedli in počivali, dokler ni prišel ukaz za odhod. Žgali lose je, da je včasih Maršal zagledal v steljnikih partizane, vendar se je naredil, kot da ne vidi nič. Tako ni med italijansko okupacijo nikoli prišlo do bojev in ne do žrtev. Maršal je običajno rekel: “Kaj čemo, vojška je vojška, klobase pa klobase. "Dodali bi, da ljubezen pa ljubezen. Konec dober, vse dobro. $0 SO OTPOCI ZDOflfl Poznate pregovor “Ko mačke ni doma, miši plešejo. ” Spomnila sem se ga, ko sem zvedela za tole zgodbo. Živela je družina: očka, mamica in najstniška hčerka. Hčerka je mislila samo na zabavo, njena mama pa je menda menila, da bo najbolje, če bo oponašala hčerko. Tako se je lepega dne zgodilo nekaj neverjetnega. Oče in hči sta odšla za nekaj ur v mesto, kjer sta imela opravek. Murna je bila videti ob odhodu mirna, brala je časopis in jima še pomahala v slovo. Ko je avto odpeljal in ga ni bilo več videti, je vstala in šla k telefonu. Kakšnih 15 ali 20 minut je visela na njem, potem ga je odložila in obraz ji je skazil zloben nasmeh. Kmalu so začeli prihajali avtomobili. Nabrulo se jih je toliko, da so parkirali kar na zelenicah. Iz hiše se je zaslišala glasna in divja glasba, da so okna kar žvenketala, slišali je bilo poke od odpiranja steklenic, vzklikanje, ploskanje, spodbujanje in podobne glasove. Sosedje so klicali po telefonu, naj se praznovalci umirijo, a je mama na klice samo zaklela in poklopila slušalko. Ko sta se oče in hči vrnila domov, ni bilo več nikogar. Slo je le za kratko zabavo. Toda ob pogledu na dnevno sobo jima je postalo slabo. Mama je popolnoma pijana ležala na kavču in smrčala, po tleh je bil polit liker, pel steklenic najdražjega viskija je ležalo praznih, v lončnici se je bohotilo bruhanje, povsod so ležali cigaretni ogorki... Uboga mama je potem, ko se je streznila, morala poslušati dolgo pridigo o tem, kaj se spodobi in kaj ne, kadar je človek sam doma. Ta zgodbico naj bo v poduk vsem, ki komaj čakajo, da ostanejo sami in naredijo kaj podobnega kot skesana mama. Seveda ne mislim pri tem na uboge, nedolžne najstnike, ampak na mame in a-teje. Saj se ve, kdo počne te reči, kajne? & KNJIŽNA POLICA Sila spomina Slovenska poezija premore lepo število sonetnih vencev. Najbolj znan je Prešernov, omeniti pa moramo vsaj še tri: Balantičevega, Borovega in Menartovega. Iz šole vemo, da je sonetni venec ena najžlahtnejših pesniških oblik. Sestavlja ga petnajst sonetov, in to tako, da se vsak začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je magistrale in ima lahko akrostih ali posvetilo (npr. Primičovi Julji v Prešernovem Vencu), kar od avtorja zahteva še večje znanje in spretnost. Kakor predstavlja že sama zgradba sonetnega venca sila težavno stvar, pa je ustvaritev sonetnega venca sonetnih vencev nedvomno še zahtevnejše in napornejše pesniško dejanje, ki ga nacionalna literarna zgodovina s ponosom zabeleži. Slovenci se lahko pohvalimo, da imamo avtorje, ki so bili kos tudi spletanju sonetnega velevenca. Prvi se je s tem izzivom uspešno spopadel Mitja Šarabon. Sonetni venec sonetnih vencev je pisal tudi France Balantič, a je z delom nehal pri nedokončanem drugem vencu/ Pred kratkim pa je Mohorjeva družba v Celovcu v knjižni zbirki Ellerjeva edicija izdala sonetni venec sonetnih vencev Janka Modra SILA SPOMINA. Moder, ki kot poesnik do zdaj sploh ni bil znan, saj ga poznamo predvsem kot izvrstnega prevajalca ter avtorja nekaj proznih del, je že s tem, da se je v razmeroma visoki starosti sploh predstavil še s pesniškim delom, javnost presenetil. Tem bolj, ker se je tako uspešno preizkusil v pesniško tako zahtevni pesnitvi, kajti sonetni venec sonetnih vencev sestavlja nič manj kot 15 sonetov, pri čemer je petnajsti venec magistralni. Pomeni, da se verzi vseh magistralov posameznih vencev ponovijo v magistralnem vencu, ki ima seveda svoj magistrale. Moder je uporabil klasično obliko soneta. Ravnal je skoraj na las enako kot pred njim Prešeren. Posamezni venci so naslovljeni. Ko že omenjamo Prešerna in s tem pesniško disciplino, ki sc ji je podredil Moder, še povejmo, da je Moder v sonetnih vencih prepletel precej podobnih misli in tudi motivov, kot jih najdemo v Prešernovem vencu. Obema je skupna ljubezen do domovine pa tudi ugotovitev, zakaj je bilo z nami, Slovenci, na naši zemlji skozi stoletja tako, kot je pač bilo. Za črne oblake nad nami, torej za ne vselej prijazno usodo, ki nas je kot narod pestila in spremljala iz roda v rod, krivita tudi naše lastne razprtije. In te so ostale do danes. Sicer pa Moder sam pravi v spremni besedi, da je njegov venec sonetnih vencev dokumentarno pričevanje, ki je prežeto z njegovimi lastnimi izkušnjami in razmisleki. Ta velevenec je začel pisativ zaporih, kjer se je znašel junija 1945. Pisanje mu je, kot piše, pomenilo samoobrambo s krikom, proti nasilju, ki gaje doživljal med vojno in tudi po njej, še posebej ko je videl na seznamu ljudi za poboj tudi svoje ime. IVAN ZORAN Rodoljub Najbrž bi ne verjeli, da človek misli resno, ako bi vam za dopustniško branje priporočil izviren sodoben slovenski roman. Slovenska izvirna literatura ima pri ljubiteljih lahkotnejšega in napetega branja svarilen predznak“Ne jemlji me v roke!”. Za dopustniško branje in branje za razvedrilo pač napori po doseganju visokih literarnih kvalitet premnogim ljubiteljem knjig niso primerni. In vendar je mogoče narediti natanko to, namreč pri-poročiiti za dopustniško branje nov izvirni slovenski roman, in sicer delo po imenu manj znanega pisatelja Igotja Karlovška, kije napisal roman RODOIJUB. Nedolgo tega ga je izdala Cankarjeva založba. Roman je napeta politično-vo-hunsko-kriminalna pripoved, ki se plete okrog protiletalskega sistema Rodoljub, ki ga je Slovenija tajno uvozila. Dogajanje usodno posega v življenje več junakov. Med njimi sta posebej dobro izrisana šel' policije Rožič inosrednjijunakštudentTone Majcen, ki bi ga lahko imeli za nekakšnega Jamsa Bonda, vendar izrazito slovenskega: Tone je bister in nadarjen fant, navezan na svojo mater in za razliko od anglosaškega junaka do ušes zakljubljen v eno samo samcato damo. Sploh je ljubezen eno od močnih gibal dogajanja v romanu. Politične in policijske spletke, krvavi obračuni, umori, in-scenirane nesreče, zasledovanje in vohljanje za pomebnimi osebnostmi - vse to v mnogočem spominja na sedanjo slovensko resničnost, vendar gre zgolj za naključje, saj je roman nastal že leta 1991, kose je Slovenija šele osamosvajala in afere z orožjem ter drugih afer, ki zdaj pretresajo Slovenijo, še ni bilo. Lahko bi rekli, daje pisatelj nekatere stvari skoraj preroško zaslutil in popisal. Delo je nastalo z namenom, da bi bilo berljivo, in lahko rečemo, da je avtor zamisel uspešno izpeljal do konca. Dobili smo zanimiv žanrski roman, ki bo pritegnil širok krog bralcev. MILAN MARKELJ Žagarji Po obdobju fratarjev se je pričela doba in sezona drugih gozdnih in lesnih delavcev. Oglarji so ostali, čeprav v manjšem številu do druge svetovne vojne. Delavstvo, oglarji, sekači, žagarji in tesači, je bilo v veliki večini slovenskega rodu. Vsaka globoko v roških gozdovih ležeča parna žaga je bila slovenski otoček. Zaradi razmaha lesne industrije so bila slovenska naselja in ljudje raztreseni tudi po kočevskih vaseh. Nastajajoči žagarski obrati so bili odvisni od tržnega položaja. Les bi bil v tako ogromnih masah brez vrednosti, če ga ne bi mogli prodati. Ko sta se Leta 1893 in 1894 roškim gozdovom približali obe progi dolenjskih železnic, kočevska in novomeška, je les z železno cesto pridobil vrednost in vedno več delavstva je bilo zaposlenega oziroma se je bavilo z lesom. Med najstarejše žagarske obrate lahko štejemo žago v Soteski, ki je začela obratovati že leta 1858, in na Dvoru. V soteško žago, ki je zrezala na milijone kubikov lesa, so prišli nekateri fratarji. Leta 1894 so v osrčju Roga postavili žago na parni pogon. Za tiste čase je bil to najmodernejši lesni industrijski obrat. V njem je dobilo delo skoraj 500 ljudi. Letno so predelali od 15 do 40 tisoč kubikov lesa, največ bukovine in jelovine. Za izkoriščanje bolj oddaljenih predelov gozda so v Rogu zgradili ozkotirno železnico. Z delom niso prenehali niti pozimi. Delavstvo je imelo še kar primerna stanovanja pa tudi s hrano in vodo so bili založeni. Polnojermeniki na Rogu so za nekaj časa obmolknili v veliki gospodarski krizi 1930-1933, popolnoma pa je žaga na Rogu obmolknila leta 1942, ko so jo v poletni ofenzivi požgali italijanski okupatorji. Tesači V gozdovih Roga je bilo že pred prvo svetovno vojno, posebno pa med drugo nastanjenih več skupin tesačev. Ti so bili zvečine doma iz bližne okolice. V letni sezoni so bivali v gozdu po cel teden in več, vsakih 14 dni so prihajali v dolino po živila. Za bivanje so si delali bi- Sm6mmUMmXmSRBN&wnmšl ! . V. ETigflgtmi , vake iz lesa, pokrite s smrekovim lubjem. Njihovo glavno orodje pa je bila plenkača, širokorezna sekira, in “žnora” ali špaga, ki so jo opeli ob deblu in potem ob tramu za ravno linijo. Tesači so bili zelo močni možje, saj so imeli tesaške sekire v rokah “od vida do vida”. Počivali so le, ko so jedli, predvsem polento in črno kavo, saj drugega takrat niso poznali. Dolenjski tesači niso bili znani samo doma, ampak tudi v slavonskih in še drugih gozdovih. Tesali so razne vrste tramov, kot so “merkantil”, malo debelejši so bili “bordonali”, po naročilu pa enako debeli “komisijoni” imenovani. Veliko so stesali “švelarjev” ali železniških pragov po naročilnih dolžinah od 1,80 do 2,30 in 2,60 metra. Taki pragi so šli takrat zelo v promet, ker so gradili železniške proge. Trami in železniški pragi so šli iz Roga tudi čez “lužo “ v razne države sveta. Roški les je bil po svetu zelo cenjen. Žagarska industrija je prodajala in izvažala le polizdelke, večinoma deske raznih dimenzij, “tavolete”, ki sojih uporabljali za embalažo za južno sadje, in bukov parjen les. Ves žagani in tesani les ter oglje so našli svoj trg večinoma v deželah prek morja. V Rogu je dobilo zaposlitev mnogo delavskih rok, in čeprav je bil zaslužek bolj pičel, je bilo bolje kot nič. Številne družine se niso mogle preživljati na skopi zemlji. Proletariat, ki ni imel drugega kot delovne roke, je iz dneva v dan rastel, zato je bilo tudi precejšnje izseljevanje naših ljudi v Ameriko, “s trebuhom za kruhom”, kot so rekli. Furmani Med delavci, ki so delali na Rogu, so bili tudi “furmani” ali vozniki s konjsko vprego. Danes jih ni več, tiste čase pa so bili zelo pomembni, saj so skrbeli, da se je les spravil do železnic in žagarskih obratov. Vozniki so iz roških host speljali vse gozdne proizvode. Ponavadi so imeli prevozniki lesa doma nekaj zemlje, vendar premalo za preživljanje. Dodatni zaslužek jim je še kako prišel prav. Vozili so za vsako ceno, ker cen prevoza v nobenem primeru niso mogli postavljati, čeprav so včasih “gli-hali”, toda zakupniki so imeli cene že točno določene. Vesel in srečen je bil vsak, kdor je vožnjo “froht” dobil. Mnogi izmed voznikov so si nabavili konje, niso pa imeli doma toliko travnikov in senožeti, da bi bilo krme za celo leto, zato se je marsikateri zadolžil za seno. Furmanski delavnik se je pričel poleti že pred tretjo uro zjutraj, da so nakrmili konje, potem pa “hi-hot” v Rog. Veliko so fizično trpeli, posebno, ker so hlode vlačili iz velikih dolin. Marsikatera kletev je bila izrečena. Čeprav je bilo dela dosti, gospodarji niso pustili, da bi en sam hlod segnil. Poleg hlodov so vozili tudi metrska drva, ki sojih drvarji s sanmi in ročnim premetavanjem spravili do kolovoznih poti. Nekateri vozniki so imeli tudi volovsko vprego; ta je bila bolj počasna. Furmani so si med seboj radi pomagali. V hudih klancih in pri vleki iz globač so eden drugemu pripregali. Prevoznikov lesa je bilo več, kot so jih potrebovali, zato so imeli delodajalci popolno oblast nad njimi. Kdor je vozil ceneje, je prej dobil delo. Številni vozniki so bili na svojih delovnih mestih, ko se je že svitalo, in so čakali v dolgih vrstah, da dobijo “freht”. Enkrat so poizkušali organizirano štrajkati zaradi prenizkih plač od kubika lesa. Vmešala seje oblast in z njožandarji. Vodjem štrajka potem dolgo niso dali prevoza. Da je bilo za zaslužek težko, kaže tudi dejstvo, da so se furmani oz. prevozniki lesa podajali v gozdove tudi v hudih zimah. Kljub mrazu so zjutraj odhajali od doma in v gozdovih s cepini v rokah iskali hlode pod snegom. Na žago so potem prišli vsi mokri in premraženi. Vasi pod Rogom so imele takrat še mnogo konj in volov. Pri vsaki večji kmetiji so imeli vsaj par živali. Danes marsikdo ne more dojeti, s kakšnim naporom sc je preživljal kmet, še veliko težje pa delavec, če ni imel svoje zemlje. Samo bežno se dotaknimo predvojne delavske krize, ki je bila pravzaprav svetovna kriza, vendar se je v takratni Jugoslaviji najbolj odražala. Ugasnile so mnoge ogljar-ske kope, obmolknila marsikatera žaga, utihnile so tesaške plenkače in glasovi furmanov. Brezposelnim delavcem, ki niso imeli drugega kot gole roke, ni preostalo drugega, kot da so se poleti preživljali od nabiranja jagod, gob in drugih gozdnih sadežev, da so imeli otroci kaj jesti. Proletariat okoli Roga je postajal čedalje ubožnejši. Konec PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, kije začel veljati 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...", vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevalca, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Sodraški borci so ogorčeni Dol, list št. 28,14. julija Oglašam se kot član borčevske organizacije in se zgražam nad dejanjem Antona Koširja, zastavonoše upokojenskega društva, ki po našem mnenju ni vreden, da nosi društveni prapor. Potrebno bi ga bi|o zamenjati in mu tako onemogočiti, da bi še kdaj storili takšno dejanje. Prava sramota, da se je to zgodilo ob pogrebu za človekom, ki je veliko pripomogel k partizanski dejavnosti v Sodraški dolini. Menim, da izražam mnenje vseh bivših borcev, če rečem, naj se takšen I človek pokliče na odgovor, če bi bilo potrebno, tudi z najvišjega vrha ZZ I ZB NOV Slovenije. Če se to ne bo uredilo in da se v j prihodnje ne1 /i več zgodilo kaj podobnega, bomo borci prisiljeni ukrepa-I ti iz Ljubljane. FRANJO SMOLE Ljubljana Fabianijeva 33 TUDI DOLENJCI i ČISTILI MORSKO DNO | STRUNJAN - 24. julija se je zaključila ekološka akcija slovenskih ; potapljačev: “Tudi morsko dno je del slovenske zemlje - očistimo ga!” Več j kot štirideset potapljačev je v treh tednih čistilo morsko dno v turističnih središčih Piranu, Izoli in Strun-[ janu. Pobudnikom iz ljubljanskega kluba Norik Sub so se pri čiščenju pridružili tudi potapljači iz Nove Go-] rice, Novega mesta in Celja ter poslanci Državnega zbora dr. Leo Se-I šerko, Zmago Jelinčič in Rafael Kuž-j nik, akcijo pa je podprl tudi minister ( za okolje dr. Pavel Gantar. Potapljaški klub NORIK SUB Ljubljana Proslava v Dragah Ob 50. obletnici letalskega napada obljubljena napeljava vodovoda Ob 50. obletnici nemškega letalskega napada na Drage je bila v tej vasi proslava z veselico. Predsednik ZB NOV Hrast Jože Žbogar je prisotne pozdravil in predal besedo slavnostnemu govorniku, predsedniku občine Metlika Branku Matkoviču, ki Je vaščanom obljubil napeljavo vodovoda. O plebiscitu po drugi svetovni vojni, s katerim so bile Drage priključene občini Metlika, je dejal: “Vaščani, ki so že do tedaj večino svojih potreb zadovoljevali v Metliki, so s tem pridobili še druge ugodnosti: skrajšana jim je pot do upravnega središča občine, večje so možnosti zaposlovanja in šolanja otrok, zmanjšalo pa se je tudi odseljevanje.” Peter Selakovič, udeleženec NOB iz Drag, je spregovoril o vojnih spominih. Drage so za NOV dale 23 borcev, padlo jih je 15. V vasi je bila šola, skladišče zavezniške pomoči in delavnice, obiskale so jo brigade in an-8lo-ameriška vojaška misija. Kulturni program se je začel z recitacijami, zaključili pa so ga tamburaši KUD Žumberak iz Novega ntesta. Proslava z veselico je po besedah udeležencev popolnoma uspela. GABRE BOGDANOVIČ Odškodnino Brežičanom in Krčanom? Salto mortale LDS Pred desetimi leti so tovariši v takratni ZSMS na kongresu v Krškem na stojnicah razkazovali regrat, kije žarel od radioaktivnosti in je imel prednost pred običajnim regratom. Tega si lahko nabiral ponoči, ker se je videl. Hoteli so povedati, da je okolica elektrarne ogrožena in da jo je potrebno zapreti. Tako takrat, danes pa so to v večini vodilni gospodje v LDS in ne zagovarjajo več tako vehementno, naj se NEK zapre, ampak jim spomin že tako peša, da so v glavnem glasovali proti mojemu amandmaju, daje potrebno okoliškim prebivalcem občin Krško in Brežice dati odškodnino - rento - za onesnaženo okolje, v katerem morajo živeti, ker jih nikoli ni nihče vprašal zares, ali želijo stanovati poleg jedrske elektrarne. Poslužili so se najbolj enostavne ukane, da lak amandma ne spada v “zakon o skladu za financiranje zaprtja NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov". 19 poslancev Državnega zbora je bilo enakega mnenja, kot sem predlagal, poimensko pa naj povem, kdo vse je tako daleč od Krškega in Brežic in mu njegova vest ne da, da bi posegel v državni proračun, da bi davkoplačevalcem vsaj delno, da ne rečem simbolično, povrnili škodo, ki jo elektrarna povzroča s svojim delovanjem: Odločno so bili proti sledeči poslanci: LDS (Berlič, Janc, Jerič, Jug, Lenič, Moge, Omerza, Bavdek, Horvat, Jagodnik, Ko-žuh-Novak, Kocijančič, Pavlica, Pečan, Potrč, Pozsonec, Ribičič), DSS (Simšič), SKD (Čado-nic-Špelič, Černelič, Rejc). Za povrnitev škode je glasovalo 19 poslancev: SND (Lap, Poljšak, Stanič), SKD (Frim, Kocuvan, Mozetič, Pucko), SLS (Metelko, J. Podobnik, M. Podobnik, F. Potočnik, Pregelj, Verzolak, Vindiš), SDSS (Hvalica, Pučnik, Šiftar), SNS (Kopše, Kužnik). Predsednik SND SAŠO LAP V hudi nesreči nismo ostali sami Šestnajsti dan po požaru je novo ostrešje že krasila smrečica - Z besedami ne more-______mo izraziti dovolj hvaležnosti vsem, ki so nam pomagali v nesreči 23. junija ob 17. uri nam je zgore- bo stalno spominjala na ogenj.” Jože Iskra iz Dolnjega Ajdovca je napeljal elektriko, Bogdan Zupančič nam je izročil velik prispevek svojih sovaščanov Ajdovčanov, lovci pa denar za les, ki so jim ga v našo korist prodali vaščani Podlipe. Nismo mogli verjeti, da je res, kar se dogaja. Vsa fara je pomagala, kakor je kdo vedel in mogel. Šestnajsti dan po požaru je novo ostrešje že krasila smrečica na čopu. Delo je naglo steklo. “Ne sekirajte naših dušah. Kako, s čim ali sploh ponovno začeti? A, dragi sosedje, so-farani, znanci in sorodniki, niste nas pustili dolgo razmišljati. “Čez štirinajst dni mora stati nova streha,” je rekel Jože Kužnik iz Velikega Lipovca in tako seje tudi zgodilo. Organiziral je zbiranje lesa in ljudi za sečnjo in žaganje novega ostrešja. Direktor KZ Žužemberk Janko Skube je takoj naročil opeko za novo kritino. Jože in Rafko Zupančič iz Srednjega Lipovca sta s sosedi in sovaščani vodila dela in priprave doma na pogorišču. Na pomoč je priskočil tudi Kmetijski inštitut Slovenije na pobudo direktorja inž. Slavka Glihe, Inštitut za raziskavo materiala v Ljubljani, Betonal iz Trebnjega in drugi. Delo je naglo se,” je rekel Ivan Grum iz Ajdovca, “jaz vam dam les za celo ostrešje,” je ponudil velikodušno. Pa to ni bilo potrebno, ker so les za novo streho prispevali že vaščani Velikega Lipovca in Brezove Rebri. Darovali so ga tudi ostali farani in celo nekdanji, ki zdaj živijo na Dvoru. V Velikem Lipovcu, na Podlipi in na Vinkovem Vrhu so žagali, dokler ni bilo vse pripravljeno. “Sedaj jo boste zelo potrebovali,” je rekel Ludvik Legan z Dvora in nam pripeljal novo motorno žago, ker je zvedel, da je naša zgorela. “Gozdna bo dala pesek, so mi že obljubili,” je povedal France Vidmar. “Kar boste potrebovali, bom pripeljal, samo povejte,”je obljubil Branko Hren, prevoznik z Dvora. France Mavsar iz Malega Lipja se je lotil ometavanja ožganih sten, rekoč: “Tole bomo zakrili, da vas črnina ne NOV PRAPOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV TREBNJE Društvo upokojencev Trebnje je 3. julija po tridesetih letih dobilo nov prapor. Predsednica Ivanka Lazar je navzoče pozdravila in opozorila na vrednote medsebojnega spoštovanja, ljubezni in miru v svetu ter na položaj slovenskih upokojencev. Tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije se je pridružil mislim predsednice in zagotovil, da bo Žveza društev upokojencev vedno zagovarjala stališča in pravice, ki izhajajo iz minulega dela upokojencev. Kulturni program so pripravile Vesele pletilje in pevski zbor Društva upokojencev. Pletilje so razstavile svoje izdelke, pripravile slaščice in ob spremljavi kitare zapele nekaj pesmi, pevski zbor pa slovensko himno. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Trebnje Milan Rman je k praporu pripel trak pokrovitelja KS Trebnje in poudaril, da se bo zavzemal za zgraditev potrebnega doma za upokojence v Trebnjem. Društvo upokojencev Trebnje V nas veje nov optimizem. Z besedami ne moremo dovolj izraziti hvaležnost vsem, ki so nam pomagali. V nesreči, ki nas je doletela, smo doživeli toliko lepega, toliko ne le sočustvovanja, temveč prave otipljive solidarnosti in pomoči, da tega ne bomo nikdar pozabili. Zdi se, da je nesreča povezala vse farane, kot da bi bila skupna, ne samo naša. In ni bila samo naša. Pri marsikom je delo doma zastalo, ker je v teh dneh večino časa žrtvoval obnovi našega pogorišča. Vsem, da ne naštevamo vsakega posameznika, ker bi jih bilo preveč, se iz vsega srca zahvaljujemo. Vemo, da to ni dovolj. A morda je najlepše spoznanje, da živimo med tako čudovitimi ljudmi, da smo vsi še enkrat spoznali, kakšna moč je v slogi in kako nenadomestljiva dobrina je prijatelj in dober sosed. Vsem iskrena hvala! URBANČIČEVI Srednji Lipovec ZA DRAGE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: družina Škerlj iz Novega mesta namesto cvetja na grob pokojne Vere Kavšek 5.000 tolaijev; vaščani Jurke vasi-Straža namesto cvetja na grob Antona Roma 7.600; družina Mede, Jurka vas 21, Straža, namesto cvetja na grob Antona Roma 7.000; sodelavci Antona Roma iz Revoza - STS Novo mesto - namesto venca na grob pokojnega očeta 18.900; vaščani Trške Gore od ostanka denarja za venec pokojnemu Janezu Macedon-iju 5.000; ZPIZ Ljubljana - strokovna služba namesto cvetja na grob Rudija Hrvatina 15.000 tolaijev. Vsem darovalcem iskrena hvala. Bojkotirajmo cirkuse, ki mučijo zivah! Poziv društev Ob gostovanju cirkusa Moire Orfei in Aqualandia v nekaterih slovenskih mestih, podpisana Društva proti mučenju živali Slovenije izražamo svoje odločno nasprotovanje tovrstnim ne-vzgojmm in nasilniškim predstavam. Izvajajo jih cirkusi, ki se za zabavo ljudem poslužujejo živali in jih zlorabljajo. Hkrati obveščamo organizatorje takšnih predstav in javnost, da bomo organizirali vsesplošno podpisovanje peticije, pri kateri izhajamo iz uresničenih pobud številnih občin v Republiki Italiji, v katerih je že več let z ustreznimi predpisi prepovedano postavljanje šotorišč za predstave tistim cirkusom, ki za svojo dejavnost uporabljajo in s tem zlorabljajo avali. Omenjena peticija bo izšla z namenom, da se tudi v Sloveniji prepovedo cirkuške predstave, v katerih nastopajo živali, saj so te večinoma dresirane na mučen oz. brutalen način. Posebno trpljenje povzroča že samo prevažanje cirkuških živali iz kraja v kraj, iz države v državo po najhujši vročini pa tudi ob nizkih temperaturah, ki povzročajo dodatne težave, posebno eksotičnim živalim. Peticija bo govorila v prid tistim cirkusom, ki svojo dejavnost opravljajo brez izkoriščanja živali. Pozivamo javnost, naj bojkotira cirkuse, v katerih za zabavo ljudem nastopajo živali, saj s svojo prisotnostjo na teh predstavah podpirajo posebno zvrst mučenja živali. Društva proti mučenju živali Celje, Koper, Maribor, Slovenj Gradec, Trbovlje SREČANJE “HROŠČEV” MURSKA SOBOTA - Od 5. do 7. avgusta bo na športnem letališču v Rakičanu pri Murski Soboti mednarodno srečanje lastnikov VW hroščev in drugih zračno hlajenih VW vozil. V petek bo zabavni večer, v soboto pa spretnostna vožnja in izlet po Prekmurju. m SAMI GRADIJO MRLIŠKO VEŽICO - Na šempetrskem pokopališču v krajevni skupnosti Otočec so imeli le zasilno mrliško vežico. Pred dnevi so jo podrli in s prostovoljnimi prispevki in delom pričeli zidati novo. Pravijo, da bo zgrajena še letos. Imela bo dve vežici, poslovilni plato ter kuhinjo s sanitarijami. Predsednik Jože Borse, ki se je udeležil sobotne akcije, vabi sposobne krajane, naj pomagajo pri gradnji, saj bo slej ko prej ta zadnji dom vsakdo potreboval. (Foto: J. P.) VISOK OBISK 17. UKRAJINE - V sklopu mednarodnega sodelovanja z Ukrajino je Mercatorju Catering, d.d., uspelo pripeljati na ogled naših turističnih zanimivosti vplivne ljudi iz Ukrajine, ki so se zanimali za sodelovanje tudi na področju turizma. O urejenosti naših hotelov so dali laskave pohvale, posebno o urejenosti zdravstvene službe, kakšni so bili priča v Šmarjeških Toplicah. Na posnetku (od desne proti levi) g. Berelihin Jevhen, načelnik direktorja uprave ministrstva za zunanje zadeve Ukrajine, Jure Aleksejevič Kovaljev, direktorfirme Ennes, Igor VladimiroviČ Gavnlenko, šef konsultant protokola predsednika Ukrajine, in pred-stavnika Mercatorja Catering. (Foto: Anton Strajnar) Kako slano je zdaj hrvaško morje Že pred leti je prišlo do sporčka -menda zaradi premaknjene blazine - med gospo in našim najmlajšim. Takrat nam je plapolala še ista zastava, toda gospejine besede so mi ostale v spominu: “Znate vi, gospod-jo, in vaš mali, da uživate naše hr-vatsko more?" Takrat se nisem dosti zmenila za njene besede, zdaj pa dobro razumem njihov pomen. No, leta minevajo, mi pa še vedno, kljub vsem zdravniškim svarilom pred nevarnim soncem, počitnikujemo na Cresu, kjer je novomeško gradbeno podjetje Pionir zgradilo v naselju Miholajščica vrsto ličnih stanovanj, potisnjenih v živo skalovje. Hišice so pokupili sosednji petičneži, stanovanja pa slovenska podjetja za svoje delavce. Plaže ni bilo dovoljeno urediti, da bi ostala narava čimbolj neokrnjena. Za mladino so tod počitnice bolj klavrne, je pa naselje pravi raj miru. Ko posežem v spominu nazaj, vidim kolono avtomobilov z registracijskimi oznakami, ki sem jih poznala ali pa ne. Hotelska parkirišča so bila prenatrpana, na terasah restavracij je bilo težko priti do prostega stola. Kako drugače je bilo letos! Pravi dolgčas! Tablice so imele pretežno oznako RI - Rijeka. Toliko “jičkov" že lep čas nisem videla. Da ne bom krivična: med njimi so bile tudi limuzine, dokaz, da so tudi Hrvatje, ki jim kun ne manjka. Po petih urah smo bili “doma”. Po dvesto petdesetih stopnicah, kolikor smo jih morati prehoditi, da smo prisopihali do stanovanja, smo kar popadali na kavč. No, samo da je le šlo vse po sreči! Jutri pa na po-molček in v morje! Toda veselje so nam zagrenile cene! Prav nič se nisem več čudila, da so bili vsi, ki sem jih opazovala, otovorjeni kot mule. Pa ne z garderobo, ki je tam ne potrebuješ dosti, ampak s hrano, hrano! Ko smo se na plaži pomenkovali, oprostite, “šimfali ”, smo začeli s turistično takso. Od lani je napravila kar velik skok. Da iz trgovin ne nosijo polnih košar jedače in pijače kot poprejšnja leta, ni nikogar presenetilo. Kruh in mleko, sem ter tja kakšen sladoled, in pika! Da to ni udarec le za turiste, ki jih je veliko manj kot v prvih letih, ampak tudi za turizem, mi je povedala Palmira Kolarič, ki je že vsa leta poslovodkinja STR Zaglav. “Včasih smo komaj zadovoljili kupce. Roba je sproti pošla. Prodali smo vse, od salam do igrač in slam- nikov... Imeli smo veliko slovenskih izdelkov. Žal nam jeza sodelovanje s Slovenijo. Posebno mesni izdelki 'Kras' so šli odlično v promet. Zdaj se kupuje le nujno. Visoke cene ne gredo nikomur v račun." Šef restavracije je bil tudi bolj kislega obraza. Gostov ni za hrano se skoraj nihče ne zmeni, ob večerih pa pride kdo na kavico in otroci na svojo colo. Toliko so povedali ljudje, ki dobro vedo, kaj so jim prinesle nove razmere. Domala vsi turistični delavci pravijo, da so bili Slovenci dobri gostje, zato jih pogrešajo. JANJA KASTELIC fe: t. 30 (2345), 28. julija 1994 VRAŽJE MLADENKE IN PREDRAGI HRVATI - Vhrvaškem delu Istre, tudi na poreški rivieri, in v največjem naturističnem kampu v Evropi - v Koversadi je gostov precej manj kot prejšnje leto. Čeprav si Hrvati na vse kriplje prizadevajo, da bi manjši obisk “konvertibilnih"gostov iz zahodne Evrope nadomestili s “klirinškimi” Čehi, Slovaki in Madžari, jim to slabo uspeva. So pa Hrvati neprijetno presenetili svoje stare goste z visokimi cenami, tudi izvenpenzionske potrošnje. Nad precenjeno kuno so se močno pritoževali tudi Nemci in Avstrijci, predvsem pa kaže opozoriti slovenske turiste, naj nikar ne telefonirajo domov iz hotelov, kjer po svoje navijajo cene. In tudi izbor Miss Koversade 94, kjer je letos zmagala Belgijka Veronique pred rojakinjo Katrin in Avstrijko Angeliko (na sliki), ni bil niti približno na tisti ravni kot lani. Doklej bosta čisto morje in čudovita obala reševala hrvaški obomorski turizem? (Foto: P. P.) DOLENJSKI LIST A PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV ♦ PISMA BRALCEV Vprašanja direktorju dr. Petroviču Odprto pismo V zvezi z delovanjem dr. Stanka Nikoliča kot zdravnika bi želel Vam kot direktorju Zdravstvenega centra Kočevje zastavili nekaj vprašanj: 1. Ali veste, da je dr. Nikolič oktobra 1993 v zdravsteni ambulanti v Vasi ozmerjal pacientko iz Grivca Mladenko Snajder in Josipa Volfa zaradi danega podpisa na izjavi k izpeljavi ceste Petrinja - Kuželj na odseku izven vasi. 2. Alije dr. Nikoliču od Zdravstvenega centra Kočevje na osnovi pisnega ali ustnega sporazuma dovoljeno uporabljati službeno vozilo Zdravstvenega centra Kočevje v njegove zasebne namene in politično ter turistično delovanje? 3. Ali je za direktorja Zdravstvenega centra Kočevje, to pomeni za Vas, sprejemljivo, da dr. Nikolič v ordinaciji, kije na ozemlju R Slovenije, uporablja srbski jezik v stiku s slovenskimi pacienti? 4. Ali Vam je znano, da se dr. Nikolič poniževalno izraža o pacientih, domačinih z območja Kostela, kar potrjujejo izjave zdravnikov Kliničnega centra v Ljubljani, da ne znajo v Kliničnem centru v Ljubljani povedati, kaj jih boli? Moja zahteva je: 1. da se mi omogoči prevajalec iz srbskega jezika v siovensk i jezik od 25. julija 1994 naprej, ob uradnih urah zdravnika dr. Nikoliča v ordinaciji Vas, ker bom nujno potreboval zdravniške usluge, kar bo razvidno iz. izvidov specialističnih ambulant; 2. da se mi pisno odgovori na moja štiri zastavljena vprašanja, ki so naslovljena direktno na Vas, g. direktor Petrovič. Sprejmite moje pisanje kol dobronamerno MARTIN ČERNE Borut s harmoniko VELIKE LESE - Štirinajstletni Borut Hočevarje učenec osnovne šole v Slični. Rad ima telovadbo in se po domači vasi podi s kolesom, najraje pa igra harmoniko. V družini jo igrajo še stari ata, brat in oče, sam pa pravi, da ga je za igranje navdušil prijatelj. Učiti se je začel februarja 1992 pod vodstvom Jožeta Zevnika iz Dobrega Polja, danes pa na tekmovanjih že dosega odlične rezultate. Lansko leto mu je na občinskem tekmovanju na Krki občinstvo dosodilo prvo nagrado. Na Cvičkariji v Kostanjevici pa se je letos uvrstil med prvih pet in skupaj so že posneli kaseto za radio Sraka. Na tradicionalnem tekmovanju harmonikarjev na Hinjah si je s svojim igranjem prislužil prvo, na predtekmovanju za zlato harmoniko na Ra-težu na drugo mesto. V prejšnji številki smo sicer v podpisu pod fotografijo objavili, daje zasedel drugo mesto v skupini do 16 let Tomaž Primc. Ker so Hočevarjevi protestirali zaradi take, po njihovem mnenju, napačne informacije, tokrat pojasnjujemo. Tomaž Primc in Borut Hočevar sta na nastopu zbrala enako število točk. Pri končni odločitvi so ocenjevalci upoštevali, da je Hočevar nekaj mlajši kot Primc, in dodelili drugo mesto Hočevarju. Hočevarjevim, zlasti pa tekmovalcu Borutu, se opravičujemo za nepopolno informacijo v prejšnji številki Dolenjskega lista. Borut igra vse bolje, zato ga zadnje mesece po enkrat na teden uči evropski prvak Zoran Zorko iz Celja. Borut se bo udeležil še enega predtekmovanja za zlato harmoniko v Mengšu, 10. in 1L septembra pa bo nastopil na zlati harmoniki v Ljubečni. p. m. Ribniški muzej živi - kljub stiski Njegovo dejavnost omejuje predvsem pomanjkanje prostora in denarja - Kaj meni kustodinja Mojca Šifrer, ki ga vodi - Zakaj odpadajo nekatere prireditve Ribniški muzej ima etnološki značaj, njegov začetek sega v leto 1961, njegov duhovni oče pa je bil g. Trošt. Predstavlja predvsem suhorobarsko in lončarsko obrt, ki imata v ribniškem predelu nekajstoletno tradicijo. Danes vodi muzej kustodinja Mojca Šifrer. “Mi se ukvarjamo samo s prenosno kulturno dediščino, stalno pa jo ima na skrbi zavod za spomeniško varstvo, s katerim tesno sodelujemo, še zlasti, kadar gre za obnovo starejših objektov, ki bi bili potrebni posebnih posegov. Trenutno obdelujemo Loški potok, in sicer obdobje od 1800 do 1840. Raziskujemo način življenja, kulturo in kulturo bivanja, gradenj, prehrane, sajenje kultur, način kolobarjenja, vrste živinoreje. Poma- V RIBNICI VADIJO “ZLATOROGA” RIBNICA - Znano zgodbo o zlatorogu je ribniška kulturna delavka, režiserka itd. posodobila in priredila za nastop na odru. Njenega “Zlatoroga" bodo igralci KUD Jakob Galus iz Ribnice prikazali na odru v letnem gledališču v ribniškem gradu na predvečer proslave 1 (K)-letnice lovske družine Ribnica in Zveze lovskih družin Kočevje, se pravi 2. septembra. Igralci že pridno vadijo za nastop. Prav tako 2. septembra popoldne pa bo v Ribnici tudi svečana seja vodstva Republiške lovske zveze, medtem ko bodo glavne lovske prireditve naslednji dan. SREČANJE KMEČKIH ŽENSK Članice Društva kmetic Šentjernej smo 15. julija povabile kmečke ženske iz brežiškega društva na prijateljsko srečanje na Gorjance. Zbralo se nas je kar 130. Pri Miklavžu je bila sv. maša, sledil je kratek kulturni program, po kosilu pa so bile družabne igre. Mislim, da je delo kmečkih žensk premalo vrednoteno, čeprav je naporno in nenadomestljivo. Pesmico, ki sem jo namenila kmečkim mamicam, sem zaključila takole: “Če bi imela čudežno moč, bi sc vam oddolžila, vse puške in tanke bi v avtobuse spremenila in bi vas, druge mame, po svetu vozila." TINCA KUHELJ Šentjernej TERCIALKE V TREBNJEM Kakor slišim, se v Trebnjem velik del mladih pritožuje oz. obsoja nekatere upokojenke, ki so po vsekakor preveč glasne. Ne dolgo tega sem slišal, daje Trebnje leglo tercialk, kar sem zlahka verjel. Sam sem eno teh že dvakrat na pol javno (s telegramom) opozoril, naj bo bolj skromna prijavnem blebetanju, kar pa ni dosti zaleglo. Zato mislim - če hočemo te probleme reševati drugače, kot v časih, kjer se čarovnice sežigali na garmadi - da morajo tudi javne institucije, ko sodelujejo s tem slojem žensk iz tega kraja, biti bolj previdne oz. ohromiti distanco do tega tercial-skega populističnega obnašanja, ker bi le na ta način probleme reševali času primerno. ANTONJUDEŽ gamo si tudi z družinsko knjigo, ki jo ima župnijski urad, pas krstnimi knjigami idr. Zbiranje predmetov v muzejski zbirki nam otežuje prostorska stiska, često seveda tudi finančna. Mnogo arhivov je bilo uničenih ali so nedostopni. Vse dostopno bomo seveda spravili na papir, sama zbirka, kot sem že dejala, pa bo morala počakati vsaj nove prostore, sedanji, ki so v ribniškem gradu, tega ne dovoljujejo,” pravi kustodinja Mojca. Kot smo že omenili, muzej sodeluje z zavodom za spomeniško varstvo. Trenutno obdelujejo cerkvi sv. Urha na Maršičih in sv. Tomaža na Velikih Poljanah. Šifrerjeva omenja tudi Mi-klovo hišo, ki je obnovljena. Pove še, da z denacionalizacijo nimajo težav. Grad je nekdanji lastnik Rudež že pred drugo vojno prodal vojski, po umiku nekdanje JA pa je prišel v last občine. Tudi lastnica Miklovc hiše je še živa, vendar je hišo odstopila kulturi, za kar se ji tudi na tem mestu zahvaljujejo. V kratkem bodo na pročelju hiše vgradili ploščo v zahvalo darovalki ge. Arkovi. V grajskem GA MOTIJO ROLERJI? NOVO MESTO - V četrtek, 21. julija, okoli pol 7. ure zvečer sva se s prijateljico Ireno na rolerjih odpravili k drugi prijateljici, ki naju je čakala pred trgovino. Na Ulici Slavka Gruma sva od daleč zagledali par z otroškim vozičkom. Ko so se nama približali, sem se hotela odmakniti s pločnika na travo, vendar me je 27-letni Z. Zabukovec z Broda brez vzroka potegnil k sebi, me brcnil ter z vso močjo udaril po levem očesu. Njegova žena jez vozičkom odpeljala dalje, on pa mi je grozil in me ozmerjal. Takoj ko se je to zgodilo, sem poklicala policijo. Zoper Z. Zabukovca bo sledil postopek pri sodniku za prekrške. NATALIJA IRT Novo mesto kompleksu je tudi park kulturnikov. Zanje in za za okolje pa skrbi Turistično društvo. Letos se je muzej udeležil etnološkega tabora, ki ga je organizirala šola v Novi vasi na Blokah. Proučevali so bloško etnološko zgodovino, muzej pa je sodeloval tudi na sejmu muzejev v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sicer pa muzej in celotni zavod Mi-klova hiša, kamor spadg, sodeluje na vseh kulturnih prireditvah in Šifrerjeva pravi, da trditve, cja zavod služi samo ožjemu krogu, ne drže. Pomoč dobi vsakdo, ki zanjo zaprosi. Res pa je, da zaradi pomanjkanja sredstev odpadajo nekatere redne dejavnosti, npr. likovna kolonija. Kar pa zadeva kulturno-umetniška društva, ki jih skoraj ni več, pa meni, da je takšno mrtvilo pripisati nedejavnosti posameznikov in krajevnih dejavnikov. A. KOŠMERL ZAMERA, UŽAIJENOST ALI KAJ TRETJEGA? Službeni zdravnik na sevniškem triatlonu Lisca 94 ni imel kuj dosti dela, se je pa kljub temu potil iz več razlogov. Kako ne bi, saj je bilo v soboto presneto vroče! Iz poluradnih virov smo zvedeli, da je eden od vzrokov za zdravnikovo doživljanje druge “Švice ” na sevniškem kopališču, ker naj bi pripravljal izčrpno poročilo o poškodovanih tekmovalcih. Ko ga je novinar povprašal, kako je z njim (i), ni želel odgovoriti, češ da je v službi še kakšno uro. Novinarja pa v tem primem ni toliko gnala poklicna radovednost, pač pa to, da je želel ustreči enemu izmed triatloncev, konkretno zdravniku Igorju Pircu iz celjske porodnišnice: ta je v soboto delal do 7. ure zjutraj, pribrzel v Sevnico, solidno opravit naporno preizkušnjo, saj je osvoji! 3. mesto v svoji kategoriji, naposled pa bi bil ruti zvedel, kuj se je zgodilo njegovemu kolegu, ravno tako triatloncu, ki se je poškodoval. P. P. DOVOIJ VODE 7A VSE - Organizatorji tradicionalnih počitnic z veselim avtobusom iz Laškega so se tudi letos na svoji poti ustavili na sevniškem kopališču in medtem, ko so šoferji stražili svoje avtobuse, so otroci čofotali v bazenu in se šli “vodo krast”. Dmga organizirana sku/rina je ista dan prišla izsevniškega vrtca in zasedla predvsem prostore malega bazena. Tam velja, da si že velik, če ti voda ne seže več do popka. Letos pa je spet poskrbljeno tudi za najmlajše, ki so se v vročem dopoldnevu ob pomoči plavalnih učiteljev spoprijateljili z vodo. Glas iz zvočnika je opozarjal ostale, da je prva proga bazena za neplavalce, namenjena njim, tečajnikom - bodočim plavalcem. Tri skupine pa so v bazenu postale nerazpoznavne, saj na kopalkah nikomur ne piše, v kašnem odnosu je z vodo. Le v očeh. (Foto: Damjana Krošelj) ODMEVNA PRIREDITEV SLOVENSKIH ZDOMCEV NA HA VARSKEM - Slovensko kulturno dmštvo Lipa iz Miinch-rta je 25.junija pripravilo praznovanje ob dnevu državnosti. Nastopila so številna slovenska in bavarska kulturna dmštva. Sledila je maša v slovenskem in nemškem jeziku. Slovesnosti so se udeležili še slovenski generalni konzul v Miinchnu Andrej Grasseli, gruenwaldski župan Lindner, kostanjeviški predstavnik Milan Herakovič in zastopniki nekaterih sponzorjev. Popoldne pa sta se pomerili v nogometu slovenska reprezentanca in veterani FC Bayema. Prireditev je poleg slovenskih zdomcev obiskalo tudi veliko Bavarcev, ki so Kulturnemu društvu Lipa za tu namen odstopili prostor in pomagali pri organizaciji. Bavarska sredstva obveščanja so pozorno spremljala in pozdravila tovrstna srečanja. Slovenija bi morala gojiti močnejše vezi s slovenskimi zdomci ut jih podpirati pri njihovem nurodno-kidtumem delovanju. Na sliki: Dolenjski gostje na prireditvi v Griimvaldu. (Martin Pavlovič) NOVOST - llipoterapija za otroke s cerebralno paralizo Preizkusili terapijo s konji Šesta kolonija Dolenjskega društva za cerebralno paralizo, kije bila v Topolšici, izjemno uspešna Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo je 20. julija zaključilo 10-dnevno zdravstveno kolonijo v termah Topolšica. Kolonije se je udeležilo 11 otrok, ki imajo cerebralno paralizo, s staršem kot spremljevalcem in 3 mladostniki. Potekala je delovno pa tudi za zabavo je bilo poskrbljeno. Dopoldan so otroci obiskovali fizioterapevtko Cirilo in logopedinjo Da-rino, ki sta nam priskočili na pomoč iz kamniškega Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Popoldan je bil organiziran vrtec za vse otroke, starši pa smo lahko ta čas izkoristili zase. V vrtcu so nam poleg fizioterapevtke in logopedinje pomagali študentki varuhinji Nina in Barbara ter varuh Gregor, ki so poskrbeli za otroke tudi v dopoldanskem času. Iz. novomeške bolnice in zdravstvenega doma sta nas obiskali pediatrinja dr. Goršičeva in psihiatrinja dr. Zdraletova. Za starše sta pripravili predavanje o cerebralni paralizi in odgovarjali na postavljena vprašanja. Kasneje sla se vključili v popoldanske dejavnosti otrok. Poleg spoznavnega razgovora in drugih pogovorov staršev o problematiki, ki je skupna vsem staršem otrok s cerebralno paralizo, nam je fizioterapevtka Cirila pripravila strokovno predavanje o nipoterapiji. To je terapija s konji, ki jo načrtno uvajajo v kamniškem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine. G. Petrovič iz Topolšice je v ta namen brezplačno omogočil terapevtsko jahanje za vse otroke. Starši in otroci smo se v prostem času udeleževali različnih dejavnosti v okviru hotelske ponudbe, kot so: večerja v vaški gostilni, obisk Rotovnikove jame, tombola in čajanka. Popoldan in zvečer pred odhodom domov smo organizirali piknik z družabnimi igrami, ki je kljub slabemu vremenu dobro uspel. V koloniji smo se imeli lepo in kar prehitro je minila. Po mnenju večine udeležencev je dobro uspela. Vse dosedanje kolonije so se financirale iz sredstev zdravstvenega zavarovnja. Letošnje leto je bilo zaradi omejitev na zdravstvenem področju potrebno poleg sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje zagotoviti tudi dodatna finančna sredstva. Tako je društvo dobilo namenska sredstva od Zveze društev za cerebralno paralizo Republike Slovenije. S prošnjami za dodatna finančna sredstva smo se obrnili tudi na trebnjsko, novomeško, metliško in črnomaljsko občino ter občinske organizacije Rdečega križa. Iz vseh občin so se odzvali našim prošnjam in zagotovili dodatna finančna sredstva, s katerimi bomo zdravstveno kolonijo skoraj v celoti krili. Za že prejeto finančno pomoč se vsem navedenim zahvaljujemo. Z organizacijo zdravstvenih kolonij naših otrok s cerebralno paralizo bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Kljub finančnim omejitvam pričakujemo od širše družbene skupnosti, da nam bo še naprej pomagala realizirati dejavnosti za krepitev zdravja in spodbujanje razvoja naših otrok, katerim je navedena dejavnost še kako potrebna. Boste dopustili, da o usodi vašega certifikata odločajo drugi ali celo naključje. VERJETNO NE. v i z i j n je s svojim znanjem in pogledom vnaprej pripravila za vas možnost, da certifikat vložite v VIZIJO, ki je doma v vašem kraju. Vizija, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto mm V I Z I J II mm Informacije: tel. 068/323-260 Pričetek zbiranja: 1. 8. 94. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 28. m SLOVENIJA 1 8.45 - 0.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.30 TEDENSKI IZBOR 9.30 IGRE ZDRUŽENIH NARODOV 10.10 MURNI 10.10 V1DEOŠPON 11.10 KRONIKA, 38. del kanadske dok. serije 11.35 DOBRA VOLJA, švedska nadalj., ' 4/4 13.00 POROČILA 17.00 SVET NA ZASLONU, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 6/8 18.30 PRVI USPEHI 18.40 ŽE VESTE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nadalj., 6/13 21.05 TEDNIK 21.50 POLETNI NAVDIH, turistična oddaja 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA 22.35 GLEDALIŠČE RAYA BRADBU-RYJA, kanadsko-novozel. naniz., 2/24 23.05 MAIGRET, angl. naniz., 5/6 SLOVENIJA 2 10.45 -23.55 Teletekst 11.00 Video strani -11.30 Kinoteka: Moja najljubša rjavolaska (amer. film, ČB) - 13.00 Euroncws - 15.40 Tedenski izbor Svet poroča; 16.10 Iz dobrega gnezda (nemška nadalj., 4/13); 17.00 Darilo za prihodnost (2. oddaja) -17.50 Šova (ponovitev); Popolna tujca (amer. naniz., 20/22); 18.20 Maigret (angl. naniz., 4/6) -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Krila nad svetom (kanadska dok. nadalj., 4/9) - 20.55 Umetniški večer: Arthur Miller (angl. dok. oddaja); 22.10 Vsi moji sinovi (amer. film) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 218. dela amer. nadalj.) - 13.05 Call sclcction (ponovitev) -13.40 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.35 Na velikem platnu -16.50 Album show (ponovitev glasbene oddaje) - 17.40 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.10 Bevcrly Hills 90210 (ponovitev 15. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (219. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (gl: ,bena oddaja) - 20.40 Drakula (22. del. amer. set je) - 21.10 Poročila - 21,20 Škandalozno odkritje (amer. krim.) - 23.00 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.50 Na velikem platnu-0.05 CMT-0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mlade • 11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila - 12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.15 Potovanja (dok. serija) -14.10 Murphy Brown (humor, serija) -14.35 Življenje na severu (serijski film) -15.25 Amer. film -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Iz tujskega življenja - 21.00 Nocoj z vami (zabavnoglasbena oddaja) - 21.45 Poročila - 21.50 Znanost in mi - 22.35 S sliko na sliko - 23.20 Večer ob glasbi - 0.20 Poročila v angleščini - 0.25 Sanje brez mej HTV 2 16.15 Videostrani -16.25 TV spored -16.30 TV koledar - 16.40 Skrivnosti (serijski film) -17.30 Vrnitev v Eden (serijski film) -18.15 Ekran brez okvira -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.50 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.45 Angl. film - 23.25 Metalmania PETEK, 29. VD. SLOVENIJA 1 9.15-1.15 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 TEDENSKI IZBOR 10.00 ČUDEŽNA LETA, amer. naniz., 2/8 10.25 DOLGO VROČE POLETJE, amer. film 12.15 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 15.50 OMIZJE, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM VRTILJAK, mehiška nadalj., 8/28 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica, 4/12 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 KORENINE SLOVENSKE LIPE, ponovitev 3. oddaje 20.50 BOG OBVARUJ OTROKA, amer. film 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA 22.50 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 12. epizod amer. naniz. 23.20 MAIGRET, zadnja epizoda angl. naniz. 0.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA: KENNY BARON TRIO, L del SLOVENIJA 2 12.35 - 22.35 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euroncws -16.15 Tedenski izbor: Film tedna: Uročeni kralj (španski film) -18.00 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Brad-buryja (kanadsko-novozel. naniz., 2/24); 18.30 Maigret (angl. naniz., 5/6) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Podeželski utrip (angl. naniz., 5/10) - 21.00 Koncert ob 300-letnici G. Tarttinija s slovenskimi solisti A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 219. dela amer. nadalj.) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.45 Spot tedna -13.50 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT - 16.05 Na velikem platnu -16.20 Ameriških deset - 16.50 Drakula (ponovitev 22. dela amer. naniz.) - 17.20 Škandalozno odkritje (ponovitev filma) - 19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (220. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Beverly Hills 90210 (16. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Teden na borzi - 21.40 Smrtonosni trenutek (angl. film) - 23.25 Dcvlinova zveza (10. del am. naniz.) - 0.10 Album show (glasbena oddaja) -1.00 Erotični film HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monoplus -13.15 Potovanja (dok. serija) -14.10 Murphy Brown (humoristična serija) -14.35 Življenje na severu (serijski film) -15.25 Otroci sTimcs Squarca (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 latinica - 21.45 Poročila - 21.50 Zapor za otroke (amer. film) - 21.35 S sliko na sliko - 0.35 Poročila v nemščini - 0.40 Filmi Bruna Baretta - 2.10 Sanje brez mej HTV 8 16.25 Videostrani -16.40 TV koledar -16.50 Skrivnosti (serijski film) -17.40 Vrnitev v Eden (serijski film) -18.25 Vojne v miru (dok. serija) - 19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Bevcrly Hills (serija za mladino) - 21.00 Genesis - 22.35 Shanonova igra (serijski film) - 23.25 Hit depo SOBOTA, 30. VD. SLOVENIJA 1 10.15-1.30 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR: 10.40 RADOVEDNI TAČEK 10.55 COB1 IN PRIJATELJI, španska risana serija, 5/13 11.20 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 6/8 11.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.10 KLEMENTINA, franc, risana serija, 4/6 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK 15.50 BOG OBVARUJ OTROKA, ponovitev amer. filma 17.25 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 6/20 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 19.00 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 UTRIP <\kiPO^j <* ho n i r\ Ko se znajdeš v galeriji slikarja Jožeta Tisnikarja, te v prvem trenutku oblije tesnoben občutek. Nehote se ti prikrade vprašanje, zakaj toliko žalosti in bolečine na teh izjemnih slikah. Ko se zapleteš v pogovor s slikarjem, je to nekaj drugačnega. Spominja se svojega nenavadnega dela; bil je namreč pomočnik pri obdukcijah. Od tod izhajajo tudi navdihi za njegovo slikarsko ust-varjajnje. Jože Tisnikar je sicer zelo prijeten in vesel človek. Rad ima glasbo, igra tudi na harmoniko. Pravi, dajo ie kupil na poti iz gostilne, in od takrat sta nerazdružna. Če boste z nami v sobotni oddaji Glasba je življenje, vam bo umetnik tudi zaigral. Naša nagradna igra ob 130-let-nici Pivovarne Union se nadaljuje do konca avgusta, ko bomo izžrebali lastnika prekrasnega gorskega kolesa. Ta teden pa dobi dve majici tudi Miran Gornik iz Sodražice. Pa še ena iz Tofove realno revolucionarne ljubezenske poezije: Dragi moj, ti so kot Dali, slikar abstraktne strani, ki s čopičem dvakrat, trikrat udari, pa vse, prav vse - mimo je... Simona H O 20.30 KO LEV ZARJOVE, nizoz. zabavna oddaja 21.15 PRED PETIMI IGRAMI BREZ MEJA 21.20 KARAOKE, razvedrilna oddaja TV Koper 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: TRD OREH, angl. naniz. 23.35 MLADI FRANKESTEIN, amer. film (ČB) SLOVENIJA 2 7.35 - 1.20 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -15.55 Jess trio -16.50 Tedenski izbor: Poletni navdih; 17.10 Gozdarska hiša Falkenau (nemška nadalj., 6/13) - 18.00 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (12. epizoda amer. naniz.); 18.30 Maigret (zadnja epizoda angl. naniz.) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Veliki zločini in procesi 20. stoletja (angl. dok. serija, 11/12) - 20.35 Poljubi me, Kati (amer. film) - 22.20 Sobotna noč: Klasika rocka (2. del); skupini Avia band in Victoiy; Paul McCarlh-ney: Od Ria do Liverpoola A KANAL 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Elizije: Ravbarkomanda (oddaja o duhovnosti) -11.50 Devlinova zveza (10. del) -14.30 Borza dela -16.501TV - Begunska televizija -17.20 Smrtonosni trenutek (ponovitev filma) -19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 19.30 Učna leta (ponovitev 23. dela am. naniz.) - 20.00 Vreme - 20.05 Sevnica: reportaža z dirke - 20.35 Učna leta (24. del amer. naniz.) - 21.00 Izgubljeni bratranec (amer. grozlj.) - 22.40 Vreme - 22.45 Smithsonian (ponovitev L dela amer. dok. naniz.) - 23.45 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 8.05: 41 39 72 AVTOHIŠA RAJBAR d.o.o., M ssa ta™ ti 18.69000 MORSKA SOBOTA. :e.. 069 21 444.‘a*:32317 GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO $ ANDI AVTO d.o.o., Cesta RozjansRega odreda 18.63230 ŠEUJIR PRI CElJl. tel.: 063/74 33 89. fax: 74 30 87 AVTO KRAJNC SUZUKI, voser 30.62231 PERMCA. tel/fa«: 062*64 00 05 UlAd.0,0.,Jj«eia 17.68210 TREBNJE. :e: 068 44 231. ‘a*: 44 231 AS TRADRE d.o.o., P'eše™oia 3.65220 TOLMIN. 065 62 261. ‘a*: 61408 8 & M UNETIČ d.o.o., Ros:ove,a52. 58270 KRŠKO, le.: 0508 21407. ‘8*: 32 410 AGR0MA, 5 a.'5 0s:s"5 2.6924', ULTOMEF. .e: 053 Sl 852 'ar 81553 • AVT0MARKET, D/šS'8 421.61600 LLELMPNLC;,:;: '.611513:25. V 3' 15:1 • AVTOSERVIS BOGATAJ. 2. "e 35i. 54296 ”2 5. e 254 5' 205 % 2' 2C5 • AVTOSERVIS RATOŠA, 22 55535 >'Kt e 555 55 255. V 22 654 • BALU ICO d.o.o.. fr/—.,i • ;■ ; * :■ >/;' 5552 44 122.''**': -I V:* MTE COMMERCE, 44 V~4; ;■ 25 ' NOVAK, . ■ V-=25* sp r: :• , OLDV MARKETING d.o.o, / 52252 piRSMDAdoo ' 25.25 ■: 5551 '2 22:, v;4 255 > ZOIS d.o.o.. s:.: 5-2.; C4. 554 '5 4; *14; 62 UGODNOSTI 7+4 nespremenjene cene kljub zvišanim davkom dodatni poletni popusti za posamične modele SUZUKI SWIFT POSEBNO UGODNA CENA ZA GOTOVINO: • SWIFT 1.3 GL/5D že za 133.898 ATS • SWIFT 1.3 GL/4 servo volan že za 144.419 ATS •SVVIFTGS 3/D že za 139.619 ATS • SWIFT 1.3 GTI/3D že za 160.148 ATS • SWIFT 1.3 CABRI0 že za 169101 ATS posebna ponudba nova VITARA 5 s klima napravo praktično vozilo za vse letne čase in vse namene ter potrebe - za gotovino že za 301.544 ATS ugodni nakupni pogoji: • krediti z devizno klavzulo za dobo od 1-4 let • 10-11,5% letna obrestna mera t. 30 (234S), 28. julija 1994 DOLENJSKI LIST AEJtjJlATI/C d.o.o. « PRODAJA VOZIL Smrečnikova 45 (vrtnarija) Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 ^ M kW 182 KSk NOVO! Do novega avtomobila brez gotovine! — ugodna prodaja vozil na 4 leta brez pologa — leasing: 8,7% obresti letno in 35% pologa Opel omega od 52.000 DEM Fiat punto 55 S 18.000 DEM, dobava 14 dni Rover 214 i od 25.000 DEM Rover 620 i od 38.000 DEM ( N KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ure do 9.30 V_________________________________________J Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 NOVO NOVO NOVO Cenjene stranke obveščamo, da smo se s 4.julijem 1994 preselili na novo lokacijo. NAŠ NOVI NASLOV IN TELEFON NOVO MESTO Ulica talcev 2 tel./fax:068/323-444] v centru Novena Mesta nasproti parkirne hiše m* OKNA,VRATA,SENČILA STANOVANJSKE HIŠE JELOVICA Škofja Loka Kidričeva 58, tel.:064/631-241, fax:064/632-261 NOVO NOVO NOVO 4 K AVTOSERVIS Aleš PETERLIN Novo mesto Pod Trško goro 90 vam nudi * športne vzmeti za vse tipe vozil Na zalogi so vzmeti za vozila: Alfa 155 1.8 TS 22.946 sit BMW 3161/3181 26.257 sit Golf UM.4 18.215 sit Golf II 15.298 sit Opel Calibra 26.336 sit Fiat Tipo 1.4/ 1.6/ 1.7 D 22.946 sit Fiat Uno 17.506 sit * športne zračne filtre h potoku 5 - AJDOVŠČINA: VI/ 1.0. DI/SICIN d.o.o., ‘trg I slovenske v lade 1 - CELJE: I* S. DAS, DAN Internalional d.o.o. PT< RIMI.JANKA, Savitlova 2; TRUOVINA N A NI, Savi nova 3; P. N DAS, DAS International, Zagrad bi * PTUJ: SONJA d.o.o., Vošnjakova K) • MURSKA SOBOTA: Zavarovalna agencija ZAS d.o.o., BTC d.d. Ljubljana: 1*1 Murska Sobota, NcniOcvci 11> IN V VSEH ENOTAH PTT V SLOVENIJI! 6 10 0 0 l.jnbljnnn, I* r a ž a k o v a 6 1 I I I I O N 0 6 I 13 3 51 K 7 , 13 3 3 1 O r> £ KMEČKA IT DRUŽBA vestno in pošteno svoj certifikat lahko zaupate Kmečki družbi. V Kmečki družbi bomo s tako zbranimi certifikati premišljeno in gospodarno kupovali delnice perspektivnih in strateško pomembnih podjetij iz vse Slovenije, s čimer bomo zagotovili, da bo vaš certifikat varno in donosno naložen. Zaupajte strokovni, sposobni in izkušeni ekipi Kmečke družbe in vestno ter pošteno bomo izpolnili vaša pričakovanja. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d. Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. CERTIFIKATI KMEČKA IT DRUŽBA odi. avgusta lahko po vsej Sloveniji zamenjate certifikate za delnice Kmečkega sklada 1 d.d. NA DOLENJSKEM, V POSAVJU IN BELI KRAJINI: HKS Novo Mesto, Trebnje, Bizeljsko, Brežice, Krško, Sevnica, Črnomelj, Metlika, v vseh njihovih izpostavah in na poštah. Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov d.d. Miklošičeva 4, Ljubljana, tel.: 061/ 132 60 47. CERTIFIKATI DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19,30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna seia • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Stan-dard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ, Krka, Vrelec , • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 13. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 30. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg, market Ragovska, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8, do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: trgovina Vita • mlečni diskonl, Šmihel od 8, do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8, do 12, ure: Urška, Uršna sela V SPOMIN V domu našem je praznina, v srcih naših neizmerna bolečina, povsod se delo roke tvoje še pozna in v srcih naših si za vedno vpisan, čas te iz njih ne bo nikdar izbrisat. Mineva leto žalosti, odkar je prenehalo biti plemenito srce moža in očeta RUDIJA PUNGERŠIČA iz Dul 11 pri Bučki Iskrena hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu z blago mislijo nanj. V tihi žalosti: vsi njegovi M BI BBHHHJHHHBNk gr TEISli M E ?*/ L I K A PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO CBE 20, Metlika Cenjene stranke vabimo v soboto, 30. julija, ob 10. uri na otvoritev trgovine in okrepčevalnice na CBE 20 v Metliki. Na dan otvoritve bomo kupcem nudili 10% popust! Posegel Bom Zastavljene ednotijo kot kapital, z emm samim namenom - povečati vrednost moje naložbe in s tem mojega premoženja. Zaupam družbi S HRAM in njenim ljudem. 6 "-e:- °®:/ 133 40 S0; SVEMA’ TZubUana «1. 061/ 125 62 93; Medvešek PuSnlk, ' " v f?I?^l}bl!ana 161 0e:/ 126 80 OI; Consulting Koper tel. C66/ 61 690, 67 272, 67273- _______________ABr. Marketing, .i-bov^e tel. 0601/ 24 085, 27 333; Odvetnik Logar, ljuTomer tel. 069/ 03 116 a “'V'* St. 30 (2345), 28. julija 1994 DOLENJSKI LIST k II TFM Trnuil UAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -V I cm I tunu VAO Z.AMIVIA PRODAM —KUPIM —POSEST —ZENITNE PONUDBE — RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI - ČESTITKE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 28. julija - Zmago Petek, 29. julija - Marta Sobota, 30. julija - Julita Nedelja, 31. julija - Ignac Ponedeljek, 1. avgusta - Alton/ Torek, 2. avgusta - Bojan Sreda, 3. avgusta - Lidija LUNINE MENE 30. julija ob 14.40 - zadnji krajec kino BREŽICE: 28. in 29.7. (ob 20.30) drama Mr. Jones. 30. in 31.7. (ob 18.30 in 20.30) ter 1.8. (ob 20.30) akcijski kriminalni film Usodni val. 3.8. (ob 20.30) kriminalni film Na razpotju. ČRNOMELJ: 29.7. (ob 10. in 21. uri) ameriška romantična komedija Moja puca - 2 del. 30.7. (ob 21. uri) gledališka predstava Moški pod posteljo. 31.7. (ob 21. uri) ameriška zgodovinska drama Schindlerjev seznam. KOSTANJEVICA: 29.7. (ob 20. uri) akcijski kriminalni film Usodni val. 30.7. (ob 20. uri) drama Mr. Jones. KRŠKO: 297. (ob 20. uri) in 31.7. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Plezalce. METLIKA: 28. in 29.7. (ob 21. uri) ameriška zgodovinska drama Schindlerjev seznam. 31.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška romantična komedija Moja punca - 2. del. NOVO MESTO: 28.7. (ob 10. uri) matineja Zgodba iz L. A. Od 29. do 31.7. (ob 19. in 21. uri) premiera Hudičev odvetnik. • HUDIČEV ODVETNIK (od 28. do 31. julija v novomeškem Domu kulture) V tem fdmu se boste lahko nagledali morda najbolj seksi tipa 80-ih pa tudi zdaj snih let: Dona Johnsona. Prvič je vse očaral z vlogo v seriji Miami Voice (1984-1989), leta 1985 pa še v mini seriji Dolgo vroče poletje. Tokrat se kar naravnost predstavlja kot narcis, poleg tega pa ima neverjetno razvit občutek za izkoriščanje, predvsem žensk. Torej je povsem naravno, da je Don v tem filmu poročen z damo, ki ni ravno njegova vrstnica, pa tudi kakšen dolar več počiva na njenem bančnem računu. Le kdo neki bi bil zmožen tako prijazno gospo pahniti skozi okno? Obsodijo seveda njega, ubožca. Po obrambo se zateče k uspešni in seksi odvetnici, ki jo igra Rebec-ca De Momay. Tak odnos pa ni nujno samo posloven. Spomnite se le, kako je Rebecca pestovala dete v Roki, ki ziblje zibko. Hudičev odvetnik je žanrsko sodna drama, režija Sidney Lumet. Lamel je po mnenju neka terih uglednih kritikov (npr. Marcel Štefančič jr.) že posnel najboljši sodni drami 50-ih in 80-ihj Dvanajst jeznih mož in Sodba. Čez nekaj let bo jasno, ali bomo lahko tako rekli tudi za “Odvetnika'1. TOMA Ž BRA TOŽ kmetijski stroji PUHALNIK prodam. * * 85-733. 6213 TRAKTOR ZETOR 5945, rabljen, in hrastove plohe prodani. Jože Maver, Zagradec 4. 6217 UNIVERZAL 445, letnik 1993, ugodno prodam. Rudi Blažič, Vrbovec 16, Dobrnič, * 40-871. 6231 ENOBRAZDNI PLUG, prikolico za revoz živine, nož za silažo, izkopalnik rompirja in sortirnik krompirja prodam. * 85-456. 6244 BCS KOSILNICE 622 prodajamo po samo 409.000 Sit ali na kredit. Intermarc, • (068)342-663. 6251 TRAKTOR KRAMER, 17 KM, s priključki prodam. • (0608)33-313. 6272 VEČ samonakladalnih prikolic in pajkov prodam in posredujem pri uvozu kmetijske mehanizacije. • (065)85-766. 6273 TRAKTORSKO PRIKOLICO Tchnos-troj, tračni obračalnik Siputo 220 in krožne brane prodam. • (068)324-451. 6295 MOLZNI STROJ Alfa Laval prodam ali menjam za tele. • 65-140. 6302 TRAKTOR Ferguson, 35 Km, prodam. Franc Bartolj, Lakovnice 7, Novo mesto. 6304 KOSILNICE GASPARDO, dvojni rez, ponovno na zalogi. Velika izbira ostale kmetijske mehanizacije. Razprodaja rotacijskih kosilnic in trosilccv ter kiper prikolic. • (064)622-575. 6309 NAKLADALKE, 12 in 16 m3 ter Deutz 55 A, letnik 1989, prodamo. • (064)622-575. 6310 KOMBAJN ZMAJ 133, širina kose 3 m, prodam. • 42-578. 6319 MLATILNICO Krobad s popolnim čiščenjem prodam. • 40-807. 6320 NOVO ali rabljeno traktorsko prikolico, nosilnosti 51, prodam ali menjam za bikca. • 87-589. 6326 MOTORNO KOSILNICO Figaro diesel ugodno prodam. • (0608)62-928, do 18. ure. 6340 BLIŽA SE ČAS, ko bo potrebno izkopati krompir. Olajšajte si delo z izkopalnikom krompirja! Dobite jih v trgovini s kmetijsko mehanizacijo. POHITITE! Zaloge so omejene. TABAKUM, d.o.o., eksport - import, Velika Cikava, trgovina s kmetijsko mehanizacijo, zastopstvo VESNA Maribor. 6357 kupim ŠKOPO, 20 kom, za kritje slamnate strehe iščem. * (061 )662-787. 6214 HIŠO v Brežicah ali okolici kupim. 9 (0608)31-543, po 18. uri. 6223 STARE uporabne naprave za predelavo lanu kupim. * 20-529, po 20. uri. 6239 POCENI KUPIM starejšo hišo lahko potrebna adaptacije. 9 (061)210-610. 6243 RABLJENO leseno okno, 80 x 120 ali 100 x 120, kupim. * 65-517. 6267 RISALNO MIZO velikosti AO, dobro ohranjeno, kupim. * 85-849. 6290 motorna vozila Z 750, letnik 1985, rumeno, registrirano do 3/95, prodam. Laze 13, Uršna sela. OSEBNI AVTO Tavria, letnik 1990, prodam. * (068)65-337. 6216 JUGO 45, letnik 1989, prodam. 9 (068)25-596. 6221 JUGO KORAL 55, letnik 1991, prodam. * (068)23-959. 6229 Z 750, letnik 1983, in litoželezen kamin Franklin prodam. * (068)45-425. 6240 126 P, letnik 4/90, prva lastnica, prevoženih 49.000 km, garažiran, rdeč, prodam za 2500 DEM. Rezka Rus, Leskovec 7 a, Višnja Gora. 6249 Z 101, letnik 1990, bele barve, registrirano celo leto, ugodno prodam. * (068)45-138. 6254 GOLF D S paket, letnik 1984, dobro ohranjhen, prodam po ugodni ceni. Alojz Avguštin, Hrib pri Orehku 8, Novo mesto. POLY ZASTAVO, letnik 1987, lepo ohranjeno, prodam. 9 65-070. 6256 JUGO 45, letnik 1988, prodam za 2900 DEM. * 59-225. 6258 R 4, letnik 1989, registriran do 12/94, prodam. * (068)324-178. 6261 NEREGISTRIRAN jugo 45, letnik 1986, ugodno prodam. Majda Glavan, Resa 28, Straža. 6265 KARAMBOLIRAN Ford D Taunus iz žago Stihi 050 prodam po ugodni ceni. Ra-muta, Osojnik 32, Semič. 6274 R 5 TD diesel, letnik 1988, registriran do 31.12, prodam. Tavčar, Lamutova 9, novo mesto, * 22-578. 6276 R4 GTL letnik 10/1988, prevoženih 75.000 km, prodam za 3.600 DEM. * (068) 22-721. 126 P, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam za 1300 DEM. * 86-185. 6281 JUGO 1.1 GX, letnik 1987, prodam po ugodni ceni. Janez Jamnik, Trubarjeva c. 21, Šentjernej. 6282 126 P, letnik 1986, registriran do 6/95, zelo dobro ohranjen, redno vzdrževan, prodam po ugodni ceni. Zupančič, Dečja vas 15, Trebnje. 6286 AVTOMEHANIKA VIDRIH Na zalogi imamo naslednje rabljene avtomobile: SUZUKI ALTO, letnik 1992, SUZUKI MA-RUTI, letnik 1993, NISSAN MICRA, letnik 1993, NISSAN SUNNY, 1.6 SLX, letnik 1987. Vse informacije dobite na * (068)85-180. 6287 DOLENJSKI LIST IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200. tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št. .52100-620-970-25731-128-440519 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. UNO 45Y, letnik 1991, registracija do5/95, prodam. Cena 8.600 DEM in ALFO 1.5TI, cena 8.000 DEM. * (068)23-065. GOLF J, letnik 1978, prvi lastnik, 140.000 km, registriran do 2/95, prodam za 2.200 DEM. * 321-787. 6289 R 5 CAMPUS, letnik 1992, 3V, prodam. * 20-296. 6292 Z 101, letnik 1989, prodam. * (068)26- 839. 6298 DOBRO OHRANJEN R 4, letnik 1991, prodam. * 84-650. 6299 MERCEDES 190 E 2.0 avtomatic, letnik 1987, srebrne barve, prodam ali menjam za manjši avto z doplačilom. 9 (068)27-989. 6301 FIAT TIPO 1.7 D, letnik 1988, prodam. * (068)45-251. 6305 MOTOR ZA ŠKODO 1.20 L ali 105, brezhiben, poceni prodam, lahko tudi kompleten avto. Jože Lavrič, Stare Žage 4, Dolenjske Toplice. 6311 GOLF JX D, rdeč, letnik 12/89, prodam. Krevs, Marof 21, Mirna Peč. 6314 TOYOTO COROLLO 1300 XL sedan, letnik 1990, odlično ohranjen, prodam. 9 78-374. 6315 R 5 FIVE PLUS, s katalizatorjem, letnik 1994, 5V, temna stekla, prodam. Cena po dogovoru. 9 24-875. 6322 126 P, letnik 1987, registriran do 23.10., v solidnem stanju, prodam. Potočar, Trška Gora 75, nad gosilno Pugelj. 6328 KOMBI VW 8 IN 1 in VW 1200, v dobrem stanju, poceni prodam. * (068)23-135, zvečer. 6329 LADO RIVO 1300, letnik 1989, modre barve, z dodatno opremo, prodam. * (068)53-248. 6338 JUGO SKALA 55, letnik 9/88, ohranjen, prodam. 9 28-908. 6343 KARAMBOLIRANO Škodo favorit 136 L, letnik 1990, registrirano za celo leto, ugodno prodam. 9 73-198. 6345 ŠKODO FORMAN, letnik 12/92, prodam. * (068)50-058 ali (065)65-280, popoldan. 6j52 126 PGL, letnik 1989, prodam. * (068)84-573. 6359 R 4, letnik 1990, bele barve, prodam. * 28-939. 6363 ZELO dobro ohranjeno kolo z motorjem A 35 Limited, letnik 1991, temno modre barve, prodam. * (0608)79-613. 6364 MINI MORIS prodam. * (068)21-798. 6365 Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23, Novo mesto tel.; 068/25-098, fax: 068/25-641 • Pooblaščena prodaja vozil Volkswagen — Audi • Posebna ponudba; možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah Test novega modela AUDI A6. obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. * 44-662. 5152 NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije; Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, 9 (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, * (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, 9 (068)49-567. 6160 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, * (0608)79-375. SERVISNO - PRODAJNI CENTER Janez Molek, Gradac. Obveščamo cenjene stranke, da bomo imeli v času od 1.8. do 31.8.1994 spremenjen delovni čas v naših obratovalnicah. Avtoservis - avtodeli Gradac: od 7. do 15. ure, v soboto zaprto; Avtodeli Metlika, od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 13. ure; Avtodeli Novo mesto, od 7. do 17. ure, v soboto od 7. do 13. ure; Avtodeli Črnomelj, od 9. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure; Avtodeli Žužemberk, od 9. do 17. ure, v soboto od 7. do 13. ure; Prodaja vozil Metlika, * 58-242, od 7. do 15. ure, v soboto zaprto. Prosimo za razumevanje! pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 posest PARCELO, 13 a, z lesenim vikendom, voda, elektrika, sadovnjak in vrt, ob glavni cesti 3 km iz Krškega, ugodno prodam. * (0608)34-831. 6220 LEPO KMETIJO na Trebelnem in zajce prodam. * 45-448. 6238 NA OKROGU nad Šentrupertom prodam vinograd, star 18 let, parcela zazidljiva. Janez Trlep, Ravnik 83, Šentrupert. „ 6260 STAREJŠO ZIDANICO in vinograd v Drašičih pri Metliki prodam. * (061)570-104. 6262 ZAZIDLJIVO PARCELO, vinograd, 723 m2, obdelan do trgatve, ob glavni cesti, voda, elektrika, prodam. 9 (068)52-535. * 6266 V BLIŽINI RAKE prodam parcelo 25 a, primerno za vinograd in vikend, voda in elektrika na parceli. Marija Gorenc, Raka 52. 6268 10 A zelo lepega vinograda na Malkovcu, 30 m2 zidanice, voda, elektrika, asfalt, prodam. Mirjana Šinkovec, Malkovec 2, Tržišče. 6270 ZA SAMO 38.000 DEM prodam parcelo v obrtni coni Trebnje, z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki. Priložnost -vaš prihranek 15.000 DEM. * (0609)610-439. 6291 ŽELITE zgraditi svoj grad Otočec? 2 km iz Novega mesta ob Krki, 3000 m2 zemlje, idealno za gostišče, ribogojnico ali elektrarno, prodam. * (061)325-700. 6296 V PRAPREČAH pri Gor. Straži prodam travnik 60.72 a. * 43-624. 6297 V DEČNIH SELAH pri Brežicah prodamo ob asfaltni cesti 19 a zemljišča, primernega za vikend. * (068)323-403. 6321 NA LIBNI prodam vinograd, 14 a. * (0608)62-958. 6325 V NOVEM MESTU prodam novejšo dvodružinsko hišo s poslovnimi prostori. Hiša je primerna tudi za poslovne namene. * (068)21-145. 6348 NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU pro-dam mešan gozd, 1 ha, v Žalovičah pri Šmarjeških Toplicah in 1 ha v Bojniku pri Mokronogu. * 73-435. 6353 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in cca 60 a zemlje v okolici Brestanice prodam. 9 (0608)68-356. 6362 prodam PATENTIRANE preizkušene ameriške muholovce za hleve prodajamo. Pošljemo po povzetju. * (061)302-011. 6086 80 L bojler in obračalnik - zgrabljalnik ugodno prodam. * 78-282. 6209 NEMŠKE BOKSERJE odličnih staršev prodam. * (062)221 -497. 6212 PRALNI STROJ Gorenje PS 350 BM, nov, ugodno prodam. * (068)50-179. 6215 DOBRO OHRANJEN kmečki pod (skedenj), velikost 14 x 9, ugodno prodam. * (068)57-871. 6219 DVA čevljarska šivalna stroja, cilinder in ravno šivalko prodam. Zalokar, Mali Cir-nik 24. 6222 IMP 4 sončne kolektorje velikosti 190 x 90, 20% ceneje kot v trgovini, in 200 litrski bojler prodam. * (068)20-481. 6225 ZAKONSKO POSTELJO Novoles, malo rabljeno, ugodno prodam. 9 (068)20-481. 6226 SUHO OSTREŠJE za hišo prodam. Cc-na po dogovoru. * 27-681. 6227 DRVA z dostavo na dom, prodam. 9 50-297. OTROŠKI kombiniran voziček Inglesi-na, kot nov, prodam. * (068)21-972. 6228 TELIČKO, sivo - rjavo, za rejo ali za zakol, prodam. Gorenc, Herinja vas 8, Otočec. 6230 BRAKO PRIKOLICO in gorsko kolo v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. * 40-163. 6232 RABLJENO gradbeno pohištvo (okna, vrata) prodam. * 52-181. 6233 TRIFAZNI STROJ za brušenje parketa prodam. * 49-643. 6234 KRAVO, staro 7 let, s teličkom, prodam. * 73-209. 6237 VEČ KOZ prodam. * 73-108. 6241 210 M2 ravne pločevine, plošče 300 x 100 cm, bele in zelene barve, 0.5 mm debeline, prodam. * (068)51-164. 6242 ROSTFREI ŠTEDILNIK, zazidljiv na levo stran, na drva, elektriko in plin, malo rabljen in točilo za med prodam. * 20-322. 6246 KLEPARSKI STROJ in Z 750, kompletno ali po delih, prodam. Janez Rožman, Boršt 7, Gradac. 6247 CERTIFIKATE v skupni vrednosti 900.000 SIT ugodno prodam. * (068)48-526. 6248 ČISTOKRVNE brak jazbečarje brez rodovnika prodam. * 42-286, v večernih urah. 6250 AIWA AD - F 810, zelo kvaliteten Aivvin kasetofon, malo rabljen, prodam. * (061) 851-489, Sašo. 6252 3 KOZE sanske pasme, ena mladica z rodovnikom, ter zajklje (beli in rdeči novoze-landec) prodam. * (068)60-652. 6253 DVA POGRADA v obliki L, z jogijema, in dve omarici prodam. * (068)85-100. 6257 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek: Ulica in krjy:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:..................... DVE manjši garderobni omari, 3 fotelje, francosko posteljo za eno osebo, odejo iz pravega perja in stojalo za televizor ugodno prodam. * 27-749 ali 24-267. 6259 MINI KUHINJO, komplet, še zapakirano, prodam. * 322-095. 6271 UČBENIKE za 5., 6. in 7. razred prodam. * 43-681. 6277 POHIŠTVO tovarne Alples (temno spalnico, dvobarvno dnevno sobo in otroško sobo) prodam zaradi selitve. * (068)20-374. 6279 STISKALNICO za grozdje ali sadje, hidravlično, 100 1, dobro ohranjeno, ugodno prodam. * (0608)34-944. 6284 LOVSKI KARABIN, 7 x 64 CZ, nerabljen, prodam. * (0608)81-096. 6285 LEDOM AT, 13 kg, digitalno registrsko blagajno in jeklenko Č02, 49 kg, prodam. * 234-424. 6293 VEČJO količino vina in svinjske masti z ocvirki in brez njih ugodno prodam. 9 43-657, po 21. uri. 6294 ZASTEKLJENA aluminijasta vrata in okna v izmeri 205 x 90 (vrata) in 120 x 100 (okno), pripravljena za vzidanje. 9 (068) 44-442. 6300 RDEČE VINO ugodno prodam. 9 (0608)70-437. 6306 SPALNICO MARLES - Nela, belo, staro pol leta, za 1000 DEM in kronjirano posteljo z jogijem 200 x 180 za 700 DEM prodam. * (0609)614-572, 25-259. 6308 STRUŽNICO, rezkalni stroi, ploskovni brusilni stroj, polavtomat in Seping skobeljnik prodam. 9 (0608)31-637 in 31-513. KVALITETNO rdeče vino in šmarnico ugodno prodam. 9 (068)85-836. 6313 ZRAČNO SUŠENE bukove deske, 32 in 50 mm, ter javor, 70 in 25 mm, prodam. Bojan Novinec, Vel. Lipovec 22, Dvor. 6316 VELIKO sedežno garnituro z vgrajenim radioaparatom za bujenje zelo ugodno prodam. Nevenka Mikič, Gradiška 30, Straža. 6318 MLADIČE, škotske ovčarje, brez rodovnika, prodam. 9 86-226. 6324 CERTIFIKAT prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 6330 CERTIFIKATE v vrednosti 600.000 SIT prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku. 6331 GUMI VOZ, 15 col, dobro ohranjen, prodam. * (068)45-193. 6332 ČOLN MAESTRAL in motor Tomos 4 prodam, kupim pa prtljažnik Montana za avto. Ivan Metelko, Ob gozdu 3, Sevnica. VSE učbenike za 8. razred in nekaj za 6. in 7. razred prodam. * 42-513. 6336 DVOREDNI pletilni stroj Singer prodam. Cena po dogovoru. * 85-804. 6337 OTAVO in kvalitetno balirano slamo tri-tikala prodamo. 9 57-271. 6341 KRAVO, črno - belo, brejo 7 mesecev, prodam. * 76-528. 6342 IMV PRIKOLICO prodam. * 42-128. VRTNI KAMIN ugodno prodam. Možnost dostave na dom in postavitve. Marko Lavrič Jakčeva 10 (Majde Šilc). 6346 KOŠTRUNA, primernega za pleme ali za zakol, prodam. * 52-970. 6347 PUJSKE, težke od 25 do 35 kg, prodam. * 23-674. 6350 PIANINO Petrof, rabljen eno šolsko leto, prodam. * 21-704. 6351 ŠTISKALNICO za grozdje (prešo), sod za vino, lesen, (200 1), in hidrofor za vodo prodam. Meniška vas 1. 6354 DVE OKNI, 100 x 120, z roletami, malo rabljeni, prodam. Martin Hrovat, Konec 10, Novo mesto. 6356 GAŠENO APNO za beljenje prodam. Nace Junkar, Ržišče 3, Kostanjevica na Krki, * 87-601. 6360 AGREGAT Mio Standart prodam. • 26-616. 6361 Podarim kamen, primeren za zidanje škarp. * 28-731, zvečer ali 323-611 dopoldne. razno MOTORNA KOLESA Tomos popravljamo. * (068)322-364. 6211 INŠTRUKCIJE angleškega jezika in prevode člankov in besedil opravljam. 9 (068)321-069, 342-424, Vesna. 6218 SMREKOVE ODPADKE za kurjenje oddam. * 78-066. 6263 PREVOZ tovora in oseb s kombijem C 25 D, doma in v tujini, opravljamo. 9 (068)49-226. 6269 PREVOZE tovora, doma in v tujini, s povišanim carinsko opremljenim kombijem opravljamo. * (068)323-014. 6280 NOVO! Ponovno med vami in za vas -snemalni studio Milan. Cene konkurenčne! * (068)24-630. 6283 NOVE poslovne prostore v Novem mestu oddam v najem. 9 (068)323-785. 6288 ANGLEŠČINO inštruiram. * 28-309. IZDELOVANJE in polaganje umetnega kamna vseh dimenzij in barv. 9 (068)73-337. 6317 APARTMAJE v Bohinju - Ukanc, v bližini jezera, oddam. 9 (064)311-194. 6327 BARVANJE NAPUŠČEV, žlebov itd. z vašim ali našim materialom opravljamo. Možnost obročnega odplačevanja. * (068) 27-519. 6335 ZDRAVIM izvine, alergijo na pike žuželk in čustvene težave. * (068)28-250. Pokličite takoj po poškodbi. 6349 službo dobi NATANČNEGA DELAVCA za delo v grafični pripravi sprejmem. Pisne ponudbe na naslov: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik 48, Novo mesto. 6245 DELAVCA ali pripravnika v mizarstvu zaposlim. Mizarstvo Miklič, Šranga 43, Mirna Peč. 6264 FRIZERSKO POMOČNICO redno zaposlim od 1.9. 1994 v centru Novega mesta. * 341-079,(0609)614-572. 6307 DELO na domu nudim. Katalog in prijavnica 750 SIT. Darja Furlan, Seidlova c. 54, Novo mesto. 6334 KV ZIDARJE zaposlim. * 27-652. Zaposlimo prodajalca rezervnih avtomobilskih delov. Tel. 068/51-638 / ; "—\ Opravičilo V prejšnji številki Dolenjskega lista je bila v oglasu trgovine TIKA iz Trebnjega po pomoti objavljena slika sušilnega stroja in ne pomivalnega stroja, kot je želel naročnik. Za neljubo napako se opravičujemo. Eps DL v---------------_______ službo išče ELEKTROTEHNIK Išče redno zaposlitev. • 28-546. 6236 PRIKUPEN mlad fant, star 19 let, s prakso v strežbi lokalov (kava bari) išče zaposlitev (honorarno ali redno) v Novem mestu ali okolici. Poleg pridnosti in poštenosti nudim tudi zaupanje. * (068)27-318. stanovanja STANOVANJE v izmeri 84 m2 prodam. • (0608)31-543, po 18. uri. 6224 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE na Cesti herojev v Novem mestu, s telefonskim priključkom, prodam. 24-362. 6275 MANJŠE STANOVANJE (od 20 dO 35 m2) kupim. (068)20-374. 6278 GAROSNJERO, 25 m2, prodam. 27-163. 6323 ZANIMIVO STANOVANJE, v izmeri 34 m2, v Metliki pri Gala centru, prodam. (068)27-874, popoldne. 6366 ženitne ponudbe BELOKRANJEC, kmečki sin, vdovec,star 51 let, želi spoznati kmetico za delo in ljubezen na njenem domu. Šifra: »ROJEN KMET«. 6235 MEDIŠ TRGOVINA REGRŠKE KOŠENICE 97 NOVO MESTO Tel.: 068/21-704 VAM V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE NUDI — medicinske pripomočke — ortopedske pripomočke — alternativna medicina — naravna kozmetika — potrošni sanitetni material Delovni čas: ob delavnikih od 9. —18. ure ob sobotah od 9. — 12. ure Vljudno vabljeni! SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo renata Stih tel. 068/28-138 Jediničica 18, Novo mesto 1 OBVEŠČAMO naročnike! ! malih oglasov, da se mali j oglas, ki presega 15 besed, i DOPLAČA, in sicer vsaka nadaljnja beseda 100 SIT. i LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, v Rumanji vasi, Soteski, na Dvoru, v Žužemberku, Gradišču, Trebnjem, Gazi-ci, Šentjerneju, Telčah — Križu, Zaplazu pri Čatežu, Smolenji vasi, Malem Slatniku, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Rebri, Vrhu nad Šentrupertom, Gradišču-Primskovo, Ko- t pru, Brežicah, Radni vasi, Stopičah, Lutrškem selu, Rosalnicah, Gor. Kamnju; stanovanja: v Novem mestu, na Mirni, v Krškem, Črnomlju, Žužemberku; lokale: trgovino v obratovanju, v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; poslovno-trgovsko stavbo v Kostanjevici in Mirni; poslovne prostore za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici v Novem mestu; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Gabrju, Vinici, Zagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gačah; parcele za gradnjo: v Dol. Maha-rovcu, Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Gor. Laknicah, na Jarčiem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Trebnjem, Selih pri Dol. Toplicah, v Mihovcu pri Podgradu Tel./fax 068-322-282, od 8. do 19. ure. \ O, s RADIATORJI Izdelujemo panelne radiatorje po 8.000 SIT za tekoči meter Tel. 068/65-407. TELEVIZIJA NOVO MESTO Icaflall s Trdinovega vrha /I 4 na kanalu T11 vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH Športni pregled d.o.o. CLtm graf posredujemo pri prodaji in nakupu nepremičnin. Tel. 068/60-667, od 8. do 12. ure. Partizanski trg 5,68330 Metlika ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. AVTOCENTER -»PROTRG« aano ($0 Podbevškova 4, Cikava 68000 Novo mesto tel. 068/26-077 ali 44-218, 44-244 URADNI PRODAJALEC ZA DOLENJSKO KOSTANJEVICA NA KRKI, Male Vodenice 13 PE Ljubljana, Vodovodna 1 0608/87-454 061/318-421 DELOVNI ČAS: ponedeljek — petek: 8. — 13., 15. — 19., sobota: 9. — 13. POSEBNA PONUDBA FIAT TIPO 1.4 IE SX KAT SAMO 18.990 DEM El. stekla, centr. zakl., servo volan, odbijači v barvi vozila, avtoradio, konzola spredaj. FIAT TIPO 1.4 IE S MAQ SAMO 18.990 DEM El. stekla, centr. zakl., avtoradio, temne šipe. FIAT TEMPRA 1.6 El KAT SAMO 19.990 DEM Servo volan, desno ogledalo, avtoradio, temne šipe, električno nastavljive luči, gasilni aparat. ENOLETNA GARANCIJA LASTEN SERVIS KREDIT — LEASING STARO ZA NOVO MESARSTVO BOBIČ ŠKOCJAN obvešča svoje stalne stranke, da bodo zaradi kolektivnega dopusta mesnice v Škocjanu, Sevnici in Novem mestu zaprte od 8. 8. do 22. 8.1994. Tudi vam želimo prijeten dopust ob naših mesnih dobrotah. PRILOŽNOST ŠE NI ZAMUJENA! CENE AVTOMOBILOV HYUNDAI SE NISO SPREMENILE PONV PARTNER že za 16.990 DEM P0NY SEDAN 1.5 LSi že za 19.750 DEM LANTRA 1.6 GLSi že za 26.200 DEM SCOUPE 1.5 LSi SONATA 1.8 GLSi že za 26.500 DEM že za 30.500 DEM V vseh avtomobilih HyundAi je te nek^j č*s« vgrajen sodoben 3-kanalni katalizator. To je prispevek Hyundai-a k čistejšemu okolju. Ko znižani davčna stopnja za avtomobile s katalizatorjem ne velja več, Hyundai razliko poklanja svojim kupcem! EhNENT Dol. Kamence 61 68000 Novo mesto tel. fax. 068/323-902 d.O.O. AVT0SAL0N HVUNDAI PE KRŠKO PE Črnomelj Kandljika 1«, Novo mulo CKŽ Sl, Kriko Belokranjska 16 tal. 068/28-950 Id. 0608/22-950 tel. 066/51-378 HYUnDHI VEDNO NA DOBRI POTI V SPOMIN Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj ostane nam le misel nate živa in nenehni ta - zakaj ? Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila ljuba žena, mami in stara mama MINKA GRABNAR iz Ardra pri Raki Zahvaljujemo se vsem, ki se je še spominjate, ji prinašate cvetje, prižigate sveče in postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni ZAHVALA O V 62. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded MARJAN TOMAŽIN st. s Sel pri Dolenjskih Toplicah Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in sveče, kakorkoli pomagali in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 57. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi oče, mož in dedi FERDINAND KUK Predgrad 40 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Nadji Triler in in dr. Petru Keclju ter patronažni sestri Ireni. Iskrena hvala tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja... Po hudi in zahrbtni bolezni nas je v 72. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric- JANEZ ŠVALJ iz Orehovice pri Kostanjevici na Krki Z globoko žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej g. župniku Antonu Bobiču in sestri Dioniziji iz Studenca, njegovima prijateljema Jožetu Zagorcu in Mariji Hodnik iz Orehovca, ki so mu v času bolezni izkazovali pozornost in ga obiskovali. Posebna zahvala osebju novomeške bolnice, posebej višji medicinski sestri Anici Goltcz in osebju Visceralnega oddelka za vso prijaznost in skrb, lajšanje bolečin in pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se osebju ZD Kostanjevica na Krki, posebej dr. Ncmehtu in patronažni sestri Lidiji Gašpir za vso požrtvovalnost in skrb v času bolezni. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu podarili cvetje, sveče, sv. maše ter ga pospremili k večnemu počitku. Hvala g. župniku Jožetu Mrvarju za spodbudne besede pokojnemu v času bolezni, za prelepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi GsSiSra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta JUSTINA BEVC iz Tržišča 48 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence, cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Stoparju in ostalemu zdravstvenemu osebju iz Krmelja, Sevnice, družinam Kreže, Gorenc, Kovač in Tršinar, g. župniku iz Šentjanža za lepo opravljen obred in govorniku Marjanu Jamšku za poslovilne besede. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Milan z družino, hčerka Justi z možem, sestri Rozi in Eni ter ostalo sorodstvo RENAULT O prodaja celotnega progra- □ krediti na 4 leta, leasing G odkup in prodaja rabljenih vozil Večje število vozil še po starih cenah s takojšnjo dobavo! Tel. 068/324-533 ZAHVALA V 82. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast in stric FRANC PLUT iz Gor. Suhorja 6 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala Internemu in Kirurškemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za ves trud pri zdravljenju težke bolezni, Gasilskemu društvu Suhor, govorniku g. Jožetu Geršiču, pevkam in g. župniku za lepo opravljen pogreb ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in sestrična MARIJA RAJMER roj. Omahen iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sočutje in darovali toliko cvetja. Posebej hvala govornici Nevenki Štubljar, godbi na pihala iz Metlike, g. Brezniku za organizacijo pogreba in g. župniku Albinu za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčerka Milenka, zet Edi, vnuk Boštjan, brat Tone, sestre Ana, Justi, Pavla, Gena z družinami ter družine Mace-le, Petrina, Pibernik in Kolar ZAHVALA Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič) Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti zapustila naša draga mama i JOŽEFA PEPCA TURK iz Gor. Stare vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, posebej vsem tistim, ki ste ji v težkih trenutkih bolezni stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi Šentjernejskemu oktetu, g. župniku, govornici za poslovilne besede, sodelavcem Iskre Šentjernej, GD Stara vas- Loka, OŠ Šentjernej in osebju Zdravstvenega doma Šentjernej. Hvala vsem za podarjeno cvetje, darovane maše in sveče. Žalujoči: vsi njeni J«*? ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, sina, brata, svaka, nečaka in botrčka MARJANA BAJCA iz Ardra 10 pri Raki se z žalostjo v srcih iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše, ter vsem, ki ste našega Marjana v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem dobrim sosedom in sovaščanom za nesebično pomoč in sodelavcem Zavarovalnice Triglav, Območna enota Krško, in podjetja Vidom Krško. Zahvaljujemo se župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za besede slovesa, godbi za zaigrane žalostinke in pevcem za zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej se še enkrat iskreno zahvaljujemo! Žalujoči: vsi njegovi pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 f mobitel 68310 ŠENTJERNEJ, tel : 068/ 42-118 DOLENJSKI LIST Majda Arh Ko v pisarni vojašnice v Cerkljah za pisalno mizo zagledaš nasmejano dekle v rdečih kavbojkah, črni bluzi in z lasmi, spetimi v čop, si kar težko predstavljaš, da je to ona: Majda Arh, ena od zmagovalcev letošnjih "Melodij morja in sonca ". Pa vendarle je tako v “show businessu”, ni vedno le večernih oblek, umrtelnih pričesk, mikrofona in pogleda uprtega v zvezde. Vse to je Majda imela, seveda poleg odličnega glasu in dobre pesmi, tistega julijskega sobotnega večera na Mestnem trgu v Kopru, ko si je na 17. festivalu “Melodije morja in sonca"prislužila nagrado strokovne žirije za odlično interpretacijo pesmi “Oprosti mi". Majdi, ki se je po petih letih premora ponovno vrnila na slovensko glasbeno sceno, ta nagrada pomeni še več: priznanje in hkrati spodbudo. Sedem let je imela, ko je skupaj s sestrama Branko in Ireno začela prepevati. Nastopale in zmagovale so na raznih prireditvah v bližini domačega kraja, v Cerkljah, Brežicah... Kasneje je najmlajša, Majda, nadaljevala sama. Končala je nižjo glasbeno šolo, šest let se je učila igranja harmonike. Da bi se z glasbo preživljala, pravi, ne gre. Poskusila je, vendar je ugotovila, da v Sloveniji od glasbe lahko živijo le tisti, ki izvajajo tako komer- cialno glasbo kut na primer Helena Blagne in Simona Weiss. Ve, da je njeno petje za ožji krog poslušalcev, pop-rock varianta mu pravi. Po petih letih nenastopanja, ko je med drugim končala študij obramboslovja, se poročila in dobila hčerko Kirn, ji je na glasbenem področju tako, kot bi vse skupaj delala od začetka. Sedaj sama piše pesmi in glasbo, zato pravi, da je bila zanjo velika nagrada že to, da je bila na festival, ki naj bi bil zanjo ob vrnitvi odskočna deska, sploh sprejeta. To, da je dobila nagrado, pa je toliko večja potrditev vsega, kar počne. Trenutno se pripravlja na snemanje CD plošče in kasete v novogoriškem studiu Rose, kjer je posnela tudi festivalsko pesem “Oprosti mi”. Čeprav je bila Majdina prva kaseta z naslovom “Ne joči za njim, srce", ki je izšla pred petimi leti, popolnoma razprodana, sama z njo ni bila prav zadovoljna. Da je bilo na njej preveč avtorjev, da zato vse skupaj ni imelo ne repa ne glave. Ze takrat se je odločila, da bo naprej vse ustvarjala sama. “Kdorkoli ti kaj napiše, ima svojo predstavo o tem, kaj naj bi ti pel. Povrhu pa je to še zelo drago. Sama se najbolje poznam, vem, kaj zmorem, in to je veliko več od tistega, kar sem pela prej." Majda si zaenkrat tudi nastope organizira sama, pravi, da tisto o tem, da bi bilo potrebno na primer za televizijski nastop urednika podkupiti, ni res. Sploh pa s tem ni težav, potem ko izdaš kaseto. Ko bo nova kaseta zunaj, bo seveda Majdo Arh moč poslušati in videti na odrih po vsej Sloveniji. S festivalsko nagrado so se pevki iz Krškega spet odprla vsa vrata. To bo poskusila kar najbolje izkoristiti, mi pa ji pri tem želimo vso srečo. JERCA BOŽIČ Tržičan z jeklenim laktom prvi v Brezovem Z vseslovenskega tekmovanja v “podiranju rok” DOLNJE BREZOVO - Decembra lani odprti lokal GM3 Market-bistro Slemenšek v Dolnjem Brezovem, naselju na levem bregu Save med Sevnico in Blanco, je pripravil zanimivo tekmovanje. Pri nas temu pravijo podiranje rok ali mornar; slednje ime seje verjetno uveljavilo, ker mornarji že prislovično slovijo kot možje močnih mišic. Takšna tekmovanja so so zelo priljubljena v Italiji, kjer jim pravijo braccio di ferro, kar pomeni jekleni laket. Vsa “umetnost” pa je v tem, kdo bo nasprotniku z druge strani mize na komolec naslonjeno roko oz. laket na mizo, sprijeto z nasprotnikovo dlanjo, prej potisnil na mizo, da se je dotakne dlan. Za tekmovanje pri Slemenškovih v Dolnjem Brezovem je dal pobudo gospodar Mirko, od prijavljenih 22 tekmovalcev iz raznih slovenskih krajev jih je prišlo merit moči 16, največ Gorenjcev. Tekmovali so v dveh skupinah, finalisti pa so se pomerili še v repasažu. Zmagal je Tržičan Matej Mlinarič, drugo mesto je osvojil domačin Ivan Očko, tretje Sevničan Rafael Šterbenc, četrto pa Bojan Radej z Blance. Prvi trije so prejeli poleg praktičnih in denarnih nagrad še pokale. Sponzorji tekmovanja, ki naj bi ga naslednjič pripravili v okviru Posavja, so bili Športna zveza Sevnica, Jutranjka, Mercator, Chemcolor, Elektroinstalaterstvo in trgovina Drago Mirt iz Sevnice, Pivovarna Utško in Slovenske novice. Vsi nastopajoči pa so prejeli majico organizatorja z napisom “Over the top -GM3 Market-bistro. ZBURE ALI NAGELJ? ZBURE - Nogometni klub Zburc bo organiziral v soboto, 30. julija, ob IH. uri v Zburah neobičajno nogometno tekmo med ekipo Zbur in ansamblom Nagelj. Po tekmi bodo pripravili veselico z obilo zabave in bogatim srečelovom. “Otoški grof’ - vroča tema - Mavrična nevarnost - Raje o brezposelnosti kot o grobovih - Zakaj nedokončane gradnje cest? - Kje kupiti cenejše zvezke? Večini tokratnih četrtkovih klicev bi lahko rekli odmevi na pisanje v Dolenjskem listu. Branka iz Novega mesta skrbi, kaj bo z otoškim gradom. Problematiko vidi še širše in pravi: “Še malo, pa bomo oddali ali prodali pol Slovenije. Grof pravi, da se počuti Slovenca. Sprašujem ga, zakaj je svoje podložnike zapustil v najtežjih časih? Se je vprašal, zakaj je bil grad med vojno porušen? Tudi samostan Pletcije bi lahko porušili in menihe izgnali, vendar se to ni zgodilo. Priorje po vojni dobil celo zahvalo za zasluge, ker je času teroija živel s svojim narodom. Njemu velja zahvala, kaj pa grofu? Premislite vsi ministri! Nisem hlapec Jernej! Grad je last slovenskega naroda.” “Mavričaiji” pa so tisti, ki motijo bralko Hočevarjevo iz Vidma. Trdi, da jih je v Rogu veliko več, kot smo napisali v Dolenjskem listu. Prejšnji dan jih je opazovala, ko so se s kolesi vozili v okolici Občic. Zdeli so se ji čudni in ni se mogla upreti radovednosti. Da bi izvedela, kaj se dogaja, je šla z avtom kar za njimi. Zasledovanje je kmalu opustila, kajti “mavri-čarji” imajo svoj tabor na težko dostopni gozdni jasi. Ko pa jih je naslednji dan srečala ob bazenu v Dolenjskih Toplicah, kjer so se “nalivali s pivom in se neprimerno obnašali”, se je trdno odločila, daje, “dokler bo la drhal v Rogu, na bazen ne bo več”. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinatji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Lojze iz Krškega bi poslanca dr. Pučnika, predsednika parlamentarne komisije, ki raziskuje povojne množične poboje, kar živega zakopal. “Oče je padel kot partizan in še danes ne vemo, kje je njegov grob. Čisto nepotrebno se mi zdi toliko let kasneje raziskovati grobove. Poslanci naj sc raje ukvarjajo s problemom brezposelnosti!” Tone iz Semiča je najprej pohvalil to rubriko, češ da so v njej vedno dobra mnenja ter da je omogočeno tudi ljudem, neveščim pisanja, izraziti svoje mnenje v mediju. Pravi, da sta rubriki “Ena gospa je rekla” in “Občan sprašuje, medved odgovarja” odlični, saj povesta več kot cela ostala časopisana stran. Pa tudi “Novomeško kroniko” in “Drobne iz Kočevja” rad prebere. Za odmevi na naše članke se je zvrstila cestna problematika. Fanika iz Vrhopolja je kar sama predlagala rešitev za težave voznikov na nepreglednem mostu na cesti Šmarje -Vrhpolje. Škarpo je treba porušiti in postaviti železno ograjo. To bi storili tudi domačini sami, če bi le krajevna skupnost dala denar za material. Za Stanka iz Pivke, ki ga zanima, kdaj bo dokončana cesta Zbure -Škocjan, smo poklicali na novomeško Cestno podjetje, kjer so nam povedali, da bo ta čas prišel takrat, ko bo od države pricurljal kak tolar. Cestno podjetje je namreč opravilo vsa dela, ki so bila določena s pogodbo, za mostičke, ki so še ostali, pa bi bilo treba podpisati novo pogodbo ali pa dodatek k tej. Popotnika iz Novega mesta moti močno poškodovana cesta na Paho nad Otočcem. Pred nekaj tedni seje na več krajih pod večtonskimi tovornjaki razlomil asfalt. Vse je kazalo, da bodo delavci cestnega podjetja to popravili, vendar del niso dokončali, tako da so na primer pri lovskem domu na cesti ostale tudi do 20 centimetrov globoke jame, ki so lahko za voznike smrtno nevarne, posebno po deževju. Cesta ni lokalna, zato so nam na Cestnem podjetju prijazno svetovali, naj se obrnemo na krajevno skupnost Otočec. Žal se tam na naše klice ni oglasil nihče. Bo potemtakem tudi to svarilo pred morebitno nesrečo brezuspešno? Za konec je mama šolarjev iz No- vega mesta opozorila vse, ki te dni kupujejo šolske potrebščine, naj to raje storijo v Mercatorjevi blagovnici kot pa pri Mladinski knjigi. Za primer je dala 100-listni zvezek s trdimi platnicami formata A4, ki stane v knjigarni 521 tolaijev, v blagovnici pa le 221! Razlika je očitna, kaj ne? J. BOŽIČ MOKRONOŽAN MARTIN STREL ČEZ JADRANSKO MORJE RAVENNA - Danes ob 10. uri seje 40-letni maratonski plavalec Martin Strel iz Mokronoga krenil na nov podvig. Od italijanske Ravenne do našega Portoroža (161 km) bo poskusil postaviti nov svetovni rekord v daljinskem solo plavalcu. Sedanji rekord znaša 151 km. Za letošnji podvig se je celo zimo pripravljal v bazenih po Sloveniji, bilje tudi na enotedenskih višinskih pripravah v francoskem Font Romeu, v zadnjih dneh pa je treniral na bajerju pod mirenskim gradom. Kot je sam dejal, je vrhunsko pripravljen in računa, da bo po 57 urah v soboto ob 19. uri priplaval do glavnega portoroškega pomola pred hotelom Riviera. Na cilju naj bi ga tako kot lani v Metliki, ko je vzdolž preplaval Kolpo, pričakal predsednik RS Milan Kučan, ki je tudi predsednik tega plavalnega podviga. Generalni pokrovitelj je Droga, vodja ekipe je znani hrvaški plavalni maratonec Veljko Rogošič, navigator pa slovenski olimpijski jadralec Dušan Puh. NA OTOČCU VIDEO DISKO OTOČEC - Ta petek ob 20. uri organizirata Club diskoteka Otočec in Hotel Grad Otočec na otoškem kopališču video diskoteko s karaokami, ki jih bo izvajal Vlado Kapevski. Kot domačin se bo predstavil ansambel D Kovači, zabava z jase pa se bo preselila tudi v Club diskoteko Otočec, kjer organizatoiji obljubljajo veselo nadaljevanje. Vabljeni! V stotem letu svojega življenja Ana Uršič iz Prečne pri Novem mestu je slavila devetindevetdesetletnico THje sevniški raketaiji gredo na SP v Poljsko Drago Perc brani naslov svetovnega prvaka SEVNICA - Modelarji Astro-navtično-raketnega kluba (ARK) Vega iz Sevnice se zavzeto pripravljajo na naslednje veliko tekmovanje v tem letu; to bo svetovno prvenstvo v raketnem modelarstvu, ki bo v začetku septembra v Lesznu na Poljskem. Letos bosta na prvem mladinskem svetovnem prvenstvu sodelovala tudi dva Sevničana, in sicer bo Matjaž Požun tekmoval v treh, Dejan Kolman pa v eni kategoriji. Na SP pa bo v članski konkurenci Sevničan Drago Perc branil osvojeni naslov z zadnjega SP, ki je bilo leto 1992 na Floridi. Perc, ki je hkrati tudi predsednik ARK Vega, se zaveda, da bodo slovenski reprezentanti zelo težko ponovili rezultate s SP v ZDA, kjer so osvojili kar štiri medalje: po eno zlato in srebrno in dve bronasti. Edina, hkrati pa tudi največja in že kar kronična zagata odličnih sevniških raketnih modelarjev pa je pomanjkanje denarja. Predračun za letošnje SP znaša 4.900 mark. Če ne bi imeli težav z denarjem in daleč mjj-slabših delovnih razmer med vsemi slovenskimi klubi, bi se sevniški raketarji za tekmovanja lahko pripravili še temeljiteje. Za letošnje SP je ARK Vega naslovil prošnje za denarno pomoč že številnim podjetjem in obrtnikom. Nekateri so se že odzvali. Povedati pa je treba, da so se letos vendarle finančne težave sevniških raketnih modelarjev vsaj nekoliko omilile, ker jim je na pomoč priskočila tudi sevniška občina. Zatorej so v ARK Vega prepričani, da se ne bo ponovila lanska žalostna epizoda v sicer dokaj uspešni sezoni, ko se svetovni prvak Drago Perc, ki je porabil vse svoje prihranke iz že tako skromnega študentskega proračuna, zaradi pomankanja denarja ni mogel udeležiti evropskega prvenstva. ARK Vega se ob tej priložnosti zahvaljuje naslednjim spozor-jem: M-Kmečki zadrugi Sevnica, Modusu, Vulkanizerstvu Metelko, Mach Industries, KIN PIC, trgovini Freska, Piku in Gostinskemu podjetju Sevnica. P. P. Naša najtoplejša reka vse bolj nadomešča morje - S prehodom državne meje doslej ni bilo nobenih težav kozarček domačega vina ali žganega. Kaj naj torej rečemo Ani? Vse najboljše in na zdravje ob osebnem prazniku in nasvidenje na stoletnici! T.J. Toliko mladih tabornikov kot letos ob Kolpi še ni bilo OSILNICA, KOSTELSKO -Samo na območju ob Kolpi od Osilnice do Bilpe te dni taborijo kar štiri taborniške oz. skavtske skupine. Skavte koroške čete “Zvezda Severnica”, v kateri so skavti z območja Slovenjgradca in okolice, ter četo sv. Štefana iz Štepanjskega naselja v Ljubljani, ki taborijo nad Mirtoviči, vodita Lidija Goličnik (Korošce) in Klemen Mojškrc (Ljubljančane). Do našega obiska so izvedli orientacijski pohod, dvodnevni izlet s prenočevanjem zunaj tabora, izlet do izvira Kolpe in spust po Kolpi z gumenjaki pa tudi splavi in celo na avtomobilskih gumah. V taboru so izvedli ekološki dan, bili na nočnem pohodu k Sv. Ani pri Srobotniku. Razen tega so se še srečali s taborniki Bičkove skale in Rašiškega odreda. Vod tabornikov Bičkove skale iz Ljubljane, ki ga vodi Tanja Pleš, smo dobili med pripravami barv za indijanski večer. Povedala je, da taborijo tudi pri vasi Mirtoviči blizu same Kolpe in da jim je pomagal najti prostor domačin Gorše (kovač), ki seje o * Nasploh je bilo na območju zgornje Kolpske doline julija in avgusta živahno. Tabornike ste lahko srečali na slovenskem in hrvaškem bregu Kolpe pa tudi v Kolpi. Povedali so tudi, da s prehodom meje ni bilo težav, saj so cariniki popisali ob prvem prihodu le opremo, ki jo bodo ob odhodu morali spet odpeljati domov. tem dogovarjal tudi z ostalimi lastniki zemljišč, kjer je tabor. Ob našem obiskuje bilo v taboru 37 otrok, skupno z vodstvom pa je štel 53 oseb. J. PRIMC ZAKON DOVOLI LE ENEGA VELIKANA ? - Alojzija Radošz Radoviče pri Metliki je pretekli teden prinesla iz gozda nad vasjo še enega belokranjskega gobjega rekorderja: 1,67 kg težkega jurčka, katerega klobuk je v premeni meril kar 43 cm. Kot je povedal mož Anton (na fotografiji), bo letos jurčkov najbrž manj kot lani, bodo pa zato večji. Na vprašanje, ali spoštujejo novi zakon o omejitvi nabiranja gob na 2 kg na dan, pa je odgovoril pritrdilno, dodal pa, da gre namesto enega sedaj v gozd kar vsa družina. (Foto: M.B.-J.) SKA VTl IN TABORNIKI OB KOLPI - Na fotografiji je skavtski tabor Koroške čete iz Slovenjgradca in Čete sv. Štefana iz Ljubljane. Taborili sta na jasi nad vasjo Mirtoviči v KS Osilnica. (Foto: J. Primc) Pred devetimi leti smo objavili daljši zapis o življenju Ane Uršič iz Prečne v rubriki Obrazi. Zdaj se ponovno srečujemo z njo, kajti ta teden je slavila 99-letnico svojega življenja,in če bo šlo po sreči, se bomo drugo leto skupaj z njo veselili prestopa v drugo stoletje njenega življenja. Ana je namreč še kar krepkega zdravja, le sluh ji ne služi več dobro. Ko smo se pred devetimi leti pogovarjali z njo, je prijela še za marsikatero delo, sedaj pa povečini uživa svoj počitek in se zaradi težav s sluhom lahko pogovarja le z domačimi. Ves čas je živela v Prečni, kjer je bila pri Čampovih tudi rojena. Mož Jože Uršič je bil zaposlen na žagi, ona pa je trdo delala na kmetiji in gospodinjila. Kar deset otrok je rodila Jožetu. Nekaj jih je pomrlo že v otroštvu, nekaj pozneje. Tudi Jpže je že zdavnaj umrl, eden od vnukov, Franc Uršič, pa je padel v boju za samostojno Slovenijo. Ana ima sedaj še pet otrok, trinajst vnukov, enaindvajset pravnukov pa tudi tri prapra-vnučke. Kar lepo število sopotnikov za novo stoletje, kajne? Problema s praznično jedjo, pa tudi z zdravicami slavljenka ne bo imela, kajti lahklo je vse od kraja, še posebej pa ceni domačo kuhinjo, je povedala hčerka Anica, pri kateri preživlja Ana svoja stara leta. Tudi spije še kak DEVET1NDEVETDESETLETN1CA - Ana Uršič iz Prečne je v svojem življenju veliko delala. Delo je tudi njen recept za dolgo življenje. (Foto: T. Jakše) i AiNtkdoit iN puiqodt zApiSAl Jože DuIar Kam boš šel prej Metliški rojak dr. Mirko Černič je bil med NOB zdravnik v vojaški in civilni bolnišnici v Kanižarici pri Črnomlju. Nekega dne je nadobudni partizanski komisar sklical vse zdravstveno osebje in imel pravi politični govor. Razložil jim je, kakšen mora biti partizanski zdravstveni delavec: politično zgrajen, ideološko zdrav, zavedati se mora, za kaj se bori in tako naprej. Ko je končal, je dr. Černič vstal in se obrnil k ljudem okoli sebe. “Tovariši, zdaj vas pa jaz nekaj vprašam, "je rekel. “Če bo kdo od vas zbolel, ali bo prišel prej k meni ali k sekretarju na komite?” Srce je pojedel Slikarju Lojzetu Perku je gostiteljica postregla s keksi, ki jih je sama spekla. Med drugim tudi z lepim medenim srcem. Perko ga je s tekom pospravil, potem pa ob odhodu zapisal v njeno spominsko knjigo: Gospe Veri, kateri sem pojedel njeno srce. Do kraja je slab Semičan pride k doktorju in pove: “Oči me curijo, vuha me klepijo, ret se me spiči. Gčspud, kaj me je?" “Ali vam?" “Ne mene, mojmu vole." Okusne so bile “Ali ste bili z zlatimi ribicami, ki sem vam jih prinesla za vaš osemdeseti rojstni dan, zadovoljni, gospa?” “Zelo zelo! Bile so zelo mehke in okusne... ” Tisočkrat na dan Zdravnik zatrjuje pacientovi ženi: “Vaš mož, pravite, je zelo nervozen, odkar ne hodi več v službo. Toda zdaj potrebuje mir, samo mir. ” “Vem, vem," odgovarja pacientova žena, "saj mu to besedo izrečem tudi tisočkrat na dan. ” Dvogovor Mlademu fantu na cesti pravi starejša ženska: “Le kaj bo rekel tvoj oče, ko bo izvedel, da kadiš?" Mladenič pa takoj nazaj: "Zanima me, kaj bo rekel vaš mož, ko bo izvedel, da ste na cesti ogovarjali mladega moškega!" ,