Stev. 19. V Ljubljani, 7. junija 1918. Leto I. Roko je z nošo zgodovino? »Nimamo zgodovine« — pravijo eni. »Naša zgodovina je žalostna« —pravijo drugi. »Mi ne poznamo svoje zgodovine« — pravijo tretji. Kdo ima prav? Kaj pa je zgodovina? Zgodovina je življenje naroda. Kakor ima vsak človek od rojstva do smrti svoje življenje — tako ima vsak narod svojo zgodovino od začetka, ko je začel živeti — pa do konca, ko izgine. Živeti pa začne narod, ko se začne zavedati samega sebe, ko živi samozavestno, ko ve, kaj hoče. Kako je torej z našo zgodovino? Ker smo živeli in živimo še, in ker se zavedamo svojega življenja, imamo svojo zgodovino. O tem ni dvoma. Saj imamo svojo zgodovino tudi napisano. Prvo je napisal naš Janez Trdina. Toda Trdina je bil takrat še mlad, bil je šele v začetkih svojega dela — zato ni mogel napisati vse, kot je bilo treba — a po večini je zelo dobro pogodil razvoj našega življenja. Prava zgodovina slov. naroda še do danes ni napisana. V Mohorjevi družbi izhaja prav lepa knjiga dr. Grudna — a tudi ta zgodovina še ni popolnoma — naša. Vsak človek ima v življenju svoj poklic, svoj namen, svoj smisel, ima svoje ideale in svoj cilj. Boj za ta svoj vzvišeni cilj — tvori njegovo življenje — in isto je pri narodu: boj za eno veliko skupno misel, ki je obenem boj za njegov življenski obstanek — tvori zgodovino naroda. Ker živimo in smo, ker se borimo in hočemo živeti, ker že tisoč let stojimo na svoji zemlji in branimo svojo »staro pravdo« — zato imamo svojo zgodovino — in bilo bi čas, da bi nihče več ne prišel z besedami: nimamo zgodovine, ker bi s tem samo dokazal, da ne pozna naše zgodovine. Onih je namreč pri nas zelo mnogo, ki naše zgodovine ne poznajo. In zato imajo ti od vseh treh najbolj prav. Narod pa jo pozna, ker jo nosi s seboj. Vprašanje pa je, ali je naša zgodovina tudi žalostna. Oni, ki to trdijo, mislijo, da obstoji zgodovina iz samih kraljev in cesarjev, iz samih vojsk in zmag — in ker Slovenci nismo imeli kraljev in cesarjev, ker nismo vodili slavnih Vojsk r— zato je baje — naša zgodovina žalostna. Toda vse to govorimo iz zmot naše žalostne preteklosti. V nji je mnogo lepega, preživeli smo v nji tisoč let in skrepkim odporom smo rešili sebi in potomcem življenje. Ko bo v bodočnosti naš zgodovinar premeril vso našo preteklost, bo nam priznal pošteno življenje in najboljšo voljo našega naroda: Živeti po resnici in bojevati se proti krivici. V sedanjem času se je ves naš narod zavedel — odtod izhaja naša sila. Ostanimo zvesti svojemu boju za »staro pravdo«. Pod najtežjimi pogoji so se zanjo bojevali naši ded. Naj nam ne bo žal, da nimamo one »slavne« zgodovine, ki je sedaj nekaterim narodom samo v napotje. BiH smo od nekdaj demokratski narod — in sedaj hočejo biti taki vsi. Bodimo ponosni sami nase: Narod, ki je pod takimi pogoji vzdržal na svojih tleh in si ohranil svojo domovino — ta narod nima žalostne zgodovine — ta narod je sam sebi dokaz svoje sile. Dr. I. L. O, bratje, na pot, živjenju nasprot! Ne bojte se meča krvavega, ta meč ni namenjen na zdravega, na krepkega moža. Oton Župančič: Vseh živih dan. Spomin na prvi slovanski kongres v Pragi I. 1848. Pred 70. leti — dne 30. maja — so se zbrali naši prvi predbojevniki v Pragi na skupen slovanski kongres. Ko je namreč leta 1848. meseca marca izbruhnila revolucija, so se Nemci in Slovani skupno borili za svobodo, toda Nemci so kmalu to svobodo obrnili le sebi v korist in so hoteli, da mi ostanemo njihovi večni — sužnji. To so pokazali dogodki na Dunaju in drugod. Zato so Slovani uvideli, da morajo združiti svoje moči. Treba je bilo skupnega programa proti vladi in proti Nemcem. Predsednik praškega kongresa je bil češki učenjak Pavel Šafarik, tih in miroljuben človek, a zato marljiv delavec, vesten mož in neuklonjiv značaj, ki je v bedi in pomanjkanju ustvaril temeljna dela za vse Slovane (Slovanske starožitnosti (1836), Slovanski zemljevid in zgodovino slovanskih literatur, pri čemer mu je pomagal naš učenjak Matija Cop). Za Jugoslovane je prišel v Prago naš pesnik Stanko Vraz. Shod je bil dobro obiskan. Udeležili so se ga vsi Slovani. Seveda so n. pr. Malorusi na poti v Prago rekli, da gredo tja za to, da bodo glasovali proti — Poljakom in Poljaki — proti Malorusom. Takrat še nismo imeli jasnega pregleda o tem, kako je z nami. Vse je bilo šele v začetkih. Kaka razlika med 1. 1848. in danes! Danes je vse jasno. Na shodu se je govorilo še deloma nemško, da so se udeleženci lažje razumeli, danes se razumemo popolnoma, ko govori vsak po svoje, naj bo Ceh, Jugoslovan, Rus ali Poljak. Med tem, ko je kongres zboroval, je nastala v Pragi nova revolucija, pravi se, da jo je nalašč provzročila policija in tako je bil shod razpuščen in udeleženci so se razšli vsak na svoj dom. Treba jc bilo še bridkih izkušenj, predno je prišlo veliko spoznanje. Tudi letos je bilo podobno v Pragi, toda Praga je ostala vkljub vseinu mirna in slovanski gostje so mogli mirno povedati vsak svoje želje. Nesreča nas je združila in mi vsi vemo. da je lc v združenju zmaga. Vkljub vsemu smo dolžni čast in spoštovanje onim prvim možem, ki so orali ledino in so prvi poskusili zbrati vse Slovane na skupno delo. Časi so bili težki, a niso se ustrašili težav in bojev. Mi. njih vnuki, moramo iti v mislih in v delu za njimi. Le tako moremo upati, da pride nekoč oni slovanski kongres, na katerem si bomo vsi svobodni podali svoje roke in bomo začeli srečnejšo novo skupno bratsko življenje. Vsi smo poklicani, da delamo na to, vsak v svojem krogu. Zato budimo povsod zavest naše skupnosti, čitajrno knjige in zgodovino naših bratov, da jih bolje razumemo, in vzgajajmo svojo mladino za bodoči veliki čas. Slovenci smo vedno vsem z veseljem podali roke, ker smo prvi čutili, kaj pomeni nemška nevarnost. Sedaj so to spoznali tudi drugi. Obhajajmo spomin prvega slovanskega kongresa v Pragi v znamenju ljubezni do naših mož, v trdni volji, da jim bomo sledili, in v krepki nadi, da edino na ta način zašije nam vsem veliki slovanski dan. Iz teme nevednosti smo se dvignili k samozavesti in odtod vodi pot k solncu, svetlobi in sreči. Le v spoznanju je naša bodočnost in naša rešitev. Slava spominu naših prvih bojevnikov na prvem praškem slovanskem kongresu. Dr. I. L. Koho se obnovila Gorica. Gorica, 4. junija. V Gorici imamo več uradov za obnovo Goriške; tako je tu namestništveni oddelek in c. kr. stavbena ekspozitura. Z obnovo dežele se pečajo nadalje: deželni odbor, okrajno glavarstvo, goriški magistrat in še razni odbori. Torej na široko razvito delovanje, samo naše ljudstvo nima one pomoči, katere jc potrebno. Marsikdo je prišel v Gorico, da si vstvari novo eksistenco, da reši, kar mu je še ostalo, da popravi streho, vloži okna in vrata, ali večina jih je odšla, no da bi bili mogli kaj storiti v svoj prid in kaj popraviti. Ako prosiš kje za pomoč, za delavce, za materija! (i že obljubijo ali navadno tudi ostane pri obljubi. V najboljšem slučaju dobiš jednega Ivan Hribar: • »Ne Mino šolobarder Ko sem bil — mal dečko — prišel v Ljubljano, se je šopirila po njej jako oblastno tujščina. Osnovne šole so bile čisto nemške. Slovenščina se je učila na njih le kol obvezni učni predmet za slovenske učence. Gospodski sinovi so je bili oproščeni. Ce so se je pa učili, se je sodilo njihovo napredovanje iz tega učnega predmeta veliko mileje. Kako mi je bilo, ko sem z mengeške šole prišel v Ljubljano pod IStuparja, si je lahko misliti. Res sem se bil pri učitelju Dollenzu naučil nemško čitati. Tudi par nemških besedi, se me je bilo prijelo, a tako bore malo, da je bilo starejšim učencem, s katerimi sem skupaj stanoval, ko so me bili peljali v stolnico k nemškim litanijam, kaj lahko prepričati me, da se po nemško pri litanijah odgovarja »britle. brus«. Kaj je torej bilo lo za čisto nemški pouk, kateremu sem imel sledili sedaj in pri katerem se je moja materinščina vpoštevala le kot sredstvo v skrajnej sili! Otrok sem bil še: a že se je v meni jel oglašati uporni duh proti tej brezmiselnej uredbi. Nič nisem vedel, zakaj, a svojo materinščino sem jel spoštovati in ljubiti. Kar samo od sebe je to prišlo in vselej sem bil vesel krščanskega nauka, ker so nam ga razlagali v slovenskem jeziku. Do učitelja Praprotnika, o katerem so rui pravili, da od tretjega razreda naprej poučuje slovenščino, sem imel ali dva delavca, potem pa si pomagaj, kakor veš iti znaš. Kje dobiš potrebni materijal, orodje, to je tvoja briga. Rabilo bi se veliko Število delavcev, ali na razpolago jih je samo 1">0 in do sedaj dva vagona stavbenega materijala. Birokratov je za obnovo mnogo preveč. Na Goriškem živi nekaj priseljenih ari-štokratov. Ti ho .-.eveda reveži, zlasti oni. ki imajo posestva še v drugih deželah, in da bi (i reveži ne izumrli na naših tleh, za to so skrbi za nje prav po očetovsko. Baronica Teuiienbuch ima v Vipolžah grad in zemljišča. Ona jo takoj dobila, pravijo, da po posredovanju vojnega ministrstva, 50 vojaških delavcev.. Zanimivo je to, da je med temi delavci domačin, ki mora baronici delati za revno hrano in plačo po 14 vinarjev na dan. Sam pa je moral, ako ni hotel pustiti svojega zemljišča popolnoma v nemar, najeti delavca, kateremu mora dajati dobro hrano in 7 K plače na dan. Bivši poslanik Schuckert v Solkanu je razpolagal s 40 delavci in popravil je svoj močno poškodovani grad, za kateri so delavci »rekvirali« potrebni materijal. kjerkoli so ga dobili. Deželni odbor je dobil večjo množino rizlingo-vih trt in takoj je ekscelenca^ Schuckert zahteval zase te trte, ki so vendar namenjene našim vinogradnikom. Zahteva njegova se seveda ni mogla uresničiti, kaže pa, kako mogočno se čuti taka tuja gospoda v naši deželi. Thurn-Taxisovo poslopje v ulici za vojašnico že popravljajo. Vila vpokojenega admirala barona Spauna na Korzu je že popravljena. Popravljajo se nadalje še druga poslopja visoke gospode in pa vojaški objekti. Naš človek pa naj si poišče, ko se vrne, leseno barako, za katero treba šteti do 2000 kron, ali pa naj spi pod milim nebom. V zdravstvenem oziru se stori za Gorico in za Goriško sploh malo ali nič. Vnebovpi-joče je dejstvo, da nekaj trupel na goriškem pokopališču še sedaj ni pokopanih. V razbitih rakvnh vidiš črviva trupla, tam okostja. V grobišču družine Ritter - Zahony so vse rakve razbite in iz njih molijo deli trupel. Greznice še vedno niso izpraznjene. Vse greznice in smetišnice v mestu so polne, javna stranišča zamazana in sploh leži po dvoriščih in neobljudenih hišah vse polno nesnage. Tudi voda iz vodovoda je slaba, včasih umazana in smrdi. Nič čuda, ako izbruhnejo nalezljive bolezni. Do pred par samo zato neko posebno spoštovanje in pozdravljal sem ga tako, kakor nobenega drugega. Kmalu sem se jel ozirati tudi zunaj šole okoli sebe. Poslušal sem, kako gospoda govori med sabo. Vedno po nemško! In srce se mu je trgalo ob tem. Ko začaram pa sem obstal, ako sem našel gospodo v slovenskem pogovoru. Nekoč sem sledil dvema gospodsko oblečenima moškima od Študentovske ulice, v katerej sem stanoval, do sv. Jakoba. Samo zato, ker sta govorila slovensko. Tak je bil na moje sprejemljivo mlado srce vtisk materinščine v gospodskih ustih. Saj je pa takih slučajev bilo lc malo. Samo kmeta in pripro-ste ljudi si-cul takrat govoriti slovensko. Gospoda se je take govorice sramovala. Rabila jo je le.kedar brez nje izhajati ni mogla. Mene je neka radovednost gonila ob četrtkih, ki so bili pouka prosti dnevi, takoj zjutraj, »za vodo« poslušat, kako gospe kupujejo po slovensko. Silno lepa se mi je zdela materinščina v njihovih ustih in le razumeti nisem mogel, zakaj ne doni vedno iz njih. Nekoliko boljše so bile razmere, ko sem se. stopivši v praktično življenje, vrnil pred dvainštiridesetimi leti iz tujine v Ljubljano. A nemščina prevladovala je tudi še takrat in Ljubljano, srce slovenskega naroda, — kajti njegova glava je bila dolgo časa na Štajerskem). je vladala kazinska klika. Moja v zgod-njej mladosti prebujena narodna zavest je bil« sedaj utrjena ;ljubczen do materinščine mi je napolnjevala vse bitje. V tujini sem dnevi smo imeli že 3 slučaje črnih koz. Prahu je po cestah tri pedi na visoko. Skrajni ča* j» za zdravstven« odredb«. IzTGSfnini krogom so vse lake skrbi deveta briga. Lepo na varnem v gosposkih vilah izzivahno prepevajo na vse grlo > Die \Yucht am Iihein«. / Vidite, tako se obnavlja Goriška! Ako hočemo doseči svoi namen, namreč povzdigniti svoi slovanski narod — ako hočemo obdržati in pomnožiti svoj vpliv v Av-striji, je neizogibno, da skušamo razširiti svojo izobrazbo, duševne zmožnosti in pro-sveto med seboj, kajti razum in duše\>na premoč mora končno zmagati. Nadalje je potrebno, da združimo svoje sile po skupnem načrtu, da delamo združeno, kajti delo posameznikov ne doseže nikoli toliko, kakor združena moč. K. H avli če k. Elektrarne no Dravi, i Ze pred več kakor 25 leti si videl prihajati komisijo za komisijo v Dravsko dolino, ki leži med Mariborom in Spodnjim Dravogradom radi zgradbe elektrarne na Dravi. Bile so to skoraj izključno avstrijske tvrdke. oziroma avstrijski denarni mogotci, ki so takrat iskali prostora za tako podjetje. Središče vseh nekdanjih raziskovanj je bilo na Fali, v Rušah in pri Sv. Lovrencu ob koroški železnici. Za elektrarno na Dravi pri Rušah so bili vsi načrti zgotovljeni že pred mnogimi leti. tudi stavbišče je že bilo kupljeno. Usoda pa je takrat izvršitev preprečila na žalosten način: Inženirju, ki je vodil vse priprave, se je po nakupu stavbišča omračil um in s tem je padel ves načrt, kajti nesrečni inženir je bil duša dotičnemu podjetju. Tudi za istim načrtom so stali domači kapitalisti. Ravno tako se je začel v poznejši dobi zanimati avstrijski denar za elektriške zgradbe na Dravi v neposredni bližini Maribora (pri Kamniku) in niže Ptuja. Toda vsa ta zanimanja domačega denarja niso prišla do izvršitve. Mnogo se je pisalo po časopisih, mnogo govorilo, opravljalo se je mnogo komisij, zrelega sadu pa to govoričenje domačega kapitala ni prineslo. Zopet je moral priti tujec in pokazati, kako se dela. Kedaj se je tujec začel zanimati za našo Dravo, ni znano, kajti to so navadno ljudje, ki nič ne pišejo, nič ne govorijo, temveč tiho pripravljalo ter naenkrat začnejo z delom. Ve se le, da so krog leta 1910. ali 1911. začeli inženirji posebno marljivo prihajati na Falo, meriti Dravo in opazovati vodno moč te storil sveto prisego neustrašljivo in dosledno delovati za njeno veljavo.Lahko si je torej misliti, kako me je bolela narodna mlačnost. Živo sem tedaj začutil potrebo slovenske višje šole, kajti ljubljansko ženstvo sploh drugače govoriti ni hotelo, ko nemško. Pa ne le gospodsko, tudi polovičarsko. Celo dekleta s kmetov, ki so prihajale v mesto služit, so so nalezle kaj kmalu nemške kuge in so gonile svoj >aber, aber«. Najbolj me je pa ogorčalo, ako sem čul gospodo, ki je slovela za narodno, pogovarjati se med sabo po nemško. Tudi po gostilniah, koder se je zvečer sestajala in celo na čitalniških veselicah. Slovensko govorili so ti narodnjaki le za parado ob redkih slavnostnih prilikah. V njihovih rodbinah je bilo seveda vse nemško. Ostal sem svojej prisegi zvest. Slovenščini vedno in dosledno prvo mesto! Naj si bode kjerkoli. Pa sem bil tudi naletel. Obrnil sem se bil zaradi pravnega zastopstva na odvetnika, ki je bil tiste dni sloveč narod1 njak, in naročil sem mu izključno slovenske vloge na sodišča. On in njegov prvi koncipi-jent, ki še dandanes odvetnikuje v Ljubljani, sta me zatožilft zaradi tega pri mojej višjej instanci, češ, da je to naročilo neumestno in da se je, ker pri sodišču ne vidijo radi slovenščine, bati pristranske delitve pravice. Moja višja inštanca mi je poslala ono zatožbo na vpogled, gospoda tožitelj« pa poučila, da moje naročilo odobrava. Osramočeni narodni odvetnik je še le sedaj začel vlagati slovenske spise pri sodišču. (Konec prihodnjič.) reke v posameznih letnih časih. Naenkrat leta 1912. so začeli kupovati zemljišča iirv jeseni istega leta se je v Pati že naselila prva skupina delavcev pod vodstvom enega inženirja. Za par mesecev so sledile nove skupine in okrog marca ali aprila 1913. je Pilo delo že v polnem teku. Zaposlenih je bilo kakih petnajst inženirjev, število ostalega Osobja pa je naraslo do pričetka vojske nad 2000. Inženirji so bili skoraj sami Švicarji, ravnotako vsi važnejši ostali uslužbenci. Kajti to delo je plačeval tuj denar. Sicer se je ustanovila avstrijska trdka z lepim domačim imenom, ki bo na papirju lastnik tega podjetja. V resnici pa vodi vse podjetje neka banka iz Basela (švica), ki zopet ni last švicarskega denarja, temveč angleškega in francoskega! Imenovana banka je dajala denar tudi ves čas vojske. Falska elektrarna bo proizvajala normalno 30.000 konjskih sil. Reklama se je vedno glasila na 45.000 konjskih sil, toda to le vsled tega. ker pravi podjetnik, da v resnici lahko naredi z odjemalci pogodbo za več kakor za 30.000 konjskih sil, ker nikdar ne bodo vsi odjemalci rabili naenkrat kupljenega električnega toka; osobito računi podjetnik s tem, da bo odjemalec, ki kupi tok za razsvetljavo, istega rabil po noči, obrtnik in industrijalec pa bodeta rabila moč za svoje stroje izključno le v dnevnem času. Odtod torej reklamna številka 45.000. V ostalem bi zanimalo navesti, da bo jez čez Dravo, ki je že dogotovljen, visok nad 40 metrov, računano prav od vznožja zidu. Drava sama se vzdigne na gornji strani jeza nad normalno višino približno za 14 metrov, tako da bo nastalo celo jezero, ki bo segalo približno 10 km daleč. Zatorej nekako od Fale pa do Sv. Ož-bolta blizu Marbeka. Pomisliti treba, da je bila Drava na istem mestu poprej globoka le kakih 5 do 7 metrov. Zakaj so se sukali vsi načrti vedno okrog Fale in zakaj se je istotam začela tudi prva stavba? Radi tega, ker je tam ozemlje nenavadno ugodno za tako podjetje. Ako se voziš po koroški železnici od Spodnjega Dravograda proti Mariboru, prideš takoj za Vuh-redom v tako ozko dolino, da se čudiš, kje se je še našel na desnem bregu Drave prostor za železnico in na levem bregu za državno cesto, ki teče iz Maribora v Celovec in potem dalje proti zapadu. Čim bolj se bližaš Fali, tem bolj ozka postaja ta soteska. Oba brega takoj od Drave strma, skoraj nikjer nobene hiše, nobenega polja, le gozdovi in manj vredna šuma, kakoršna je običajna v bližini tekoče vode. Še le nekaj sto metrov nad falsko postajo se svet odpre, levi breg Drave se razširi v lepo selniško ravnino z rodovitnim poljem. Točno na mestu, kjer se prične Selniško polje, torej na koncu opisane dravske ožine, se je stavil v Dravo jez. V to svrho je bilo treba pokupiti le malenkost stavbišč na prostoru, kjer se je Drava zajezila in na obeh bregovih do tja, kamor bo segala zajezena Drava, nekdaj malovredne zemlje. Edino, kar stane nekaj več denarja, Dogodki. Kdor je zloben, ta na dobro jed slabe namasti ocvirke — vlada nam na praški je obed — priložila oktrojirke. Toda naš želodec je junak, on zdaj vse prebavi, slaba jed je včasih dober znak, star pregovor pravi. * Gospod Jofie, ruski poslanik in Žid v Berlinu, se je nastanil v ruskem berlinskem poslaništvu in je dal odstraniti znad vrat ruskega orla in druge znake, češ, da se bo vse to nadomestilo o priliki s primernejšimi od-znaki. ki jih bo boljševiška vlada določila za Rusijo. Mi predlagamo, naj tam obesijo svoj najlepši in edini pravi znak: židovski nos. • je, da bo treba državno cesto mestoma preložiti nekoliko višje. V tem torej, da so razni zemljiški odkupi stali na tem mestu silno malo. je važen vzrok, da so se podjetniki odločili ravno za Falo. Razun tega pa je v tej dolini tudi vodni padec zelo močen, kar istotako igra važno vlogo. Falska elektrarna še ni dogotovljena. Dravo so zajezili prvič dne 20. marca t. 1., toda so morali zatvornice takoj zopet odpreti, ker se je izkazalo, da je bil cementni del jezera na levem bregu reke prekratek in je vsled tega zajezena Drava takoj našla novo pot mimo levega zidu. Poprave so trajale do 20. aprila. Sedaj je delo dokončano, da se lahko prične tekom letošnjega poletja z izrabljanjem vodne sile. Upati je, da bo Maribor prihodnjo jesen že razsvetljen potom fal-ske elektrarne, razun tega bodo do takrat lahko dobili od tam luč vsi prebivalci v fal-ski bližini, končno vsi oni. ki prebivajo ob progi Fala-Maribor, po kateri bo šla napeljava. Kedaj se bo napeljevalo dalje, še ni znano, ker primanjkuje potrebnega materijah. Gotovo pa je, da falska elektrarna posebno daleč južno od Drave ne bo oddajala toka, temveč se bo raztezal delokrog skoraj izključno proti severu. Dotični krog kapitalistov, ki odloča pri falski elektrarni, ima namreč na Štajerskem že dve elektrarni in sicer eno v Nemški Bistrici nad Gradcem, drugo niže Gradca blizu Lebringa, torej obe na Muri. Vsaka ima približno 6000 konjskih sil, kar za tamkajšnji odiem oziroma za tamkajšnjo porabo že dolgo ne zadostuje več. V izpolnitev te vrzeli služi falska elektrarna. Tako se govori, da bo to podjetje oddajalo svoj tok na celo Spodnje in Zgornje Štajersko. Ista družba, ki stavi falsko elektrarno, se peča z novimi načrti. Tako se govori, da se bo že v kratkem pričelo z delom za elektrarno v Breznein ob koroški železnici, dve železniški postaji od Fale naprej. Tretja elektrarna oa bi se naj zidala v bližini Vu-hreda pri Marbeku. Ta dva načrta sta resna, kajti izhajata iz istih strokovnih in denarnih krogov, kakor falsko podjetje. Razutega se je že mnogo govorilo, kakor sem že omenil, o elektrarnah pri Mariboru in niže Ptuja in ni dvoma, da se bodeta v dogledem času izvršila tudi ta dva načrta. (Konec pr.) Kolikor tisočev jih je padlo na bojiščih, kolikor tisočev jih je umrlo doma od vsega hudega: — ostalo jih bo še dovolj, da se zgodi, o čemer sem trdno in vemo prepričan: na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlejši, lepši dom, ki si ga bodo uredili po svoji, iz trpljenja vzkipeli volji, po svojem, v novih spoznanjih dozorelem razumu! Ivan Cankar (»Očiščenje in pomlajenje«.) * Kakor se poroča z Dunaja, bo Goriška kmalu očiščena vseh nevarnih elementov, granat, bomb in drugih snovi, ki uničujejo Hanlfestacijsba shoda. V nedeljo, 9. t. m. ob 3. popoldne se vrši shod v Metliki. Govore državni poslanci: dr. K o r oš e c. prof. .1 a r c in dr. Ravni-h a r. Isti dan ob 11. dopoldne se vrši shod v Žireh, kjer govori deželni poslanec Ribnika r. Slavna republika Vasillcevo. Prijatelj, ki se je vrnil iz Ukrajine, mi je pripovedoval sledečo dogodbo: Po bojih pri Hotinu smo šli proti Mogi-ljevu. Tam sem dobil povelje, naj odidem z malim oddelkom v bližnjo vas Vasiljcevo. Odšel sem tja proti večeru, ko je že padal mrak. Okoli nas se je razprostirala široka pokrajina' — ravnina, kamor je neslo oko, neizmerne daljave so se odpirale na vse strani in tam na koncu je padalo vanje slabo, utrujeno solnce. Lahen vetrič je pihljal po drevju, prihajal je od nekod daleč, daleč šepetal je ka-jcor tiha ukrajinska bajka in se je izgubljal v nemi večer. Nad polji je ležal pust prah in po travi so se oglašali neumorni cvrčki v neskončni večerni pesmi. Vas je ležala ob robu zapuščenega polja — koče so se skrivale pod drevjem med prepletenimi vrtovi, tako majhne in slabotne, kot da so se skrile v zemljo, da v nji varno dremljejo svoje mirno življenje. Približal sem se vasi in sem se oziral po ljudeh. Nikogar ni bilo videti. Zdelo se mi je vse to sumljivo in sem se ustavil. V tem sem zagledal družbo petih mož, ki so se mi bližali od vasi. Bili so ruski kmetje s svojimi znanimi čepicami in bradami. Vidim, da so se napotili naravnost k meni, zato sem čakal. Približali so se z dobrimi nekoliko negotovimi koraki in eden iz njih je stopal naprej. Ustavil se je nekaj korakov pred menoj in je vprašal, ali sem namenjen v Vasiljcevo. »Da, v Vasiljcevo,« sem odgovoril. »Imam povelje od komandanta, da pregledam vašo vas«. »Mi bi ti svetovali, batjuška, da bi toga ne delal.« »Zakaj?« sem vprašal. »Zato ker je naše selo Vasiljcevo popolnoma samostojna republika, ki nima s svetom nič skupnega.« »Kako to? Vi ste vendar Ukrajinci.« »Ne, mi nismo ne Ukrajinci ne Rusi. Mi smo samostojna republika Vasiljevo, ki nima s svetom nič skupnega.« tam vračajoči se domači slovenski rod. Toggenburg je poslal tja svojega cenzorja, ki naj vse konfiscira. Potem bo mir pred nevarnostjo. Tako bo vsegamogočna cenzura tudi na tem polju dokazala svoje vsegamogočno delo. * Gospod Seidler se je zbal — rad popravil bi napake, zato sklical je in zbral k sebi bratovske Poljake. Vendar situacija ni mu še natančno znana, ker je diplomacija stvar ministra Buriana. Burian tudi ne ve sam. kaj Poljakom naj nasuje. šel je v nemški glavni stan. tam se vedno prav svetuje. In tako gre stvar naprej, vsak živi samo od dneva — kdor imaš kaj jesti — jej — in kdor nima nič — naj zeva! Junij Brut. »A kdo j« vam to rektl?« »Mikula Ivanov! Mikula Ivanov i« »riše! » fronte i* j* tako nasvetoval in kakor jc nasvetoval — smo storili.« »In kdo je ta Mikula Ivanov?« »Mikula Ivanov je učen človek, sramoten. Edini človek, ki zna pisati v celem selu. Zato je prišel in je rekel: Vasiljcevo je republika. Vsakemu tako recite in bodete imeli mir.« — Ta je povzel drugi: »Mikula Ivanov je služil pod carjem in pozneje. On je vojak. Zato je moral oditi. A mi smo takoj vse storili. Zaprli smo šolo in rekli, da nihče ne sme stopiti v naše selo. Nam ni mar, kaj se godi drugod po svetu. Mi ne maramo vojne, zato nikogar ne pustimo v vas. Ne maramo vojne z nikomur. Zato poj di, batjuška, k komandantu in mu to povej. Tako je rekel Mikula Ivanov in tako smo storili. Samostojna republika Vasiljcevo, reci, je sklenila, da ne sme nihče stopiti na njena tla.« »Toda jaz imam povelje in orožje . . .« Možici so se spogledali in posmejali. »Kaj ti to pomore, batjuška? Nekaj ljudi mora biti mrtvih, a ne dobil bi ničgsar. Tako povej komandantu.« »Reci, da je rekel Mikula Ivanov, da nima nihče pravice dotakniti se nas, ker nismo z nikomur v vojni. Mi smo do vseh enaki in nihče ne sme stopiti v naše selo. Mikula Ivanov je rekel, da je tako vse v redu.« »In če bi kdo stopil v selo?« Pomislili so nekaj in eden iz njih se je ojunačil.: »To bi ti ne svetovali, batjuška, ker bi se republika branila. Nihče ne sme proti naši volji v naše selo, ki je samostojna republika Vasiljcevo.« Rekel sem, da pridem drugi dan. A drugi dan sem odšel v zaledje. Kako je samostojna republika Vasiljcevo, rešila svojo samostojnost, mi ni znano. Vse, kar se godi žalostnega le zatohla noč pred zarjo, ki je blizu! Vsu.j zaSe — izvzamem le tiste, ki nimajo ne srca, ne duše, temveč le usta in denarnico — vsak zase se je pričel zavedati zmot in zablod preteklosti, se je s skrbjo in strahom, toda hkrati z vero in upanjem zagledal v prihodnjost, začel si je meriti novo pot — sebi, otrokom in vnukom. Ivan Cankar (»Očiščenje in pomlajenje«.) Vprašanja in odgovori. F. S., Zagorica. I. Kdaj ima posestnik pravico do podpore po vpoklicanem bratu, ki je bil pri njem mesto hlapca? Pravico do podpore ima, če je sedaj vsled bratovega odhoda posestvo tako slabo obdelano, da ne donaša več toliko, da bi se družina lahko preživljala, ali pa če se mora mesto brata najemati drage tuje delavce, tako da stroški za nje pojedo toliko dohodkov, da ostali dohodki ne zadostujejo več. za preživljanje družine. II.) Kaj je storiti, če je bila prva prošnja odbita, na drugo in tretjo ni pa sploh nobenega odgovora? Če je preteklo že delj časa, odkar komu kaka prošnja še ni bila rešena, naj pismeno zahteva, da mu komisija na vsak način do-pošlje pismen odlok, kako je razsodila o njegovi prošnji, ker je komisija v vsakem slučaju k temu zakonito obvezana. Če se vam bo potem zdelo, da se vam je s tem odlokom godila krivica, se boste lahko tekom 60 dni po prejemu odloka pritožili na višjo inštan-co, ker ima po novem zakonu vsak prosilec to pravico. S. P., Čermožiše. I. Ali imajo svojci za nedoločen čas oproščenih vojakov še pravico do podpore? Če je bil vpoklicanec oproščen vojaške službe, svojci v nobenem slučaju nimajo več pravice do podpore. Če oproščenec pri ti- ste« delu, aa katere je ©proseen, »rettialo 2»slu&, naj d» skuia na delodajalca, ki s?a je oprostil vojaške sluibe, če«, da brea nje** ne mor® izhajati, vplivati, da mu bo v lastno korist zvišal plačo na tako mero, da bo lahko preživljal sebe in družino. II. Ali sme podporna komisija zahtevati nazaj podporo, v kolikor so jo svojci predolgo prejemali? Preveč prejeto podporo sme zahtevati nazaj le godrnja, in sicer le v slučaju, da je svojcem dokazana goljufija in so bili obsojeni radi goljufije, pri čemer jih sodnija obsodi tudi v povračilo škode. Če so pa svojci iz nevednosti ali celo radi pomote komisije prejeli preveč podpore, pa komisija ni upravičena zahtevati preveč prejetega zneska nazaj, ker zakon izrečno določa, da prejete podpore ni treba povračevati. C. kr. domobransko ministrstvo je komisijam pred krat kim zabičilo, da se imajo po tem ravnati. — Preveč prejeto podporo se pa lahko nazaj sprejme, če jo vrne stranka popolnoma prostovoljno. F. P., Visoko. Ali je še kaka pomoč, če svojci zoper odklonitev prošnje niso vložili tekom 60 dni po prejemu odloka, pritožbe na deželno komisijo? Ker ste odklonilni odlok prejeli že dne 15. novembra 1917, ne da bi se bili dosedaj pritožili, bi bila vsaka pritožba na višjo instanco brezuspešna. Napravite lahko le še ponovno prošnjo na okrajno komisijo, v kateri morate pa navesti kako novo dejstvo na pr. spremenjene razmere ali nov dokaz za svojo upravičenost do podpore. Zoper novi odlok komisije se pa lahko dalje prito-žuiete. kakor je opisano v 13. št. »Domovi-vine«. V novi prošnji lahko tudi izrečno zahtevate, da naj komisija, če bi se glasile poizvedbe orožništva za vas neugodno in bi nasprotovale vašim navedbam,predno bo razsodila v vaši prošnji, zasliši tudi vas, da boste dali lahko nrotiizjavo in protidokaze na te poizvedbe, k čemur vam komisija pri prvotni prošnji bržčas ni dala prilike. Novi zakon, veljaven od 1. avgusta 1917 nadalje, namreč pri takih poizvedbah komisijam izrečno nalaga to dolžnost, tako da zadeva ni pojasnjena le od strani orožništva, temveč tudi od stranke same. F. Ž., štab c. kr. strelskega polka št. 26, vojna pošta 383. I. AH dobivajo starši podpore lahko tudi za vpoklicanimi oženjenimi sinovi? Tudi za sinove, ki so bili že pred vojno o-ženieni ali so se šele med vojno oženili, dobivajo starši lahko podnoro, seveda le. če so bili od njih odvisni ali če imajo napram njim nlimentaciisko pravico. Pravico do podpore imaio starši nesrlede na nodporo. ki io prejemajo morda že sinova žena in otroci. II. Ali imaio starši pravico do podpore za vsemi štirimi vpoklicanimi sinovi naenkrat? Ali je pravilno, da so nred splošnim zvišanjem podnore prejemali le po IS K mesečne podpore? Ali bi se dalo dobiti še kak povi- šek za nazaj? Ker nihče izmed štirih sinov ni služil prezenčno, so imeli starši že pred 1. avgustom 1917 načeloma pravico do podpore za vsakim izmed njih, od katerega podpore so bili odvisni. Seveda pa višje podpore niso mogli dobiti, kakor kolikor znaša enotni v zakonu za vsako osebo določeni znesek. Če za enim sinom starši ne dobivajo celotnega zneska, prosijo' lahko podpore tudi za ostalimi sinovi, in sicer za tolikimi, da doseže podpora enotni znesek. Morda so dobivali starši le po 15 K na mesec le za to, ker so dobivali podporo le za enim sinom, in sicer v tisti višini, za kolikor so imeli po mnenju komisije od njega koristi. Ce komisija tega zneska ni pravilno izračunala, dobite lahko povišek za nazaj na ta način, da komisiji v novi prošnji dokažete pravilni znesek podpore, ki so jo prejemali starši od tega sina. Nadaljnje zvišanje za nazaj do enotnega zneska dobite lahko s tem, da vložite posebno prošnjo še po vsakem izmed ostalih sinov. Če bi nam bili natančneje opisali razmere staršev, način in višino podpore, ki so jo imeli starši od vsakega izmed si- nov, i« dneve vpoklica sinov, bi vam khko dali natančnejša navodila, m.) Ali j* pravilno, da io bila stariem m*~ seč«a podpora 15 K šele dn« l. januarja 191S zvišana na 100 K mesečno? Ne glede na morebitno zvišanje po starem zakonu sta imela oče in mati že od 1. avgusta 1917 pravico do splošnega zvišanja podpor. Bržčas je bila zvišana podpora res da šele dne 1. januarja 1918 nakazana, toda tudi za nazaj od 1. avgusta 1917 nadalje. Če ne, se pritožite. Kakor ni šla vojna mimo nobenega človeka brez sledu, tako ni šla brez sledu mimo živih strank, ki so se z narodom zrasle, da so kri njegove krvi, da sopejo življenje njegovega življenja. Posamezni se — kakor bolnik, ki je po dolgi bolezni okreval — razgleda po svoji preteklosti, se zamisli v prihodnjost in ji snuje cilje. Nič drugače ni s strankami: dramijo se iz mrtvila preteklih dni, iščejo si novih potov za prihodnjost. Ivan Cankar (»Očiščenje in pomlajenje«.) .-■JJ» IH I ■ JU-JfckL-J I__»______________L—_gHg5!B- Slovensko narodno gledišče. Konsorcij oziroma ravnateljstvo gledi-škega konsorcija deluje ves čas jako živahno, da se organizira podpisovanje deležev tudi izven Ljubljane po vsem Slovenskem. V to svrho se je razpredla po vsej domovini obširna korespondenca. Uspeh je vobče zadovoljiv; pričakovati pa je, da se odzove še več znanih imovitih rojakov in denarnih zavodov. Obenem se je takoj začelo sestavljati osobje za dramo, opero in opereto. Po naročilu konsorcija sta se lotila angažiranja člana ravnateljstva, nadkomisar F. Govekar in dr. Iv. G r a f e n a u e r. Spočetka minolega meseca sta bila imenovana voditelja našega gledišča v Zagrebu, da pridobita predvsem tamkaj angažirane domače sile ter tudi nekaj zagrebških in osi-jeških igralcev, igralk in pevcev za naš oder. Dosegla sta najlepše uspehe: v prvi vrsti pozdravljamo pridobitev nadrežiserja Hinka N u č i č a, ki prevzame upravo slovenske drame; te dni pa se sklenejo pogajanja še z drugimi umetniki in umetnicami, Hrvati, Hrvaticami, Srbi in Slovenci. Obenem so se angažirali večinoma vsi domači bivši igralci in igralke, ki so se znova priglasili ali ki žele iz dosedanjih diletantov postati stalni igralci na našem odru. Mnogo domačinov se ie prijavilo tudi za zbor, za komparze ter tudi za orkester. Sredi minolega meseca sta odpotovala glediška voditelja v Prago, kjer sta pridobila kot opernega kapelnika Rudolfa P i s-kačka, sedanjega kapelnika vinogradske opere in operete ter veleuglednega skladatelja oper in operet, kot primadono gdč. Jano R i c h t e r j e v o in go. Hano K r a m p e ro-v o, kot operetno subreto go. Vero S k a 1 s k o in g. Vladimira M a r e k a kot spevokomika ter odličnega režiserja strokovnjaka za opero in opereto. Kot prvi ljubimec je angažiran hrvatski mladi umetnik Ivan M i r j e v, sedaj član kr. zagr. kazališta, kot karakterni igralec Čeh K. K a 1 i s t a, doslej prvi igralec »Uranije« v Pragi, kot prva ljubimka Cehinja Vilma S t ie h lov a, kot prva karakterna igralka Hrvatica Ljerka Trautnerjeva, doslej članica kr. zagreb. kazališta, kot pevka komičnih operetnih ulog in kot karakterna igralka Cehinja L. Longenova, mlada umetnica posebnega talenta za humor in karakteristiko. Nadalje je bil angažiran mladi operni basist Poljak Hugon Z a t h e y, bivši prvi basist češke opere v Mor. Ostravi ter poljske opere v Lvovu, dalje Ceha Em. Bro-ž i k in V. F ii h r e r kot II. operni bariton oz. kot II. operni bas, Josip D r v o t a, bivši večletni priljubljeni 1. operni tenor vinogradske in plzenske opere, rodom Čeh, ki govori že izvrstno slovenski, kot 1. operni tenor in pevec velikih spevnih operetnih partij, Slovenka Rezika T h a 1 e r j e v a, ki si je medtem na raznih nemških glediščih, zlasti v Gradcu, pridobila ne le veliko rutino, nego tudi pevsko umeniško dovršenost, kot prva operetna in kot operna pevka, Slovenka Cirila Medvedova, odlična absolventka dunaj. kon-servatorija, kot mezzosopranistka, kot stalna gosta koloraturka Cilka Otahalova in altiska Marija P e r š 1 o v a, dalje Hana V o-j a č k o v a kot režiserka in učiteljica plesov ter kot predplesalka ter končno 30 glasbenikov domačinov in Čehov, ki tvorijo prvovrsten glediški orkester. S tem pa angažmani niso zaključeni, nego se nadaljujejo pogajanja še z raznimi umetniki in umetnicami. Toliko je gotovo že danes, da naše narodno gledališče ne začne svojega delovanja od početka, nego ga hoče nadaljevati s stopnje, na kateri je bilo prekinjeno. Takoj dobimo torej dobro in veliko dramo, čim najboljšo opero ter čim dovrše-nejšo opereto. Glediški svet, sestojajoč iz glediških strokovnjakov in literatov, se bavi že nekaj tednov s sestavo dramskega, slovenskega, jugoslovanskega, slovanskega, romanskega in nordijskega ozir. klasičnega repertoarja. Glediški oder in odrišče se že dalje časa popravljata in prenavljata, na kar pridejo na vrsto lože in prostor za gledalce sploh. Zanimanje za naše gledišče je izredno veliko pri bratih Hrvatih, ki so podpisali okoli 100.000 K deležev ter poslali tudi več tisoč K darov za ustanovne stroške. Inten-danca kr. zemalj. kazališta v Zagrebu je pri- | redila na korist našemu gledišču posebno predstavo, ki je prinesla čistih 3969 K. Enako benefično predstavo je z bratsko radodar-nostjo obljubilo prirediti ravnateljstvo praškega Narodnega divadla, pripravlja se tudi v mestnem gledišču Kral. Vinogradov ter se priredi v Narodnem domu na Vinogradih velik koncert s sodelovanjem čeških umetnic in umetnikov, bivših članov našega gledišča, Obe prvi praški gledišči dasta za otvoritveno opero in opereto na razpolago svoje izvirne češke ozir. slovaške narodne obleke za sole, zbor in plesalke. Praga in Zagreb nudita torej Ljubljani v današnjih težkih časih prav izdatno, vzgledno dejansko pomoč. V prvi vrsti pa si moramo pomagati sami. Podpisujmo deleže po 100 K nadalje, ker troški za obnovo gledišča bodo ogromni! Gaže bodo z ozirom na splošno draginjo trikrat do petkrat večje, kakor so bile pred vojno, nabava raznih sredstev pa je tudi desetkrat in petdesetkrat dražja. Konsorciju je treba torej za prvo sezono predvsem daril, s katerimi more razpolagati svobodno, medtem ko tvorijo deleži nedotakljivo glavnico. Zato se obračamo do vseh naših hranilnic, posojilnic in upravnih svetov vseh naših denarnih zavodov s prošnjo: ob zaključku računov se spominjajte z darili sloven. narodnega gledišča v Ljubljani! Naše gledišče daje moč in kri vsem ostalim slov. odrom, zato je ljubljansko gledišče v resnici vsena-rodno. Nabirajte, rojaki in rojakinje, pri vsaki priliki prispevke in darove za naš glediški fond, ker treba je še mnogo, mnogo denarja, da se posreči ustvariti zares izvrstno narodno gledišče na čast in korist Slovencem ter na ponos vsemu Jugoslovanstvu! Prosveta. Izdanja »Matice Hrvatske« za goditui 1917. Dovršene su i raspačavaju se knjige »Matice Hrvatske« za godinu 1917. (III. kolo) u svemu četiri knjige ,i to: 1. Krsto Pavletič: Život i pjesnička djela Franje Markoviča. Ilu-strovano sa 8 slika. Potanka i kritična monografija velikoga hrvatskoga pjesnika i filozofa. 2. Mirko Jurkič: Iz Završja. Črte i priče iz zapadne Bosne s ilustracijama Gabrijela Jurkiča (16 slika i s naslovnom slikom u bo-jama; Selo u završju). 3. Kosor: Mime. Pri-povijesti. 4. Dr. Fran Bubanovič: Slike iz kemije. llustrovano sa 57 slika. I ako je štam-panje i oprema knjiga u današnjim vremeni-ma vanredno poskupila, opet je članska ci-jena za sve četiri ove knjige ostala 6 K, samo je u ime otpreme, poštarine i poraslih troš-kova udaren prinos od 2 K, za članove u Zagrebu i koji knjige podižu u uredskim prosto-rijama »Matice Hrvatske« 1 K. Prerrfti tome zapadaju redovita izdanja za članove izvan Zagreba 8 K, a za članove u Zagrebu 7 K; za Slovence, koji su članovi »Matice Slovenske« 6 K. Uvez knjiga III. kola stoji 7 K. — Uz ova redovita izdanja izdane su kao vanredno 'izdanje: 1. P. Preradovič: Izzabrane pjesme. Umjetnički je knjigu opremio Ljubo-mir Babic. Za članove 5 K, uvez 3 K, otpre-ma i poštarina 1 K (ako se naruči posebice). 2. Laza Lazarevič: Izabrane pripovijesti. U ovome je izdanju 8 najbiranijih pripovijedaka velikoga srpskoga pripovjedača sa književ-nom studijom Jovana Skerliča. Za članove 4 K, uvez 2 K, otprema i poštarina 1 K (ako se naruči posebice). — Dok traje raspačava-nje III. kola, ne če se prodavati posebice pojedine knjige ovoga godišta. Članovi zakladnici dužni su da se sami prijave i označe toč-nu adresu; ako kojim slučajem ne dobiju na-rudžbenice. — Popis svih knjiga, koje Matica imade na skladištu. šalje se na zahtjev ba-dava. Nam Čehom je določila usoda častno, a nevarno mesto prve slovanske trdnjave lia zapadu; branili smo svoje gore, svoje utrdbe častno cela dolga stoletja in jih bodemo branili tudi v bodoče: Donava bo slovanska reka, Avstrija bo slovanska država. — Ako pademo mi, bo konec svobodnih zapadnih Slovanov in konec Avstrije. (Velja v prenesenem pomenu tudi za nas. Op. prev.) K. Havliček 1848. Gospodarstvo. Državni dolgovi. Nemški in madžarski politiki in finančniki dobivajo počasi, a vedno huje sive lase. .»Vzdržati do skrajnosti!« jim gre že za nohte. Danes je. v prometu že okoli 22 milijard kron bankovcev, zlatega pokritja pa je komaj za nekaj sto milijonov kron. V prometu je torej desetkrat več bankovcev, kakor jih prenaša zdravo, solidno gospodarstvo. Pred vojno so bili bankovci kriti vsaj s 50% zlata. Danes o pokritju- skoraj ni mogoče govoriti. Avstro-Ogrska ima danes okoli 75 milijard kron dolga; koliko ga bo ob koncu vojn^?! Od 75 milijard kron dolga odpada že danes okoli 50 milijard na našo, avstrijsko državno polovico, in znašajo obresti 2-8 milijard kron na leto. Leta 1913. se je plačevalo za vse davke in državne pristojbine v vsej Avstriji okoli 16 milijard kron. Ako bi ostali vsi dohodki in izdatki neizpremenjeni, bi morali zdaj zvišati vse davke in državne pristojbine na 250 odstotkov, torej jih zvišati in povečati za dvainpolkrat toliko, kolikor so znašali pred vojno. Toda po vojni bodo dohodki manjši, izdatki pa večji. Najmanj 400 do 500 milijonov kron na-leto bo treba plačati za vzdrževanje vojnih invalidov, za pokojnine vdovam in sirotam itd. Tako je gotovo, da bo treba zvišati dosedanje davke in državne pristojbine najmanje na 300 odstotkov. V slovenskih pokrajinah (brez Primorja) se je plačalo pred vojno za vse davke in pristojbine letno okoli 60 milijonov kron, to je 50 K nu osebo. Po vojni bi morala plačati vsaka oseba (!) po 150 kron!!! Kam plovemo? Kakšna jc naša bodočnost, ako se grozeča katastrofa ne odvrne ali vsaj izdatno ne zmanjša? Zato je naš klic: Mir in svoboda! Švicarska živina. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani« naznanja onim živinorejcem, ki so naročili švicarsko živino, da pride švicarska živina na Kranjsko, šele meseca avgusta-1. 1., ker prej uvoz iz Švice ni mogoč. Zvišanje cen za klavne prašiče. V bodoči dobi za klavne prašiče se bodo cene zvišale približno za polovico lanskih cen za klavne prašiče. Dotični predlog leži še sicer pri c. kr. poljedelskem ministrstvu na Dunaju, vendar pa je brezdvomno, da bo ministrstvo temu predlogu ugodilo. Zato naj rejci rede kar največ prašičev za zakol ter se naj ne omeje le na rejo za lastno potrebo. Po deželi je razširjeno napačno mnenje, da za plemenske prašiče ni maksimalne cene. Še danes je v veljavi ukaz c. kr. deželne vlade z dne 7. avgusta 1916, glasom katerega so pujski v starosti do treh mesecev plačevati po 8 do 12 kron kilogram žive teže, h kateremu znesku se sme pribiti pri prašičih za pleme še 25%. Predlagano je tudi zvišanje teh cen pri plemenskih prašičih na ta način. Opozoriti je treba na to dotičnike, ki prodajajo plemenske prašiče za naravnost nezaslišane cene, dasi se mora priznati, da so stare maksimalne cene res prenizke. Naj bi bili ljudje sami toliko pametni, da bi zatrli nečuveno navijanje cen pri plemenskih prašičih na ta način, da bi jih ne plačevali po naravnost neizmenih cenah. Letošnja letina lepo kaže. Vreme je doslej prav ugodno. Šploh smo glede rasti vseh pridelkov za dobrih štirinajst dni naprej pred lanskim letom. Večkratni dež in lepo toplo vreme zelo ugodno vpliva ne samo na razvoj na njivah, ampak tudi na sadje in na vinograde. Sadje ponekod lepo kaže. Posebno češplje in hruške so bogato nastavile. Tudi vinska trta je, kakor poročajo z Dolenjskega, tako mnogo nastavila, kot druga leta sredi meseca junija. Obeta se nam torej prav dobra letina. Samo če ne pojde zopet vse v tujino, kakor lansko leto, ko domačega sadja skoraj videli nismo. Bankovci po 5 kron. Avstro-ogrska banka proučava' izdajo novih bankovcev ter misli tudi na bankovce po 5 kron. Vedno več in več je papirnatega denarja. Bolgarska letina. Bolgarski listi javljajo, da se je v južnih pokraijnah že začela žetev in da je dež poslednjih dni jako dobro vplival na stanje žita in v vsej deželi. Obeta se prav dobra letina, kakor pri nas. Kako poceni'je v Švici in v Pragi. Pri nas pada vrednost denarja od dne do dne; v zameno za drugo blago dobiš morda še tupa-tam kaj malega, če hočeš blago plačati z denarjem, ga pa ne moreš preplačati. Priprost obed — pišejo »Narodni Noviny« — s ko- ščkom govedine, ki je pred vojsko veljal komaj 1 K 50 v, velja danes v Pragi 24 kron. Košček govejega mesa v omaki stane 4 K, goveje meso s prikuho 6 K, goveja pečenka v smetanovi omaki 11 K, telečje koleno 12 K, telečje ledice 8 K, guljaš K 6-50, špinača z jajcem K 3-50, salata z jajcem 2 K, salata iz kumar 3 K, svinjski paprikaš 10 K, 3 jajca na masti zmešana 6 K, vrček piva K 1"40. Tako moraš potrošiti le za hrano v Pragi na dan najmanje 60 kron, a pri tem nisi nikoli sit. V boljših hotelih stane hrana s stanovanjem 50 kron na dan, a to je znižana cena samo za stare znance. Ob takih razmerah moramo smatrati Švico za bajno deželo. Ce beremo inserate švicarskih listov, se čudimo. Prvovrstni hoteli na Štirikantonskem jezeru kličejo na obisk in javljajo, da stane v njih celodnevna hrana s stanovanjem vred 6 do 7 frankov. — Podobno nizke cene so pri obleki. Moderno žensko krilo iz pristne volne velja 85 do 225 frankov. Poletni plašči 75 do 100 frankov, svilnate bluze 22 frankov. — Srečne dežele, ki ima v njih denar še tako veljavo. Budiinpeštanskim čevljarjem je draginja še premajhna. Iz Budimpešte poročajo: Mesto je' bilo v torek dopoldne prizorišče nenavadne demonstracije. V ponedeljek so imeli mestni čevljarji shod, na katerem so skleiftli, zapreti v torek vse trgovine ie delavnice in ustaviti delo. Tako se je tudi zgodilo. Čevljarji, okolo tisoč jih je bilo, so se prehajali v sklenjenih vrstah po cestah in so demonstrirali proti novi odredbi trgovinskega ministrstva, ki je nastavila za čevlje maksimalne cene 165 K! Češ, da morajo poginiti! Popoldne je sprejel trgovinski minister Szte-renyi deputacijo »stavkujočih«. Omenil je, da je bila izdana odredba s privolitvijo strokovnjakov. Izjavil je, da je v interesu ljudstva, da se uvedejo primerne maksimalne cene. Državna oblast tu ne more popustiti in odredba se izvede. Ce čevljarji in čevljarski trgovci ne bodo vršili do občinstva svojih dolžnosti, bo vlada sama ukrenila vse potrebno. Minister bo izvedel odredbo, pri tem pa nikakor ne namerava uničiti malo obrt, zato odreja revizijo cen, v kolikor se zdi upravičena. Bilanca avstrijskega Lloyda. V seji upravnega sveta avstrijskega Lloyda je predložil generalni ravnatelj dvorni svetnik Frankfurter bilanco za poslovno leto 1917. Obratni prebitek znaša 6,233.14:1 K, ta prebitek pa mora kriti še naslednje stroške: Obresti posojil 1,118.355 K, zavarovalni fond 968.489 K, pokojninski fond 881.271 K. Tako znaša izguba celih 1,909.434 K. Od te se prenese 1,870.171 K na novi račun. Paroplovba že skoraj štiri leta počiva, odtod seveda primanjkljaj. Na vseh koncih in krajih sama škoda! Politične vesti. = Ustanovitev Narodnega sveta. V soboto popoldne se je vršila v Ljubljani v hotelu »Union« pod predsedstvom načelnika Jugoslovanskega kluba, dr. Antona Korošca, konferenca glede ustanovitve jugoslovanskega »Narodnega sveta«. Navzoči so bili zastopniki Slovenske ljudske stranke in Jugoslovanske demokratične stranke. Na konferenci je bil dosežen popolen sporazum in je bila sklenjena ustanovitev Narodnega sveta za Cislajtanijo. Na tej seji je bil odobren skupen načrt za ustanovitev Narodnega sveta, ki je bil nato odposlan kot pismeni predlog vsem v poštev prihajajočim političnim organizacijam, t. j. izvrševalnim odborom V. L. S., J. D. S., Jugoslov. socijal.-dem. stranke, političnemu društvu »Edinost«, »Polit, društvu za Istru v Pazinu« in dalmatinskim strankam. Konferenci zastopnikov S. L. S. in J. D. S. je prisostvoval tudi v Ljubljani se mudeči tajnik polit, društva »Edinost dr. J. M. Čok v informativne svr-he. V nedeljo se je vršil podoben informativen razgovor med načelnikom Jugoslovan, kluba dr. Korošcem in voditeljem Jugoslovanske socijal. - demokrat, stranke ravnateljem Kristanom. Predlogi za Narodni svet so sedaj razposlani in pričakovati je, da se Jim pridružijo vse v poštev prihajajoče stranke. Iyvrševalni odbor narodno - napredne stranke kot pripravljalni odbor Jugoslovanske demokratske stranke je predloženemu načrtu že v celem obsegu pritrdil. = Ljubljanski škof kot višji cerkveni poglavar obsodil novo Šusteršičevo stranko. Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je poslal načelništvu »Slovenske katoliške zveze« naslednje pismo: Kn. - šk. ordinarijat v Ljubljani, dne 1. junija 1918, št. 2091. Slavnemu načelniku »Slovenske katoliške zveze« v Ljubljani. Skrb za čistost katoliškega imena in za cerkveno disciplino je ena glavnih dolžnosti škofovih. To izrecno poudarja tudi novi cerkveni zakonik (prim. can. 336). In sedanji paiTež Benedikt XV. je v svoji prvi okrožnici z dne 1. npvembra 1914 določno izjavil, »da ni s cerkvijo, kdor ni s škofom«. Ta jasna najnovejša določila najvišje cerkvene oblasti slovesno potrjujejo staro cerkveno prakso, da si nobena stranka, nobeno društvo, noben časnik, nobeno podjetje ne sme lastiti pridevka »katoliški« brez izrecnega privoljenja lastnega škofa, ker je škof odgovoren za vse, kar nosi v njegovi škofiji »katoliško« ime. Na tem temelju izjavljam, da se nova stranka, ki si je nadela ime »Slovenska katoliška zveza«, ne more in ne sme imenovati »katoliška«, ker se ne samo ne strinja s cerkvenopolitičnimi navodili škofovimi, ampak jim nasprotuje. = Še huje razkosati nas hočejo! Nemci vladajo v Avstriji, dasi so v veliki manjšini; nemške vlade imajo proti sebi večino narodov ter si pomagajo le s § 14., z orožniki, policaji, vislicami in ječami. Če bi šlo v Avstriji po pravici, bi morala biti vlada slovanska ter bi morali imeti predvsem Slovani vladno moč v rokah. To ve ves svet, tega se zavedajo tudi Nemci ter njih onostranski zavezniki, Madžari. Zato si hočejo zdaj Nemci v državnem zboru šiloma pridobiti večino ter v državi ustvariti nemško večino z odcepitvijo raznih dežel. Odtrgati hočejo Dalmacijo od Avstrije ter jo priklopiti Ogrski. S tem bi se število avstrijskih Slovanov izdatno zmanjšalo ter bi se število slovanskih poslancev v državnem zboru znižalo. Da se Hrvatska ne okrepi in da se vpliv Hrvatov in Srbov ne poveča, se Bosna in Hercegovina ne priklo-pita Hrvatski, nego naj se ustvari neka nova banovina, ki bo pošiljala svoje poslance v bu-dipeštanski državni zbor. Bosna in Hercegovina sta že danes čisto pod madžarsko pestjo, a v bodoče naj postaneta še bolj madžarski. Tudi z Galicijo imajo Nemci in Madžari posebne namene ter bi že davno radi poljske poslance izključili iz avstrijskega državnega zbora. Tako naj bi ostali v Avstriji le Čehi in Slovenci s primorskimi Hrvati. Nemci bi potem imeli večino v državnem zboru in v državni polovici. Čehe in Slovence bi Nemci svobodno zatirali, Bosno in Hercegovino bi počasi zasedli madžarski in nemški židje. Na Hrvatskem se misli odriniti bana Mihalovi-cha ter na njegovo mesto postaviti Unkel-hausserja, sedanjega nemškega hrvatska ministra. Govori se tudi, da odstopi ministrski predsednik vitez Seidler ter da pride na njegovo mesto nemški general. Taka je nemška politična in državniška modrost. Vse razdrobiti in vse prikleniti. = Boj gospoda Seidlerja in Nemcev proti češki in jugoslovanski deklaraciji. Vlada je sedaj izdala'svojo tajno okrožnico, ki vsebuje navodila za poltične oblasti, kako naj postopajo, da čim najbolj zatrejo jugoslovansko gibanje. Navodilo je izdelano v obliki okrožnice notranjega ministra na deželne oblasti in vsebuje osobito instrukcije, kako pritiskati na uradništvo in duhovništvo, oziroma kako ga postrašiti. Nemški listi poročajo, da je premestitev nadzornika Vrečka iz Maribora v Inomost že prvi udarec vlade v boju proti jugoslovanskim narodnim stremljenjem. Značilno je, da so se nedavno tega od izvestne strani širile v Ljubljani govorice, da ima policija že zopet sestavljeno črno listo politično »nezanesljivih« oseb, ki da jil^bodo zopet preganjali po starih žalostnih metodah ... Nas to prav nič ne razburja. Češko razkosati na drobce, zatirati češke liste in češka društva, preganjati rodoljube in onemogočati zborovanja, jugoslovanski narod bičati s škorpijoni, to vse zna'vitez eSidler. A kmalu bo moži-ček lepo prosil za češke in jugoslovanske glasove. Takrat dobi primeren odgovor. = Vlada v skrbeh. Koncenm junija poteče sedanji proračunski provizorij in vlada je v skrbeh, kaj potem. Baje je redni proračun za leto 1918/19 že izdelan in vlada ga hoče predložiti državnemu zboru. Izkazoval bo ogromen deficit. Istočasno s proračunom hoče vlada predložiti parlamentu le šestmesečni proračunski provizorij. Posebno skrb dela vladi neprestano naraščanje bankovcev. V ponedeljek sta imela ministrski predsednik in finančni minister dolgo posvetovanje, kako temu odpomoči. Edino sredstvo so novi veliki davki, toda Seidler ne ve, kje bo dobil večino za te davke. Zdi se, da je položaj tako zavožen, da je postalo Nemce in vlado strah? Gotovo je, da jim Slovani ne bomo pomagali iz škripcev. = Socijalni demokratje, Čehi, Jugoslovani in vse druge poštene stranke zahtevajo, da naj se čim preje prekine avstrijska sramota brezparlamentarnega absolutizma ter da naj se takoj skliče državni zbor, ki edini varuje politične in državljanske pravice narodov. Tudi nemški listi vsak dan skrbneje drezajo vlado, naj skliče zopet državni zbor in delegacije, ker Nemci se pač boje posledic svojih nazadnjaških absolutističnin zločinov. Seidler je upal, da z odgoditvijo državnega zbora Cehe in Jugoslovane prestraši in ukroti, da jih prisili k popustljivosti, toda dosegel je ravno nasprotno. Mi vemo, da od Nemcev in od Seidierjev nimamo nič dobrega pričakovati; zato molče, preziramo njihove kozolce, ker zaupamo vase in v zmago pravice. Zaman je ves upor: naša reč slovanska živo klije! Zdaj se že govori, da skliče vlada parlament še tekom tega meseca, ker teče — državi voda v grlo. Govori pa se tudi, da Seidler ne dobi več večine ter da pojde v pokoj. Mož se je izkazal nespretnega in krivičnega, ter omejenega nemškega birokrata. Dokler bo imela Avstrija take ministre, bo z državo vedno slabše in slabše. Vse bo vihar razdejal, a narod naš bo večno stal! Zato nič bati se! Or-ganizirajmo se, krepimo se, stojmo pripravljeni z zavihanimi rokavi: naš čas prihaja, in takrat nastopi Slovanstvo, a ž njim zavedni Jugoslovan kot zmagovalec. == Če pridejo Španci v Prago... Te dni se je mudila v Pragi deputacija španskega Rdečega križa: trije grandi in trije častniki, ki obiskujejo vojne Vjetnike. Predsednik deželnega društva. Rdečega križa za Češko, grof Ervin Nostitz, je priredil deputaciji na čast obed, na katerem so bili zbrani vsi najodlič-nejši člani nemškega plemstva na Češkem, med drugim češki namestnik grof Coudenho-ve. Med obedom je vstal vodja deputacije, da govori običajni zahvalni govor. Govoril je o lepoti dežele in staroslavni Pragi, nato pa prešel na češki narod. Rekel je, da so on in njegovi tovariši nad vse veseli, da se morejo muditi v Pragi, krasnem glavnem mestu idealnega, vrlega in svetovnoslavnega naroda. Želel je češkemu narodu v njegovem boju za narodno in državno samostojnost mnogo sreče in častital posebno namestniku Čoudenho-veju, da mu je naklonjena sreča, delovati sredi tega češkega naroda kot namestnik... Povedal je še več lepih reči o češkem svobodnem kraljestvu in o ljubezni in spoštovanju vsega sveta pred Čehi. Njegove besede so prinesli praški listi dobesedno, pri nas bi bile zaplenjene... Nemško plemstvo, ki je bilo izprva menda čisto omamljeno od presenečenja, se je zopet toliko zbralo, da so posamezniki opozorili govornika na njegovo pomoto... Španec je obmolknil in gostje so se mogli oddahniti. Ampak dineja na čast španski deputaciji najbrže ne bodo svoj živ dan pozabili. Španski grande, ki se mu je vsled nepoznanja razmer ali napačnih informacij pripetila tak nezgoda, pa tudi ne. Prav je pa le imel! = Jugoslovanska divizija na solunski in francoski fronti. »Srpski List« v Ženevi, ki ga urejuje zaupnik črnogorskega kralja Nikole, Bora Minic, javlja, da so na solunski fronti sestavili posebno vojno enoto, jugoslovansko divizijo. Tvorijo jo Hrvati, Slovenci in Srbi, ki so prostovoljno prispeli jz Amerike, Rusije in drugih krajev, da se bore na solunski fronti za srbsko stvar. Imenovani ženevski list pripominja, da je to prvikrat, da se s poklicane srbske strani priznava obstanek jugoslovanske divizije, ki operira samostojno in želi, naj bi se odslej pogosteje rabilo ime jugoslovansko in da se ne tlači vse pod srbsko ime. Poleg te jugoslovanske divizije na solunski fronti obstoji še ena jugoslovanska divizija na francoski fronti v okolici Amiensa, ki ji poveljuje general Mišic. Ta divizija je številnejša od solunske. Češko - slovaške čet« v Iz Moskve prihaja vest: Vstaja (?) 軚ko-slova-ških čet, ki odhajajo v Vladivoetok, da jih pripeljejo na francosko fronto, se ie končala s silnimi spopadi s sovjetovimi četami v Pensi. Češko-slovaške čete so se trdovratno upirale poskusom Rdeče armade, da bi jih razorožila. Ljudski pooblaščenec za vojno Trockij je odposlal vsem železničarskim organizacijam vzhoda okrožno brzojavko, v kateri prepoveduje voziti češko-slovaške čete po teh železnicah. Vsi Cehi in Slovaki, ki pridejo rdeči armadi v roke oboroženi, se morajo glasom novega ukaza Trockega na mestu ustreliti. Da odrežejo vstaše od vsake zveze in jim preprečijo prihod na vzhod, je' več železniških prog ustavilo promet, tako na progah Pensa-Rusajevka, Ufa-Omsk. Vstaške čete se odločno upirajo ter so v več bitkah premagale vladne čete. Na Ruskem se gode zelo čudne reči. Nekateri listi trdijo, da ni izključeno, da začne Rusija zopet vojno proti zapadu. Vse mogoče. Ob Soči. Učiteljstvo na obeh bregovih Soče se pridno organizira. Šola nam je nujno potrebna, za učiteljstvo pa ni poskrbljeno nič. Nekatere šole so prenapolnjene. Dobijo se razredi s 150, 180 do 200 učencev. Učitelje, ki so v vojaški službi, treba poslati domov, ker naše šole morajo redno poslovati. Zahtevamo od oblasti, da store tozadevno vse potrebno in takoj. Goriško krajno učiteljstvo ima 6. t. m. v Gorici zborovanje. Prizadevanju našega učiteljstva želimo povoljnega uspeha. Dežela granat in eksplozij je naša dežela, odkar se je bojni vihar pomaknil v Italijo. Dežela neverjetnosti je bila pred vojno, je za časa vojne in izvestni gospodje se trudijo, da bi ostala dežela neverjetnosti tudi po vojni. Eksplozije na vseh koncih in krajih, pri Gorici, na Kanalskem, v Brdih, v Vipavski dolini, na Krasu. Vročina je velika, municije pa tudi nagromadene povsodi velikanske množine. Ne stori se pa pravzaprav nič, da bi se municijska nevarnost odstranila. Prav kakor da naj granate pobijejo one, ki so po tolikih begunskih mukah ostali še živi in so se vrnili na domača tla. Na goriškem trgu so bile določene zadnje dni nastopne cene: črešnje kg 3 K. grah 6 do 7 K, radič 1 K 20 v, špargelji 3 do 4 krone. V Trstu se prodaja grah po 2 K 16 v. Za črešnje je bil določil tržni komisar te dni ceno izpod 3 K, ali trgovke so se uprle in zahtevale 3 K, niso pa se zadovoljile s tem, marveč so drugi dan zahtevale za kilogram črešenj že 6 kron. Podružnica ljubljanske kreditne banke vGorici je zopet otvor jena. Prostore ima v Trgovskem domu. Prebivalstva je sedaj v Gorici nad 4000. Z velikim zanimanjem sledijo trpini ob Soči dogodkom po Slovenskem in hrepene po uspehu naših zastopnikov, ki se trudijo na vso moč, da bi dosegli Jugoslovani lepšo bodočnost. Vlada pritiska in grozi, pospešuje se nemštvo vsepovsodi, ali mi "vztrajamo v svoji borbi vsi; mi ob Soči smo neomajni bojevniki za Jugoslavijo. Kdo pa bolj čuti, kako nam je potrebna, kakor mi? Trgovsko obrtna zadruga v Gorici, registrovana zadruga z neomej. zavezo v likvidaciji, namerava sklicati v naj-bližnjem času občni zbor, ki ima sklepati o nadaljnji/ usodi zadruge, zlasti njenih nepremičnin. Da se omogoči sklepčnost tega izredno yažnega občnega zbora, pozivajo se vsi člani v njih lastnem interesu, da n e m u doma javijo po dopisnici ali ustno svoj sedanji naslov »Zvezi slovenskih zadrug« v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8. Tja naj se naznanijo tudi morebitni predlogi in nasveti za občni zbor. Žalostna slika. Leto dni leži Goriška prosta, toda od tedaj se je le malo spremenila. Puščava in ena velika groblja, brez cest in drugih naprav, povsod leže cela skladišča municije in orožja. Na Fajtovem hribu in drugod leže nepokopani mrtveci, bele kosti se svetijo v solncu, mrhovina širi neznosen smrad. Povsod ki"i visoka trava, med njo pa čakajo granate. Tako je vse dolgočasno, da so se ceio jranate nav»lie«le ter se poslavljajo s silnim ropotom v nič. Obnovitev Goriške v zna m e -nju bo rdela. Po vaseh kmet prevrača svojo groblio, nikjer ni videti kakega dela. Le v Gorici se popravljajo iepe hiše izbranih gospodov, niti za šole iti za bolnišnice ni časa, pač pa za poslopje na Mirenski cesti. Bordel, to je prvo, potem šele pride vse drugo! Pomoč ljudstvu! Italijani so pustili ogromne množine barak, plaht in raznega blaga ter na tisoče sodov. Najlepše barake je pobral odbor v Gorici zase, druge si morajo kmetje sami spravljati ter jih drago plačevati. Blago odvažajo vsak dan avtomobili in druga vozila iz dežele, ravnotako tudi sode. Pri tem ima baje precej zasluge neka slovenska tvrdka v Gorici. Kam bodo pa vinogradniki vino spravljali? Izgleda, kakor bi ne bilo v vsem tem toliko brezglavosti, ampak bolj gotov sistem. Seno. Po deželi je letos toliko sena, da ljudje ne vedo kam ž njim. Toda nihče ga ne kupuje na Goriškem, le tu pa tam^se ga re-kvirira, seveda brezplačno. Pa pravijo, da živina crka od pomanjkanja! Aprovizacija dežele je skrajno slaba. Tu bi imela županska zveza hvaležno nalogo, ker čakati, da bo uprava sama skrbela kaj bolj, je res več kot naivno. Naj se' organizira enotno nakupovanje in oddaja živil popolnoma samostojno, pa bo vsaj za silo po-magano. J. S. Ustanovni zbor »Jugoslovanske demokratske stranke« bo 29. in 30. junija v »Narodnem domu« v Ljubljani. Prvi dan-ob 8. zjutraj je otvoritev zbora in sestava odsekov (političnega, prosvetnega in gospodarskega). Nato sledi takoj zborovanje po odsekih vse dopoldne. Zborovanje se na daljuje popoldne ob pol 3. Ker ima ta dan ►Glasbena matica« slučajno svoj vsakome sečni koncert, poskrbi pripravljalni odbor JDS za to, da se sedeži prihranijo v prvi vrsti za one, ki sicer nimajo prilike slišati koncertov »Glasbene matice« t. j. za goste iz Štajerske, Goriške, Koroške in Bele Krajine. - 30. junija dopoldne ob 9. je ustanovna skupščna JDS s poročili o ustanovitvi stranke, poročli odsekovih predsednkov, sprejetje programa in organizacijskega reda, volitev izvrševalnega odbora in obeh nadzorovalnih komisij. — Po končani ustanovni skupščini se takoj sestane izvrševalni odbor, izvoli iz sebe načelstvo in člane »Narodnega sveta«. Isti dan popoldne se ima vršiti jugoslovanski manifestacijski shod. Vabila z vsemi potrebnimi navodili se prično razpošiljati koncem tega tedna. Morebitne izpremembe glede podrobnosti v sporedu se pravočasno naznanijo v časopisih. 2e danes opozarjamo vse udeležence, da naj se navodil drže točno. Pripravljalni odbor se ne more ozirati na posebne želje posameznikov. Krajevnim organizacijam JDS. Ker odpošiljamo vabila in navodila za udeležbo pri ustanovnem zboru stranke skupno na naslov tajnika ali predsednika, prosimo, da nam odbori čimpreje sporočijo število članstva. To velja tudi za vse pripravljalne odbore, ki nameravajo ustanoviti krajevno organizacijo še ta mesec. Vabila so imenoma razposlana in so obenem osebne izkaznice za udeležbo pri zborovanju. Brez vabila ali izkaznice pristop ne bo mogoč. Delu našega razum niš tva po trgih in mestih tiči še marsikje v ko steh velik strah. Ne loči pojma previdnosti od nezdravega pomanjkanja moštva. Če pri teh ljudeh odštejemo od njihovega notranjega življenja strah in bojazen, ostane samo še telo brez duše, kajti strah je bistvena sestavina njihovih misli. Pojdite v šolo k Čehom! Ako se naše razumništvo iz strahopetnosti in lenobe izogiba vsakemu delu v sedanjem času, ko treba misliti na življenje in smrt na roda, potem to razumništvo ni vredno, da se še šteje k slovenskemu narodu. Umestna je previdnost, četudi imamo ovaduhov vedno Ktanj, samomor nad narodom pa u*anja oni, ki pod krinko previdnosti odklanja sleherno dalo. Mnogo se more storiti koristnega tudi v okviru pravilno pojmovane previdnosti. V velikih časih potrebujemo velikega in mnogega dela nas vseh! S "tistimi, ki vedo, kaj delajo, s tistimi, ki zavestno služijo tujim interesom, moramo jasno obračunati, kakor je obračunal srbski narod z Vukom Brankovičem kot z izdajico naroda, in jim povedati prav tako jasno in odločno, da za izdajice ni mesta med našim narodom. Dež. posl. dr. O. Ry bar (Na polit, shodu v Trstu 21. aprila 1918.) Tedenske vesti. — Narodna manifestacija v Postojni. Dne 30. maja zvečer se je zbrala brez posebnega poziva naša Postojna pred Vilhar-jevrim spomenikom, da proslavi obletnico, odkar so naši poslanci objavili prvič zahtevo po samostojni državi SHS. Manifestacija se je izvršila v popolnem redu: pred spomenikom je narod zapel naše narodne himne in »Čujte gore in bregovi«. Obenem pa je množica vzklikala Jugoslaviji. Nato se je izvršil obhod po mestu. Proslave, ki je šla tudi skozi »Majland«, se je udeležilo predvsem naše ljudstvo, zlasti ženstvo, kar je veselo znamenje, da je narodna zavest danes lastnina in srčna zadeva vseh slojev, brez razlike. Demokratična proslava deklaracijske obletnice v Postojni ostane vsakomur v lepem spominu. — Na predvečer deklaracije so kljub silni burji goreli številni kresovi v postojnski okolici. Samo s kolodvora Postojne je bilo videti 10 lepih kresov, znakov ognja v srcu našega ljudstva. — Praznovanje majniške deklaracije v Ljubljani. Skromno, a lepo in dostojno, brez krika in vika-je proslavila Ljubljana dne 30. majnika obletnico majniške deklaracije. Zavedni slovenski meščani so razobesili zastave. Žvečer se je zbrala neštevilna množica, ki je korakala z lampijoni in bakljami po vsem mestu, prepevaje »Lepa naša domovina«, »Hej Slovani«, »Naprej zastava Slave« in druge slovanske himne. Manifestanti so se ustavili pred Prešernovim spomenikom, kjer so odkritih glav zapeli »Lepa naša domovina«. Nato so odkorakali pred dr. Krekovo vilo, kjer so zopet prepevali ter klicali: »Živela deklaracija! Živela Jugoslavija!« »Slava dr: Kreku!« itd. Potem je policija zabra-nila nadaljnje prepevanje, češ. da je že 9. ura. Množica se je mirno razšla. — Zvečer ob osmih je priredilo ljubljansko ženstvo v veliki dvorani hotela »Union« družaben ve- Vinko Vabič, Žalec 8. Spodnje Štajersko. Kislo vodo in vino razpošilja H. OSET, P- Bt«l. Koroško. %» C. Kr. ni/str. zaklad za vdove in sirote, zavarovalni oddeieb, deželna poslovalnica v Ljubljani, Franfevo nabrežje št. 1, sprejema na temelju pogodbenega dogovora s c. kr priv. iivljensko zavarovalnico avstrijskega FENIKSA na Dunaju zavarovanja na VIII. vojno posojilo pod najugodnejšimi pogoji. Tako zavarovanje olajša vsakomur * zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj. Pojasnila dajejo naše okrajne poslovalnice v Črnomlju, Kamniku* Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje št. 1/1.), Logatcu, Postojni, Radovljici in RudoJfovem in naši pooblaščeni zastopniki. 1HHHBHI1 i I i i i i i i Delniška glavnica . K 10,000.000.— Rezervni fondi ... K 2,000.000.— Podružnice: v. Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. Ljubljani) in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev, deviz in valut. Vnovčevanje kuponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij. Nakazila in kreditna pisma. Borzna naročila. HHP Promese ^pg k vsakemu žrebanju. Pff" Posojila "l^f na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje. Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti. Poslovnica c. kr. avstrijske državne loterije. Prva gnžnoštajersba ¥ Celja reg. zadr. z omejeno zavezo priporoča svoja priznano dobra štajerska, zajamčeno pristna vina vseh vrst po zmernih cenah. r fl »B 9 Prešernova ulica štev. 3, največja slovenska hranilnica je imela koncem leta 1917 vlog..........K 66,800.000 hipotečnih in občinskih posojil .......... 27 000 000 in rezervnega zaklada.............. 2 000 000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po in stoji pod kontrolo večje nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je p u pila r no varna c. kr. deželne vlade. Za varčevanje Ima vpeljase Učne (BOItiaČe hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 574% obrestim in proti najmanj 1% ozir. 3/<% odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in oMnikov ima ustanovlfeno Kreditno društvo. Tvrdka: M. ROSUCT k Comp. veležganjarna v Ljubljani oddaja cenjenim odjemalcem fino, pristno blago lastnega izdelka: slivovico, sadjevec, brinjevec, konjak in vlito vermont p® ugodnih cenah. M rt W M N W n a, N rt w w M rt !w w rt tt n H rt [rt M W iljiSelili k reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJubljani obrestuje hranilne vloge po čistih 11 o/ 4 /o brez odbitka rentnega davka, katerega pladnje posojilnica sama-za svoje vložnike. Rezervni zaklad K 1,000.000. Hranilne vloge K 23,000.000. Ustanovljena leta 1881. rt w w w rt rt rt « rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt