£j naš aero Celje, 28. 12. 1973 O Ob novem letu Ing. Miran Mejak, glavni direktor: Letos smo realizirali večino planskih nalog. Kljub težavam, ki smo jih imeli z občasnim po- ... naš največji problem so prodajne cene, ker se materiali močno dražijo, cene pa so ostale nespremenjene ... manjkanjem reprodukcijskega materiala, z likvidnostjo in z električnimi redukcijami, posebno pa še z nizkimi in neekonomskimi cenami, bomo leto končali uspešno in v okvirih tistega, kar smo se plansko obvezali. Naš naj večji gospodarski problem so prodajne cene, ker se materiali močno dražijo, cene pa so ostale nespremenjene. Poizkušamo vse, da bi odgovorne organe prepričali o nevzdržni situaciji in upamo, da bomo ta problem kmalu rešili. Za drugo leto si bomo zadali, kot je znano, zelo ambiciozen plan. Računamo lahko, da bodo spremenjeni medsebojni odnosi, kol jih določa nova ustava in naš sporazum, močno izboljšali rentabilnost in ekonomičnost poslovanja, saj bodo na tem vsi delavci v TOZD neposredno zainteresirani in o tem tudi neposredno odločali. Široka angažiranost vseh članov kolektiva, ki v letošnjem letu še vedno ni dosegla zadovoljive višine, predstavlja najpomembnejše možnosti za še boljše poslovanje podjetja. Ravno ta vsestranska zainteresiranost delavcev za čimbolj-še poslovanje, ki se prične pri štednji z materialom in se nadaljuje z učinkovitostjo na delovnem mestu in konča z uspešno prodajo in kvalitetno izdo-bavo iz skladišča, pomeni tisto področje, kjer do sedaj še nismo dosegli tistega, kar je možno. Ing. Podgornik Jelisaveta: V Šempetru upamo na uspešen obračun finančnega poslovanja za letošnje leto. Plan proizvodnje in prodaje za naslednje leto je še višji in izpolnili ga bomo le s skupnimi prizadevanji, ne samo nas v Šempetru, ampak tudi vseh tistih, katerim bomo poverili opravljanje skupnih nalog. Moja želja je, da bi se vsi sodelavci v Šempetru začeli čim-prej zavedati svoje pravice po načelu samoupravljanja, to je pravice in zlasti dolžnosti upravljati z družbenimi sredstvi, od- ločati o dohodku in razdelitvi dohodka in urejati medsebojna razmerja. Dominik Tomažin — predsednik DS TOZD — celuloza Medvode: V letošnjem letu je bil z integracijo med tovarno celuloze Medvode in Aerom storjen velik korak naprej v razvoju obeh kolektivov. Upam, da bodo stiki med nami v prihodnjem letu še tesnejši in da bo investicija, za katero smo se odločili, uspela. ... upam, da bodo stiki med nami v prihodnjem letu še tesnejši... Ing. Bregar Danilo — vodja TOZD kemija Celje: »Tudi pri nas smo zadostili 21. in 22. ustavnemu dopolnilu, tako da bomo z novim letom prešli na poslovanje in obračun po posameznih TOZD. Ena izmed njih je tudi TOZD Kemija Celje, ki si je za prihodnje leto zastavila velike naloge, seveda ob podpori in prizadevanju vseh zaposlenih. Prehajanje na TOZD je gotovo velik korak naprej v samoupravljanju, kajti tu bo resnič- ... tu bo resnično vsak neposredni proizvajalec lahko odločal o ustvarjenem dohodku ... no lahko vsak neposredni proizvajalec odločal o ustvarjenem dohodku. Zmotno pa je, kdor misli, da bodo sedaj posamezne TOZD delovale kot tovarna v tovarni. Še vedno, ali pa še bolj kot prej, moramo imeti pred očmi, da smo združeni v TOZD tovarne AERO in da je za nas vse predvsem važno celotno podjetje AERO. Zato morajo tudi posamezni TOZD poslovati za dobro celega podjetja in čuvati njegovo že renomirano ime.« Slavko Zule, direktor TOZD celuloze Medvode Poslovno gledano, je bilo preteklo leto za naš kolektiv povprečno. Glavni problem, s kate- rim se vsak dan srečujemo je neskladnost med cenami surovin in cenami celuloze. Cene surovin neprestano rastejo, medtem, ko so cene celuloze nespremenjene. Kljub pristanku kupcev, nam do danes še ni uspelo doseči povišanja. Zaradi takšnih zakonitosti tržišča pa se naš dohodek manjša. Zaradi tega se je naše podjetje usmerilo na izvoz in to v Italijo. Cene celuloze na svetovnem trgu so znatno višje kot pri nas doma. Vendar je celuloze na jugoslovanskem trgu malo. V letošnjem letu smo začeli z izvajanjem določenih rekonstrukcij, da bi s tem zmanjšali negativne vplive na okolje (onesnaženje zraka in vode). V preteklem letu pa je vsekakor najpomembnejši dogodek v kolektivu integracija z Aerom. Uspelo nam je uskladiti interese dveh različnih podjetij. Ta dogodek bo vplival na razvoj celotne industrijske branže, saj vemo, da je ta zvrst industrije pri nas ena od najbolj zaostalih. V prihodnjem letu bi želeli predvsem, da bi se vzpostavili normalni odnosi pri cenah celuloze. Želimo le to, da bi imeli pravico plačevati surovine po svetovnih cenah. ... cene celuloze na svetovnem trgu so znatno višje kot pri nas doma ... Nadejamo se, da bo skupna investicija v prihodnjem letu šla uspešno skozi vse faze, ki nas čakajo. Želimo tudi, da v prihodnjem letu Aero ne bi bil več tako zelo odvisen od papirnic, ki mu dobavljajo papir. Kajti s tem, ko prodajamo celulozo, lahko zagotovimo Aeru, da bo lahko dobil kvaliteten papir — saj je povpraševanje po celulozi zelo veliko. Ing. Stojan Martin — predsednik DS AERO: »Zopet smo se znašli pred pragom novega leta, to je na meji preteklega in bodočega leta. Običaj je, da se ob taki priložnosti ozremo na preteklost in skušamo narediti obračun med postavljenimi nalogami ter izvršenim delom. S ponosom ugotavljamo, da smo v lanskem letu navzlic težavam presegli gospodarski plan in izpolnili tudi vse naloge, ki nam jih nalaga nova ustava. Z uspelo integracijo s tovarno celuloze v Medvodah smo si zagotovili pomembno surovinsko bazo in nadaljnji razvoj. TOZD, ki bodo s 1. 1. 1974 zaživeli, pa nam bodo zagotovili boljše gospodarjenje in pravičnejšo delitev dohodka. Z odločnimi koraki stopamo novim nalogam nasproti. Prepričani smo, da bomo le-te v prihodnjem letu prav tako uspešno rešili, čeprav bodo morda težavnejše. ... s ponosom ugotavljamo, da smo v preteklem letu navzlic težavam dosegli gospodarski plan... V imenu DS izrekam zahvalo vsem delavcem AERA, ki ste vsak po svoje pripomogli k današnjemu uspehu. Želim, da bi to svoje delovno vnemo ponesli tudi v novo leto 1974.« Stane Ovčak — podpredsednik Mladinskega aktiva v TOZD — celuloza Medvode: Mnenje mladih je, da z dosedanjim delom tovarne nismo najbolj zadovoljni, ker stagnira že 10 let. Krivdo vidimo v nekaterih velikih načrtih v pretek- ... zavedamo se, da bomo morali za to vložiti še veliko trdega dela... losti, za katere se je kasneje izkazalo, da niso uresničljivi. Želimo in upamo, da bo cilj in namen nas vseh uresničen in da bo papirni stroj postavljen. Vemo, da nam le ta lahko prinese lepšo bodočnost, zavedamo pa se, da bomo morali za to vložiti še veliko trdega dela. Vračun Drago, vodja TOZD grafike: V preteklem letu smo dosegli dosti uspehov, vendar smo se srečevali tudi z neštetimi težavami. Največ težav smo imeli z uvajanjem pri nas nove operativne priprave dela, ki pa bo v prihodnjem letu toliko pomembnejša, ker bomo počasi prešli na poslovanje preko IBM sistema. Poleg navedenih problemov smo se nenehno srečevali tudi s kadrovskimi. Primanjkuje nam grafičnih delavcev tako, da naši sodelavci, ki opravljajo tovrstna delo pri nas, kljub izredni prizadevnosti in nadurnemu delu ne morejo zadostiti zahtevam naročnikov. Za vso prizadevnost, ki so jo pokazali v preteklem letu jim izrekam ob tej priložnosti vse priznanje. V prihodnjem letu nas čakajo izredno odgovorne naloge, ki pa jih bomo lahko opravili le, če se bomo vsi prizadevno in vestno lotili opravljanja svojih dolžnosti. Za vso prizadevnost jim Izrekam priznanje ... Ing. Milan Zupančič — namestnik glavnega direktorja: Ob prehodu v novo 1974. leto menim, da nas čakajo v naslednjem letu izredno zahtevne naloge. Največja sprememba bo vsekakor nova organiziranost v TOZD, ki prinaša tudi več dogovarjanja, sporazumevanja in medsebojnega zaupanja med delavci. Delovna skupnost skupnih služb prevzema opravljanje določenih skupnih poslov za vse ostale proizvodne TOZD in prav ta način dela je za nas v skupnih službah še bolj pomemben. Posebej to poudarjam zaradi tega, ker smo si za naslednje leto začrtali obsežen plan proizvodnje, ki ga pa moramo realizirati. Aero uživa velik ugled pri naših kupcih, s katerimi pa moramo imeti tudi v bodoče kar najboljše odnose. ... le s prizadevnim in vestnim delom bomo lahko dosegli že v samem začetku kar najboljše rezultate ... To bomo dosegli s pravočasnimi in kvalitetnimi dobavami. Plan izvoza je prav tako visoko zastavljen in uvršča naše podjetje med pomembne izvoznike na področju celjske regije. Leto 1974 prinaša velike investicijske naložbe, s katerimi so člani kolektiva seznanjeni. Prav zato, ker so omenjene naloge vezane na uresničitev investicijskih naložb, menim, da je pomembnost zastavljenega plana še večja. Ob koncu bi želel poudariti, da bomo vse naloge lahko izpolnili le s prizadevnim in vestnim delom, tako da bi spremembe, ki jih nosi cela naša družba in tako tudi naš kolektiv, dale že v samem začetku kar najboljše rezultate. Investicijski program potrjen Delavska sveta Aera in TOZD Tovarne celuloze v Medvodah sta na skupnem zasedanju potrdila predlog investicije v organizacijo papirne industrije v Medvodah. Vrednost celotne naložbe bo 314,560.155 dinarjev, Aero pa bo pokril s svojimi sredstvi približno 20 odstotkov investicije. Vsa ostala sredstva bomo pokrili s krediti. Predlog investicijskega programa je bil soglasno potrjen. Med člani delavskih svetov ni bilo čutiti dvoma v uspešnost naložbe, saj je osnova za dobro kakovost papirja dobra kakovost celuloze. S to pa v Medvodah že razpolagajo. Nobenega dvoma torej ne more biti, da bo naša tovarna papirja lahko oskrbovala druge TOZD s papirjem zahtevanih kvalitet. Verjetno zanima večino članov kolektiva, kako to, da so sredstva, ki jih bomo namenili za investicijo, tako visoka. Vemo namreč, da je bilo sprva govora o 16 starih milijardah, s katerimi bi postavili v Medvodah papirni stroj z zmogljivostjo 10.000 ton papirja letno. V zvezi s tem vprašanjem smo zastavili nekaj vprašanj Maksu Bast-lu, ki vodi ekonomsko uresničevanje investicije. Tovariš Bastelj, kako da so stroški, o katerih govorimo sedaj, skoraj dvakrat višji od tistih, ki smo jih prvotno načrtovali? Vzrokov je več in nedvomno ima vsak od njih svojo težo. Eden od bistvenih vzrokov je v tem, da prvotni načrt ni zajemal postavitve vseh potrebnih energetskih naprav. V prvotnem načrtu je bilo govora le o postavitvi papirnega stroja. Mislim pa, da je prav, da postavimo tudi lastne energetske naprave. Drugi razlog višjih stroškov je v ponudbah, ki smo jih prejeli. Cene v njih so znatno višje od tistih, na katere smo računali. In tretji razlog je v tem, da smo se odločili za večji papirni stroj. V prvem načrtu smo želeli nabaviti stroj z zmogljivostjo 10.000 ton papirja letno, sedaj pa smo se odločili za stroj z dvakrat tolikšno zmogljivostjo, saj bomo s postavitvijo tega dolgoročneje rešili problem oskrbe s papirjem. Še nekaj nas zanima. Kako bodo razdeljena sredstva za investicije in kolikšna bo v teh sredstvih udeležba Aera? Od celotne vrednosti investicije, ki je približno 31 in pol starih milijard, bo odpadlo na gradbena dela približno 51 milijonov Ndin, za opremo bo treba plačati približno 150 milijonov Ndin, za carinske dajatve 42 milijonov Ndin, za montažna dela 17 milijonov Ndin, s preostalim denarjem pa bomo krili še ostale stroške. Del opreme, ki jo bomo dobili iz izvoza, bo pokrit z inozemskim kreditom, podjetje pa bo sodelovalo z 10-odstotnim predplačilom. Za postavitev energetskih naprav bomo morali plačati približno 55 milijonov din. O udeležbi Aera z lastnimi sredstvi je zaenkrat še težko točno govoriti, saj še niso sklenjeni vsi kreditni aranžmani. Kaže pa, da bomo v naložbi sodelovali s približno 20 odstotki, kupiti pa bomo morali tudi vsa potrebna obratna sredstva. Kdaj pa se bodo pričela investicijska dela in kdo nam bo dobavil vso potrebno opremo? Predpogodba bo v kratkem podpisana, tako da bomo že sredi prihodnjega leta lahko pričeli z gradnjami. Dobavni roki za opremo so 14 do 18 mesecev, tako da bomo po predvidevanjih lahko začeli s poskusno proizvodnjo konec leta 1975. Tega, kdo nam bo nabavil opremo, pa še ne morem povedati, saj bo o tem sklepal združeni delavski svet. Povem lahko le, da so nam ponudbe poslale vse najboljše evropske družbe, ki izdelujejo papirne stroje, tako da bo izbira zelo težavna. Branko Stamejčič Ustanavljamo aktive mladih komunistov Aktivi Zveze mladine v delovnih organizacijah se po novi reorganizaciji preimenujejo v aktive mladih delavcev in delujejo v okviru sindikalne organizacije. Ustanavljanje aktivov mladih delavcev so skupne akcije sindikatov in ZM. Aktivi mladih delavcev se ustanavljajo vzporedno z ustanavljanjem TOZD in vzporedno z reorganizacijo sindikatov. Problemi in interesi mladih delavcev, kot popolnoma enakopravnih članov delavskega razreda, so skupni interesi in naloge vseh delavcev, zato to ustanavljanje aktivov mladih delavcev. S takšno reorganizacijo bodo mladi resnično vključeni v enoten delavski razred. Kljub temu, da bo aktiv mladih delavcev v TOZD poslej deloval v okviru sindikatov, pa bodo mladi sami ustanavljali aktive in sprejemali svoje programe. Na skupni seji aktiva mladih in sindikata se sprejme skupni program, akcije, ki bodo še naprej bolj specifične za mlade, bo izvedel aktiv mladih delavcev. Finančna sredstva za te akcije zagotovi sindikat. V forumih sindikatov mora biti toliko mladih do 27. leta starosti, kolikor je mladih v sestavu sindikalnega članstva. Člane teh forumov voli celotno članstvo. Za volitve se mora pripraviti dvojna kandidatna lista — mladinci in starejši člani sindikalne organizacije posebej. Takšna razdelitev bo dejansko zagotovila strukturo članov, kakršna je v podjetju. Mladinci, ki so člani forumov sindikata, morajo biti v stalnih stikih z aktivom mladih delavcev, da bodo lahko zagovarjali stališča mladih. Lahko se tudi ustanovijo aktivi mladih delavcev pri odborih sindikatov. Ti aktivi so le metoda dela sindikatov, ne pa zato, da bi se v teh aktivih odločalo in sprejemalo odločitve v imenu mladih delavcev. Če bi ti aktivi to pravico imeli, bi se resnično lahko zgodilo, da bi se zaprli v ozke skupine. Določeno število članov — mladincev v odborih sindikatov bodo tudi člani konference mladih delavcev, da stališča, ki jih sprejmejo na konferenci, prenašajo v odbore sindikatov in se borijo z argumenti za njihovo uresničitev in sprožijo določene akcije v sindikatih, kot skupno nalogo in obratno, da stališča odborov sindikatov prenašajo v konferenco mladih delavcev. Konferenca mladih delavcev pri OK ZMS ostane še naprej osnovna oblika organiziranosti delavske mladine, kjer se sprejema politično in akcijsko delovanje aktivov mladih delavcev v delovnih organizacijah. V konferenco mladih delavcev pri OK ZMS aktivi mladih delavcev v delovnih organizacijah delegirajo svoje predstavnike po ključu, ki ga izdela OK ZMS. V konferenci bodo tudi delegati iz aktivov mladih delavcev, ki delujejo pri odborih sindikatov. Tudi za te delegate se izdela ključ delegiranja. Anita Žoher Obiskali smo naše bolne tovariše Kot že letos večkrat, smo ponovno obiskali naše bolne sodelavce. Želimo jim, da bi se čimprej zdravi vrnili med nas. Izvršni odbor sindikata Tradicionalno srečanje upokojencev in Tako kot vsako leto, smo se tudi letos srečali z našimi upokojenci in jubilanti. Prav prijetno smo v družbi poklepetali in se spominjali nekdanjih dni, ki smo jih preživeli skupaj. V imenu upokojencev se je tovariš TRATNIK Franc (kurjač v pokoju) zahvalil za Izkazano jim jobilantov pozornost, ker jim dajemo možnost, da se vsako leto srečujejo. Zaželel nam je v imenu svojih tovarišev še veliko delovnih uspehov. Upamo, da se bomo še dolgo srečevali in jim želimo, da bi še vrsto let uživali svoj zasluženi pokoj. OSEBNE VESTI ODŠLI V POKOJ V času med izidom pete in šeste številke Našega Aera sta odšla v pokoj le dva naša dolgoletna uslužbenca. 6. novembra se je invalidsko upokojil Anton GUZELJ, vodja-preddelavec v službi vzdrževanja. Anton Guzelj se je rodil 6. avgusta 1924 v Mojstrani. Izučil se je za kleparja. V Aeru se je zaposlil 27. novembra 1964 na delovnem mestu ključavničarja. Že slabo leto kasneje je Anton Guzelj napredoval na delovno mesto vodje montažne grupe. Zaradi bolezni je bil 1971. leta uvrščen v II. kategorijo invalidnosti. Letos je Anton Guzelj na- predoval na delovno mesto vod-je-preddelavca v ključavničarski skupini. Ker pa se mu je bolezen še poslabšala, se je odločil za upokojitev. Sodelavcem bo ostal v spominu kot prizadeven in dober delavec. Tudi Alojz REBERNIŠEK se je upokojil invalidsko. Aero je zapustil 9. oktobra 1973. Alojz Rebernišek je bil eden najstarejših članov kolektiva, saj je v Aeru delal od 21. oktobra 1947. Rodil se je 18. V. 1921 v Makolah. Najprej je bil zaposlen pri Cestni upravi na Vranskem, nato pa je dobro leto delal pri inž. Ledlu v Celju. Leta 1944 je odšel v partizane, njegova prva zaposlitev po osvoboditvi pa je bila v Aeru. Sprva je bil delavec, že v letu 1959 pa ga najdemo na mestu impregnatorja papirja. Na tem delovnem mestu je Alojz Rebernišek ostal vse do svoje upokojitve. Tudi on je med sodelavci slovel kot prizadeven in priden delavec. Sindikat uspešno Izvršni odbor sindikata je bil v preteklem letu dokaj aktiven. Uresničil je vrsto nalog iz svojega bogatega programa. IOS je Imel v tekočem letu 7 sej. Razpravljali smo o praznovanju dneva žena, o razdelitvi sredstev namenjenih za delovanje sindikata. V dogovoru s komisijo za družbeni standard smo organizirali regrese za dopuste in družabno srečanje na Petrič-ku. Reševali smo pritožbe in prošnje, ki so prihajale na naš naslov. Organizirali pa smo tudi Izlet za člane kolektiva v Pomurje. Pomembnost našega delovanja je vsekakor v tem, da smo se vključevali v usklajevanje ustavnih dopolnil, oziroma smo se vzporedno s samoupravnimi organi vključevali k ustanavljanju TOZD in pripravili zbore kolektiva, na katerih smo razpravljali, kako se bomo organizirali in koliko TOZD bomo imeli. Pripravili smo tudi predloge za izvolitev članov delavske samoupravne kontrole, ka- tera je že tudi začela s svojim delom. Skupno z vodstvom podjetja ln občinskim sindikalnim svetom smo imeli javno razpravo o osnutku nove ustave. Žal pa udeležba ni bila najboljša. Tudi o poslovnih načrtih smo razpravljali, ker smo člani odbora menili, da je potrebno, da se kaj več pogovorimo o tem, saj tl načrti zahtevajo na vsakem delovnem mestu celega človeka. Skrbeti moramo za boljšo disciplino, za večjo odgovornost pil delu, šteditl pri materialu ipd., kajti le tako bomo lahko konec leta 1974 z zadovoljstvom ugotovili, da smo zastavljene cilje tudi dosegli, oziroma presegli. Obiskali smo naše bolne sodelavce in naše sodelavce v skladišču v Beogradu. Malčka Šket Naši mladinci so obiskali trgovsko podjetje »Šumadija« v Beogradu V mesecu novembru je bila skupina 20 mladincev in predstavnikov komercialnega sektorja na obisku pri trgovskem podjetju »ŠUMADIJA« v Beogradu. Že na železniški postaji so nas pričakali predstavniki gostitelja in nam zaželeli prijetno bivanje pri njih. Nato so nas z avtobusom odpeljali do hotela, kjer smo prenočevali. Spotoma sta nam tov. Dimitrije Haiskam in Pera Vukosav-ljevič predložila program našega obiska. Prvi dan smo si ogledali vojni muzej, v katerem je razstavljeno orožje od rimskih časov do današnjih dni. Nato smo se odpeljali na Avalo, kjer smo obiskali grob neznanega junaka ter televizijski stolp. Popoldne pa smo si ogledali nekaj prodajaln, ki jih ima trgovsko podjetje ŠUMADIJA v Novem Beogradu. Povsod so nas izredno prisrčno sprejeli, tako da smo se med njimi počutili zelo dobro. Zvečer so nam priredili večerjo v lokalu, kjer je igral ansambel narodno glasbo. Izredno prijetno smo se zabavali, saj ni še nihče od nas kdaj prej doživel kaj tako lepega. Drugi dan pa smo si ogledali muzej »25. maj«, v katerem so razstavljena darila, ki jih je prejel tovariš Tito za rojstni dan. Ogledali smo si tudi naše skladišče. Bili smo nemalo presenečeni nad tem, kako je prostorno in moderno. Nato smo se odpeljali v Jajince. Tako se namreč imenuje kraj, kjer so Nemci med drugo svetovno vojno postrelili na tisoče domoljubov. Danes je kraj preurejen v spominski park. Popoldne smo si ogledali še center mesta. Zvečer so nas naši gostitelji pospremili na železniško postajo. Lahko trdim, da smo postali prijatelji. Pred dvema letoma so bili namreč oni na obisku pri nas. Naš obisk pa naj bi utrdil prijateljske in poslovne stike med trgovskim podjetjem Šumadija in Aerom. D. R. Volilna koferenca ni uspela V ponedeljek, 24. decembra je bila redna letna volilna konfe-renca MA. Konferenca zaradi iv.redno majhnega števila udeležencev ni uspela. Menim, da je tako neodgovoren odnos mladih vreden obsojanja. Danes, ko izvajamo ustavne spremembe je še posebno pomembno, da se čim širši krog ljudi vključuje v razprave. Zanimivo je tudi to, da se tudi velik del vabljenih tovarišev iz ostalih političnih organizacij vabilu ni odzval. Dejstvo je, da delo mladinske organizacije, ki je ena najboljših v občini, sloni na nekaj po- sameznikih, kar pa v nobenem primeru ni pravilno. Nesmisel je, da mladi kritično reagiramo na nepravilnosti v našem kolek- tivu, če v naših vrstah ni interesa za aktivno in organizirano delo. 4 Prijatelj Simon je brskal po predalih. Pravzaprav še sam ni vedel zakaj. Toliko šare se mu je nabralo v tem času po predalih, da bi jih moral pospraviti. Klečal je na tleh in jemal iz predala liste papirja, bolj ali manj počečkane, svinčnike in knjige. Kar naenkrat zagleda med knjigami fotografijo. Začudil se je. Kako- je ta stvar prišla sem. Pogledal jo je. Sedel je na tleh in strmel v fotografijo. Ni mogel verjeti. Ali je to res on? Janez. Smehljal se mu je iz fotografije mlad, lep. Moral se je zasmejati. Spomnil se je na vse tiste prijetne trenutke, ki sta jih preživela skupaj, kot dijaka, študenta. Samo kasneje, kot da bi pozabila drug na drugega. Simon je delat kot inženir gradbeništva, garal in dirjal s sestanka na sestanek in ni imel časa. Ni se spomnil na Janeza in njegove vragolije do danes. No, si je rekel, včasih sem se že spomnil, vendar ga nisem imel časa poiskati. Razen tega pa njegova žena ni marala, da bi obiskoval prijatelje, tako da je ves prosti čas preživel z njo. Vendar si je rekel, da mora poiskati Janeza. Mora zvedeti, kako je z njim. Pospravil je predale, fotografijo pa spravil v zgornjega, da ne bi pozabil. Drugi dan je poklical po telefonu sošolca, za katerega je bil prepričan, da bo vedel, kje bi našel Janeza. Sošolec je ob Janezovem imenu znižal glas, kar je pomenilo, da je Janez nekdo. Simonu se še sanjalo ni, da mu bo sošolec par trenutkov za tem postregel s tem, da je Janez neka velika živina, pri neki veliki firmi v glavnem mestu. »Ohoho«, si je rekel Simon. Potem bo bolje, da ga ne pokličem. Vendar je še kljub temu mnogokrat pomislil nanj in na vse tiste ure, ki sta jih prebila skupaj. Skupaj sta letala za puncami, skupaj sta se tresla na izpitih, zdaj pa takole pozabila drug na drugega. Še bi razmišljal o tem, če ga žena ne bi opozorila na to, da je TV programa konec. Vstal je in stopil proti televizorju, da bi ga ugasnil in pomislil na to, kako se je postaral. Na to ni nikoli prej pomislil s tako grenkim občutkom. Ko si je oblačil pižamo, si je zapel gumbe navzkriž. Spet je mislil na to, kaj vse sta počela skupaj z Janezom. Zena ga je nahrulila s starim sanjačem, ki se mu kisajo možgani. Pogledal jo je. Na obrazu je imela centimeter kreme, na laseh navijalke. »Ne bi se mogla ponašati s svojo mladostjo,« je pomislil. Vendar je raje molčal. Danes se je odločil, da bo sanjaril o dobrih starih časih. O pasjih bombicah, ki sta jih metala dekletom pod klopi, da so kričale, o risalnem žebljičku, na katerega je sedel profesor, 9 vajah pred ogledalom za priri sestanek. Ko je naslednjega dne prišel v službo, ga je tajnica, kot vedno, spoštljivo pozdravila. Malo bledikasta se mu je zdela, ker se najbrž še ni utegnila naličiti. Zdolgočaseno jo je vprašal, kaj je novega. Dobil je prav tako zdolgočasen odgovor, 'da nič. »Dobro«, je rekel Simon, »naročite mi tole telefonsko številko«. Medtem ko je čakal, se je počutil kot zaljubljenec, ki čaka na svojo ljubo. »Smešno«, si je rekel na glas, Začel je z delom in pozabil na to. Naenkrat pa ga je tajnica spomnila: »Dobili ste naročeno številko!« Bil je v strašni zadregi. »Kaj naj mu reče?« Postalo mu je vroče, ko je prijel za slušalko. Rekel je: »Dober dan, ing. Simon Janež pri telefonu, ali bi lahko govoril s tovarišem Janezom Romihom?« »Da«, je rekel prijazni ženski glas in nastal je kratek premor. Simonu so možgani delovali z veliko hitrostjo. Spraševal se je, kaj če me ne bo prepoznal, kaj če me je pozabil? Misli je prekinil moški glas: »Janez Romih, prosim?« »Dober dan, Janež Simon tukaj, upam, da se me še spomniš ...« vendar ni mogel povedati kaj več, ker ga je oni že prekinil. Kričal je, tako kot včasih in Simon je bil prepričan, da krepko maha s prosto roko po zraku. »Ja, gromska strela, ja kje si pa tičal vsa ta leta. Povej no, kakd se imaš? Ja kaj pa sploh počneš? Čim-prej se morava videti, tako sploh ne gre, da bi kar čisto pozabila na stare čase. Samo danes ne morem, ker sva z ženo skregana. Veš, sem ji napravil en hec, pa je jezna name. Najprej sem ji zavozlal pižamo, tako da jo je raztrgala, potem sem ji pa podstavil nogo tako, da je telebnila na posteljo.. Dala mi je vojno napoved in danes bo gotovo nad vrati vedro z vodo!« »Janez, e/, stara sablja, samo da si še ti. Tako sem se bal, da si drugačen. Mislim, strašno resen. Pravzaprav ne vem, kaj bi rekel«, je jecljal Simon od veselja. »Zakaj pa ne bi smel početi včasih neumnosti? Saj to ni protizakonito, razen tega pa je do konca življenja še ydovolj časa za snobizem. Pridi v soboto k meni na obisk. Zena bo vesela. Vedno znova ji moram pripovedovati o naju. Veš, ko sem pred dvema letoma doktoriral, sem pripovedoval prijateljem o naju. Umirali smo od smeha. Pridi zagotovo v soboto. Imava še dosti časa, da kakšno ušpičiva, če- prav nisva več tako mlada. Pa nasvidenje«. »Nasvidenje«, je rekel Simon. Naenkrat je spoznal, da zadnja leta sploh ne živi več. Samo eksistira. Mar res mora vse življenje preživeti po nekih nenapisanih zakonih? Janez je uspešen mož, veliko zna, vendar živi, živi po svoje. Res bi moral v sobota na obisk k prijatelju, čeprav ženi ne' bo všeč. f Dora Rovere Čutila sta trdno bolečino betona, orkester vinjenih bednikov, vse, prav vse, je bilo zajeto v krvavečem kaosu življenja. Njuni telesi, prepoteni od lastnega znoja, sta krožili, se predajali in se končno umirili v sladkem krču blaženosti. Plesala sta na bregu žuboreče reke, na trgu izpred katedrale, plesala sta ... Angelca Drobne Zadnji ples Plesala sta ob neizpeti melodiji vetra, ob neizrečeni bolečini noči, plesala sta ... Oče in sin »Oh, kako žge,« pomislim in s težavo obrnem opečene ude na drugo stran. Vročina me nekako omrtvi, tako da postanem celo miselno lena. Lenobno pogledu-i jem po kopalcih v vodi in pogled mi zastane na moškem in obilnejši ženski, ki se uči plavanja. Prizor je bil res zanimiv in vreden pozornosti. Kmalu se jima je pridružil majhen, živahen fantek. Po tem, kako so se pogovarjali, sem lahko sklepala, da je to družina. Naenkrat si zaželim, da bi se tudi jaz malce ohladila #v vodi. Zaplavam in hladna voda mi zelo dobro de. »Samo učiti se plavanja je bilo težko, nehote odgovorim na moško pripombo, da dobro plavam. Sprejmem jezen pogled nepla-valke in živahen nasmeh prijaznega moškega. Plavam daleč proti rtu zaliva. Potem §i z ležanjem na vodi nabiram ,novih moči za povratek. Razmišljam o družini, ki sem jo opazovala poprej. Priznam si, moški je bil izredno simpatičen. Nekdo se me je dotaknil. Zdrznem se. »Oprostite, verjetno sem vas užalil,« sc je slišal moški glas. Odprem oči in zagledam moškega z obale. Ležal je na blazini. Bil je prijetnega videza, skoraj očarljiv se mi je zdel. »Pridite na blazino« me je prijazno povabil. »Pa vaša žena?« ga malce zlobno vprašam in pri tem skrbno opazujem. Nakremžil se je. Zopet je, proti moji volji, zmagala naivnost. S težavo spravim svojo obilno postavo na blazino. Njegove oči počivajo na mojih ogo-relih prsih. Neprijetno mi je, a hkrati čutim neko prijetno vznemirjenost. Nedvomno je temu vzrok on. »Zakaj neki mi je tako zelo všeč?« se sprašujem. Ležim na plaži. Glavo imam zarito v brisačo. Jokala sem. Pravzaprav ne vem zakaj, a bilo mi je tako hudo, da se nisem mogla vzdržati solza. »Ne joči«, slišim, njegov glas in ne vem kaj naj mu odgovorim. Težko mi je, neznansko težko. »Oči, tale teta pa joka« slišim glas njegovega sina. Topel, nežen glasek, ki mi zelo dobro de. »Pobožaj jo, mogoče ne bo več jokala.« Nežna ročica me boža po zatilju. Obrnem se in objamem majhno bitje. Tudi on se prižme obme. Pogledam ga. »Teta, te kaj boli?« Samo gledali smo se in meni je bilo zelo lepo. Vsa lepota pa se v trenutku, ko zaslišim oster ženski glas, ki je klical, zruši. A otrok se je še bolj privil k meni in tiho rekel: »Tudi oči vecklat joka.« A vse, kar mu lahko rečem je, naj se vrne k svojim. Molčim. Boli me. Ne 'vem zagotovo kaj in zakaj. Najbrž samota, da samota. »A me nimaš nic lada?« vpraša mali. »Da, imam te rada, zelo rada, samo mamica tg je klicala, saj si slišal, kajne?« Jutro je. Ribiči prihajajo z nočnega lova in nikogar še ni na plaži. Na obzorju se kažejo prvi sončni žarki. Lepo, zelo lepo je. Skoraj postajam romantična. Zaprem oči. In, ko hočem zopet pogledati to lepoto, zagledam njega. »Dobro jutro«, reče, »plavaj na drugo stran rta, pridem za teboj. Želel bi biti sam s teboj«. Čisto samogibno ga ubogam, ko odide, zaplavam. Ne vem zakaj. Kmalu privesla v čolnu za menoj. Pomaga mi v čoln. Pogovarjava se nekaj o žalosti, joku, sreči... Nič določenega. Sediva skrita med skalami. Lepo nama je. Tesno se objameva in poljubljava. Poljubi so dolgi in strastni. Oba drhtiva. Naenkrat se imava rada, se nama zazdi, naenkrat nama je zelo lepo. Govoriva o morju. Objameva se in greva nazaj proti obali. In potem, kot grenka resnica, pride njegova pripomba, da gremo naslednji dan domov. Idila je porušena. Vse je jasno. Zopet povsem vsakdanje. Poslavljamo se. Gledam ga, kot da bi si ga hotela za vse življenje vtisniti v spomin, vso njegovo podobo, vsega. In prisega, da bo pisal in »ljubim te« v slovo. A v meni je občutek, da je prisega kriva, da je »ljubim te«, lažen. Na jok mi gre. Zadržujem solze, ki kar same vrejo po licih. Hudo mi je, zelo hudo. Zaželim, naenkrat si zaželim, da bi ga še enkrat videla, da bi se ga še enkrat samkrat dotaknila. Sedel je na pomolu in stekla sem k njemu. Zavedala sem se, da tega ne bi smela. A prevelika je bila želja, pregloboka strast. Nisem se mogla obvladati. Zadnji objem, zadnji poljub m zadnja obljuba v slovo. Tekla sem proti avtobusu. Jokala sem. Nisem mogla nehati, Boli: Slovo boli. Nikoli več ne grem v ta kraj. Nikoli več ne bom videla njega, njegovih oranžrfih kopalk, ki so se tako zelo podale bronasti polti, nikoli več ne bom videla njegovega sinka ... Mesta in pokrajina beže mimo oken avtobusa in zdi se mi, da me še vedno poljublja, da sem še vedno v njegovem varnem, a tako zelo nežnem objemu. A zavedam se, da so to lepe sanje, ki so plod vroče želje, globoke in vdane ljubezni do njega. Angelca Drobne Desetletnica Muzeja revolucije Muzej revolucije bo ob koncu leta praznoval desetletnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil decembra 1963, ko se je dotedanji oddelek za zgodovino revolucije pri Pokrajinskem muzeju v Celju osamosvojil, razširil, dobil nove prostore in odprl obsežno, vsebinsko zelo bogato, zanimivo, poučno in estetsko lepo urejeno stalno razstavo o revolucionarnem delavskem gibanju in narodnoosvobodilni borbi n«f območju celjske regije. Celje je tedaj dobilo samostojen, specializiran zavod, ki je začel načrtno in sistematično iskati, zbirati, urejati in proučevati zgodovinsko gradivo, izdajati publikacije, prirejati razstave in širiti velika izročila naše revolucije. V desetih letih je Muzej revolucije razvil široko dejavnost, opravil pomembno raziskovalno in vzgojno delo ter opravičil svoj obstoj. V tem obdobju so njegovi strokovni delavci zbrali veliko dragocenega dokumentarnega gradiva, napisali več knjig in drugih publikacij ter pripravili 100 stalnih, občasnih ali potujočih razstav, s katerimi so zelo nazorno, pregledno in v zanimivi obliki predstavili javnosti celovito podobo veličastnega boja proti okupatorju na območju nekdanjega celjskega okraja. To razstave si je doslej ogledalo že blizu pol milijona obiskovalcev, med njimi kar okoli 65 odstotkov mladine. S'takim delom je'Muzej revolucije nedvomno veliko prispeval k temu, da spomini na najtežje in odločilne dni naše preteklosti niso obledeli, da je obdobje narodnoosvobodilnega boja živo prisotno v našem vsakdanjem življenju in močno vpliva na oblikovanje moralpe, svobodoljubne domovinske in revolucionarne zavesti delovnih ljudi, zlasti mlade generacije, ki v narodnoosvobodilnem boju išče nove vzpodbude, vzore in moči za svoje ustvarjalno delo pri nadaljevanju revolucije in oblikovanju novih samoupravnih socialističnih odnosov med ljudmi. Delovim disciplina ) V ponedeljek ob 13. uri bo v naši jedilnici predaval O DELOVNI DISCIPLINI gospod Sem Kaj Tečen iz Pekinga. Predavanje bo v kitajščini, vendar predvidevamo, da zaradi tega ne bo učinek predavanja nič slabši: Ljudska samopomoč Osebi, ki je vzela z obešalnika črno žensko krilo se vljudno opravičujem, da ni bil na razpolago celoten komplet. Da ta oseba ne bo oškodovana, lahko pripadajoči brezrokavnik dfvjig-ne na istem kraju. Oseba ne bo opazovana. 0 Podobnost Ali imamo mi, člani kolektiva kaj skupnega z osemletkarji? Seveda, imamo! Tudi osemletkarji silijo vedno v višji razred! LoSt Švicar pohvalil vitanjsko vodo . Pretekli teden se je mudil pri enem naših vodij predstavnik švicarske firme GGG. Da bi se po utrudljivem potovanju nekoliko okrepčal in osvežil, si je izbral vitanjsko vodo (kaj drugega pa tako nimamo). Izjavil je, da je vitanjska voda zelo okrepčilna in dobrega okusa in da omogoča trezen pogled okoli nas ... Smola (Beri: Danes se mi strašansko mudi. Tako zelo se mi mudi, da se mi zaradi tega še bolj mudi. Pogledam na uro. Oh, kako sem že pozna. Pa moja frizura? Ravno danes me lasje nočejo ubogati. Spet vzamem v roke ščetko in razčešem, od topiranja zvozlane lase. Ne čutim bolečine ob puljenju las. Očistim ščetko in češem, češem ... Vzamem glavnik in topiram, topiram ... Ko glavnik odložim, vzamem spet ščetko in se trudim, da bi mi lasje kar najlepše padli. Končno mi frizura uspe. Vzamem lak. S palcem pritisnem na razpršilec in oh! Lak mi šprica v oči. Oči me pečejo in solze mi uničijo moj specialni make-up. Pa toliko truda sem vložila vanj. Vzamem kosmič vate, čistilno mleko in si očistim obraz. Ko končam, namažem tanko plast kreme, jo prekrijem s pudrom in se lotim ličenja oči. Zaradi hitenja mi črta na levi veki ne uspe. Poiščem kosmič vate, čistilno mleko in čistim levo veko. Ponovno rišem črto. Končno! Se trepalnice si Uredim in že izbiram obleko. Oblečem rdečo. Gledam se v ogledalu. Ne, ta mi ne pristaja. Mor^a bi to-le? Ne, tudi črne ne morem imeti. Končno se odločim za obleko modre barve, ki odlično pristaja mojim očem. Pogledam se v ogledalo. Med preoblačenjem sem si uničila frizuro. Pa toliko truda sem vložila, da mi je končno uspela. Pogledam na uro. Se deset minut imam časa. Od jeze jočem. Ze v drugo si uničim make-up. Lasje plapolajo v vetru Lasje mi plapolajo v vetru. Rada bi čutila nežnost na svojih rokah, na svojem vratu; Siva veja me spominja na žalost. Rada bi, da bi prišel nekdo, ki bi mi poklonil ljubezen; Bila bi velika in nežna Čutila bi jo na rokah, na svojem vratu. Dora Rovere V znamenju splošne Slednje pozivamo vse uporabnike telefonov, da je v primerih, ko ni mogoče dobiti zveze, dovoljeno izgovoriti samo sedemintrideset psovk ali kletvic in še to le v jezikih s področja SFRJ. nesrečen dan) Brez volje se sesedem. Kaj naj naredim? Naj spet začnem znova? Z jezo slečem modro obleko, ki bi tako lepo pristajalo k mojim očem, poiščem kosmič vate in čistilno mleko. Čistim obraz. Hitro skočim v kavbojke, potegnem nase star pulover, lase si spnem v čop in že hitim na postajo. In, oh, smola, avtobus mi je pred nosom odpeljal. Kaj zdaj? V hipu se odločim. Štopam. Nič. Poizkušam znova. Končno se mi je nasmehnila sreča. Saj sem vedela, danes se me drži smola že ves dan. Spaček je zapeljal v stransko ulico. Spet stojim na cesti z dvignjenim palcem. Ustavlja se. SKODA. Da, škoda, da se mi že prej ni nasmehnila sreča. Udobno se namestim v škodi in že se bližam cilju. Izstopim. Vržem se v objem svojega dragega. Ravno sem mu želela povedati, kakšna smola se me je danes držala, ko me odrine od sebe. Joj, saj to sploh ni moj Francelj! Kaj zdaj? Kaj naj rečem neznanemu moškemu? V trenutku mi misli popolnoma odpovedo. Zdrznem se, ko vidim, nedaleč stran ljubega Fran-celjna, kako se obrne in gre proti mestu. Tečem za njim. Vse besede so zaman. Pogleda me in reče: »Škoda, da tega nisem vedel že prej. Imam pač smolo z ženskami!« In jaz Kakšno smolo imam jaz? Kaj menite? Sestavila: Angelca Drobne Večer Pomladni večer v ugasli sivini gre spokojno svojo pot, j kakor tisočero zvezd na nebu in valov na gladini jezera. Moja soba je samotna s starimi neuokvirjenimi podobami in kupi ničkolikokrat prebranih knjig. 2alost kipi iz starih kosov pohištva in iz moje mlade duše, nikjer, prav nikjer ni zame drobec sreče. In bolijo me delci srca, če izgovarjam tvoje ime in besede ostajajo v zraku, da soba spet je prepolna tebe. Vse, prpv vse, gre svojo pot, le jaz topo ždim v temni, samotni sobi in v mislih sem zopet s teboj, kakor pomladni večer v ugasli sivini. Angelca Drobne Jesen je kot, da zadnja melodija v rumeni barvi je preplavila , ' polje. K počitku se pripravlja pokrajina in zdi se kot, da zadnji toni glasbe zdaj zvene. Umira vse, da bi se spet rodilo, ( s pomladno uverturo v novi cvet. In ko poletja bo rondo minilo, prišlo rumeno bo linale spet. Tako v življenju vse se razvrsti, s pomladjo se prične, kpnča se z zimo. Toplo mi je ob misli, da živ/mo, a strah me je, ker vse bo to minilo. Dora Rovere V stiski spoznaš prijatelja Avtobusno podjetje nam za nedoločen čas posodi enega svojih sprevodnikov, ki ima bogate izkušnje na lokalnih avtobusih. Stal bo pri vratih KALKULACIJ in vzklikal z vzpodbudnim glasom: »Še bolj se stisnite ... tam pri sredini je še prostora«! (Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da hočejo takega sprevodnika tudi risarji.) Dajem ti Glej, dajem ti poljube,, nežne, tople, dajem ti sijaj, le sreče v očeh. Dajem ti ljubezen v ljubezni, ne reci, da vse to ti je odveč. Dora Rovere Ob novem letu /.elimo vsem delavcem srečno in uspešno leto 1974 Uredniški odbor in sodelavci »Našega Aera« > • r i*?! BBSn»fc» SSSSiBfflCJRL«' K i 1 U . F —ar a ■M Uskict 1 ' 'i AVTOM-o; IZRAELA MATIČNI MATERIAL EF /AppAtO O 0(1 NADAV ZNIŽANA Slove n- NAVEDE 'besedili ■ TOVARNA V je glasilo Aera, kemične in grafične industrije Celje. Urejuje uredniški odbor: Andrej inž Šušteršič predsednik,_Branko Stamejčič _— urednik, Edo Gaspari — odgovorni urednik, Dora Ro- 3 vračun. Po oproščen te- šltve pošljite najkasneje do 20. Januarja 1974. Obilo zabave pri reševanju. še pravilna rešitev prejšnje križanke: vodoravno — aroma, bodice; papagaj, raster; repatica, ale; sadika, omelo, kis; Ki-veta, OM, KK, ant; Atene, anis, ara, AA; no, atol, sak, Art, N; tiran, Etna, skavt, NIN, SR, SS, aha; oseka, tank, doba, ekran, arara, Emil; trans, sto, Ela; Na-na, fa, Boston; gmota, pa, rime; los, S, aneroid, Rab; ant, trakti, MR; vi, romb, klej, fi; atmosfera, av, blok; oaza, Sarah, Tatre;' arnika, atonal; R, nato, kimono; aloa, Ema, latinica, Rim, liana, in, Rom; arabeska, Cie, ralo; tara, TAM, Ana, Ikar. Ob novem letu smo nekaj članov kolektiva povprašali, kje bodo silvestrovali in kakšne so njihove želje in načrti za novo leto. Takole so nam povedali: KRANJC Fanika, kuharska pomočnica v TOZD Kemija Celje: »Tudi letos bom silvestrovala doma v krogu družine. Posebnih želja za prihodnje leto nimam, pravzaprav eno samo — zdravje.« KOZIC Milovan, delavec iz TOZD celuloza Medvode: »Silvestroval bom v krogu družine. Želim, da bi v tovarni proizvodnja nemoteno tekla, da bi se Izgradnja papirnega stroja čim prej začela, ker sl bomo le s tem zagotovili boljši materialni položaj.« BREZNIK Andrej, vozač dvigala v TOZD Kemija Celje: »Silvestroval bom doma, kje pa drugje. Za novo leto sl želim samo zdravja, drugo pa pride samo od sebe.« JENKO Ciril, delavec iz TOZD celuloza Medvode: »Želim, da bi proizvodnja tekla ob čim manjših redukcijah toka. Rad bi čimprej uspešno končal papirniško šolo. Silvestroval bom s prijatelji v planinah.« MALAČIČ Nada, likvidatorka na upravi: »Kje bom silvestrovala še ne vem. Morda doma, morda kje zunaj. To je še vprašanje denarja. V prihodnjem letu si želim, da bi bilo urejeno vprašanje likvidacije in bi mi s pravočasnim vračanjem računov olajšali delo. Nimam nobenih posebnih osebnih želja. DROBNE ANGELCA 1. V kolikor se ne bo zgodilo kaj izrednega, bom novemu letu nazdravila v Kranjski gori, kamor grem z družbo prijateljev. 2. Za leto 1974 imam dosti želja, o katerih ne želim govoriti. Seveda je največja želja, da bi bila zdrava. Le v tem primeru se mi bodo lahko vse ostale želje, če že ne v celoti, vsaj delno uresničile. Vsem sodelavcem želim srečno in uspehov polno novo leto. POCIVAVŠEK Tatjana, knjigovodja v upravi: »Verjetno bom silvestrovala doma. Ne delam si posebnih obetov ob novem letu, niti v službi niti doma. V službi sem dosegla željen cilj v letošnjem letu.« POLŠAK Drago, stavec v TOZD Grafika: »Silvestroval bom verjetno v Velenju. V novem letu si želim predvsem zdravja in uspešnega dela.« OREŠNIK Ivan iz TOZD Kemija Šempeter: »Od novega leta pričakujem in želim, da bi bilo vsaj toliko uspešno, kot letošnje.« SEDMINEK Jožica iz TOZD Kemija Šempeter: »Silvestrovala bom doma. Doma bom zato, ker imam družino in se mi zdi, da je najlepše če smo vsi skupaj. Za leto 1974 si pa želim, da bi uspešno poslovali in dosegali še boljše uspehe. Upam, da bo po novem letu problem surovin za selotejp rešen in da ne bo zastojev tako kot letos.« Vsem članom kolektiva želi srečno in uspehov polno novo leto Izvršni odbor sindikata Obrat neskončnih obrazcev v preteklem letu Bliža se konec leta in ponuja se nam priložnost, da se ozremo nazaj z namenom, da ocenimo delo iztekajočega se leta, ali pa naprej, da ugotovimo, kaj nas čaka v prihodnje. V letošnjem letu se je v obratu neskončnih obrazcev, ki ima svoje prostore ob Mariborski cesti, zgodilo marsikaj novega. Nekatere spremembe so Imele pozitiven vpliv na delo in življenje v našem obratu, druge pa so se pokazale neugodne. Največja pridobitev v tem letu je bila brez dvoma otvoritev novega skladišča. Verjetno se še večina članov našega kolektiva spominja, ko smo ta objekt predali svojemu namenu ob prazniku dela. To pa je bila za večino prva priložnost, da malce pobliže spoznajo obrat neskončnih obrazcev in proizvodnjo v njem. Če trdim, da je bilo novo skladišče res velika pridobitev, gotovo ne pretiravam. Pred otvoritvijo smo namreč papir skladiščili kar na treh lokacijah. Nekaj smo ga imeli v proizvodni hali v obratu, nekaj v Javnih skladiščih, največ pa v hladilnici. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, kakšne težave smo imeli pri samem tehnološkem procesu, ker je bil papir skladiščen pod skrajno neugodnimi klimatskimi razmerami. Takoj po dograditvi novega skladišča smo lahko ves material uskladiščili v obratu in kar je še pomembnejše, uskladiščili smo ga lahko sistematično, o čemer smo lahko prej le sanjali. Prav zdaj pa so v zaključni fazi dela na grelnih in klimatizacij-skih napravah. Ko bodo le-te gotove, bodo vse težave v zvezi rej ker ni bilo na razpolago ustreznih surovin. Osnovni vzroki, ki so botrovali občasnemu pomanjkanju posameznih surovin tudi v letošnjem letu, pa so bili predvsem tile: — pomanjkanje osnovnega papirja za enkratni karbon papir, — neporavnani računi pri naših dobaviteljih, — neurejeno naročanje — predvsem za embalažo. Ce bomo z dobro voljo in s skupnimi močmi uspeli odstraniti te vzroke, bo preskrba z reprodukcijskim materialom v prihodnjem letu še boljša. Na področju strojne opremljenosti v tem letu ni prišlo do nobenih sprememb. Tako bomo celotno letošnjo proizvodnjo dosegli na treh rotacijskih tiskarskih strojih, enem dotiskoval-nem stroju, dveh zbiralnih in enem rezalnem stroju. Zato pa nas že v sredini prihodnjega leta čaka povečanje strojnega parka za en tiskarski stroj. Tudi ta bo rotacijski, vendar bo v nasprotju z dosedanjimi tiskarskimi stroji delal v mokrem off-setu. S tem novim strojem tone bomo le povečali kapaci- s skladiščenjem in predvsem s kvaliteto skladiščenja papirja odpravljene. To pa je tudi pogoj za doseganje kvalitete izdelkov v proizvodnji. Založenost z reprodukcijskim materialom je bila letos kar dobra. To velja tako za mehano-grafski papir, kot za enkratni karbon, medtem ko je bilo nekoliko slabše s kartonom. Tu in tam pa je prišlo tudi do pomanjkanja embalaže. Kljub temu, da preskrba z materialom ni bila neoporečna, pa je bilo stanje na tem področju neprimerno boljše od tistega v lanskem letu, ko smo bili velikokrat v težavah pri organiziranju proizvodnje. tete za tretjino, temveč bomo uvedli tudi novo tehnologijo: mokri offset tisk na rotacijskem stroju. Z nabavo novega tiskarskega stroja pa se bodo kapacitete tiskanja tako povečale, da bo faza zbiranja prav gotovo postala ozko grlo. Zato bo že v prihodnjem letu potrebno nabaviti tudi še en zbiralni stroj. Pa poglejmo še na kadrovsko problematiko v obratu neskončnih obrazcev. Prav to področje je pri nas najbolj pereče. Ves čas namreč občutimo veliko pomanjkanje kvalificiranih tiskarjev za neskončni tisk. Da je temu tako, se pravzaprav ne smemo preveč čuditi, saj smo v Slo- veniji edini proizvajalci neskončnih obrazcev. To pa ima za posledico, da smo si morali kvalificiran kader sami preusmeriti iz tiskarjev za knjigo-tisk oz. offset tisk. Ker pa je pomanjkanje grafičnih kadrov nasploh veliko, se je to pomanjkanje avtomatično preneslo tudi na naše področje dela. Da bi vsaj delno rešili ta pereč problem, smo letos jeseni odprli razred za odrasle in s tem dali možnost našim delavcem, da si pridobijo ustrezno kvalifikacijo. V tem razredu grafične po- klicne šole je tudi 7 bodočih tiskarjev za neskončni tisk. Zavedati pa se moramo, da s to akcijo ne bomo rešili problema pomanjkanja grafičnih kadrov, zato moramo posvetiti pridobivanju novih kvalificiranih kadrov stalno skrb in aktivnost. Kako pa smo v letošnjem letu dosegali plansko postavljene cilje in kakšne obveznosti nam nalaga plan za prihodnje leto? O tem morda nekaj več besed po novem letu, ko bodo rezultati tega leta in plan za prihodnje leto v celoti znana. Srebrna plaketa za AERO Lansko in letošnje leto je bilo v vsej državi v znamenju akcije »Leto kakovosti«, akcije za čim večjo kakovost na vseh področjih, na področju kakovosti izdelkov in storitev. Naše podjetje se je akcije v celoti udeležilo in jo tudi nadvse uspešno končalo, saj je med redkimi jugoslovanskimi organizacijami iz gospodarstva in ostalih dejavnosti, ki je za posebne dosežke na področju kakovosti prejelo srebrno plaketo zveznega izvršnega sveta. vostno delo in ustrezen nivo kakovosti, ki ga »Aero« že od nekdaj vzdržuje. Nagel razvoj proizvodnje, konkurenčnih podjetij in zahtev tržišča je pred nas postavil vrsto nalog in ciljev, ki smo jih začeli prav lansko leto ob začetku »Leta kakovosti« pospešeno reševati. Tudi z uvedbo »integralnega sistema kakovosti« in njenim izvajanjem je marsikateri cilj že bil dosežen, veliko pa bo potrebno še narediti. Kakovost je cilj in naloga nas Srebrna plaketa za kakovost je sicer priznanje našemu podjetju za prizadevanja v »Letu kakovosti«, pravzaprav pa sad dolgotrajnega truda za kako- vseh, slehernega v našem podjetju, zato naj bo srebrna plaketa za kakovost tudi vzpodbuda nam vsem za čimboljše in čimbolj kakovostno delo. Šport v TOZD Šempeter V tem letu je tudi v obratu Šempeter zaživela športna dejavnost. Prvikrat so sodelovali na sindikalnih športnih igrah občine Žalec. Tekmovali pa so tudi na internih tekmovanjih med obrati tovarne Aero. Na sindikalnih igrah so sodelovali v naslednjih panogah in dosegli naslednje uvrstitve: — šah: 4. mesto — odbojka: 9. mesto — skok v daljino — moški: 1. mesto — tek na 100 m — moški: 6. mesto — streljanje — starejši člani: 1. mesto — streljanje — mlajši člani: 14. mesto — streljanje ženske: 1. mesto — mali nogomet — starejši člani: 12. mesto — mali nogomet — mlajši člani: 10. mesto — kegljanje — starejši člani: 1. mesto — kegljanje — mlajši člani: 12. mesto. Prvi rezultati so kar vzpodbudni in želja je, da se v prihodnjem letu še izboljšajo. Možnosti za vadbo se bodo še povečale z zgraditvijo nove telovadnice v osnovni šoli, ki jo bodo koristili tudi naši člani. Bogat program planincev izpolnjen Ob zaključku poslovnega leta 1973 smo tudi planinci Aera pregledali svoje delovanje In ugotavljali uspehe in neuspehe preteklega obdobja. Ugotovili smo, da smo svoj plan realizirali devetdesetodstotno, kar dokazuje, da se člani kolektiva množično udejstvujejo v naši planinski sekciji. Za prihodnje leto je pripravljen že bogat program, ki bo pa lahko izvedljiv le, če bodo vsi člani kot vodstvo pripomogli k realizaciji. Ob tej priložnosti želimo, da se čim več članov kolektiva vključi v to lepo organizacijo. Želimo tudi, da se v prihodnjem 1974. letu člani polnoštevilno udeležujete izletov, ki jih prireja sekcija, saj bomo po prijetnih oddihih na svojih delovnih mestih še bolj aktivni. Izleti v naravo nam prinašajo poleg razvedrila tudi zdravje In svežino, kar nam vsakdanje okolje ne more vedno nuditi v zadostni meri. Vsem članom kolektiva želimo srečno in uspehov polno novo leto 1974. Blaž Čreplnšek / - f * izposoj cm v/c