75. Številka.
Trst, v so I m it <> I. aprila 18tM>.
Tečaj XXIV.
„Edinost"
fehftja <1 vtikr><t 11» d»n. rajitm nedelj in prnznikoT, zjtitrnj in zvečer ol> 7. uri. O ponedeljkih in po pravnikih izhajn nl> it. uri 7.jiitrnj.
\°nriM'iilua /.Mn^ii : Obe isdnnji na leto . . . (ki. 21* Za mimo vedrim iz<liotje , ,, 12*— /h pol let«. Četrt let« in mi meneč rnismernu.
Naročnino je plmVvnti naprej. Nh naročite brez priložene naročnine »e uprava ne ojiira.
Na (irnbno se prodajajo v Trutu sjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponetleljnke /.jutranje Ste-vilke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
^Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon it?. H70.
4 nvč.
V edin<>h|i je moč !
Ofltll
računajo po vrstah v petitu. 'An večkratno naročilo » primernim popustom. 1'oNlann, onmrtniee in javne zahvale, domači oirlani itd. w računajo po pogodbi.
dopisi naj ae pošiljajo *re»in|i( v«. NetVan kovani dopini se ue »prejemajo. Rokopisi se ?ie vračajo.
Naročnino, reklamacije in oulase sprejema npravnistvo. Naročnino in oglase
je plačevati loco Trat.
l re<lnlštv« in tlsknrun se nahajata v ulici 1'arintiu Atv. 12. 1 pmvuišlvu, o<l-praviiišlvo in s|»rej enimi je lnseri»t«v
v ulici Molin pircolo ^tv. ."!, II. nadutr.
Izdajatelj in odgovorni urednik ^	oj^hj.M

l.astnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu.
I pravništvo opo/arjai vso ono p. li. liarornlkr, katerim naročnina s 1. aprilom poteče, da isto v najkrajšem času obnove. Nadalje naznanja, <la se list s I. aprilom brez I/j <>111110 ustavi vnem onim, ki ho zaostali z naročnino za tekoče četrtletje. Pripominja se opetovano, <la je naročnino vplačevati naprej.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
IVtrograd 31. m. m. »Praviteljski VcHtnik« naznanja, dii so radi vednili nemirov med dijaški na petrograjskem vseučilišču izključeni vsi dijaki. Oni, ki žele biti zopet vsprejeti, moraj« do 24. t. m. (po ruskem koledarju) pri rektorju vložiti svoje prošnjo.
Carigrad 31. m. m. Sultan je po selamliku v sprejel v avdijenco avstro-ogerskega poslanika barona pl. Caliee, ki je o tej priliki predstavil sultanu tudi ogerskega trgovinskega ministra Ile-gediisa, ki je bil istotako vsprejet najmilostljiveje. Sultan ga je odlikoval z velikim kordonom Osmii-novega reda.
Pariz 31. m. m. Tajnih pisem, katere je danes »Figaro« pričel objavljati, se je natisnilo samo neko določeno število izključno za člene ku-sacijskegu dvora. Danes objavljena pisma so največ znana-po odkritjih Ksterhazvja. Novi so samo nekateri listi Esterhazvjevi, v katerih so francoski generali opsovani na najsuroveji način, kakor tudi list Zurlindenn Cavaignaou, v katerem priporoča isti, naj se milo postopa proti Esterhazvju.
Washhigtoii 31. m. m. Brzojavka generala Otisa javlja iz Manile, da je Mae Artur Malolos
užugal glavno taborišče Filipineev. Filipinci so se kmalo umaknili. Predno so odšli, so še zažgali mesto.
LoihIoii 31. m. m. Kakor poročajo »Times« iz Baku, namenijo ruska vlada ustanoviti v Tillisu rusko-perzijsko banko s podružnicami v Tebrisu in v družili mestih Perzije. To pa z namenom, da si pridobi v Perziji koncesij in jih izkorišča.
S. Sampsoil (pristanišče na vsliodnem obrežju otoka Guermasey.) 31. m. m. Zabavni parnik »Stella« s 185 potniki in 35 pomorščaki je v četrtek zadel ob skalo in so potopil. Okolo sto oseh, ined temi ženske in otroke so rešili. Ostali so najbrže utonili.
PODLISTEK,
. Prevarjena.
Podlesnikov.
Dragi prijatelj! Morda se še spominjaš onih krasnih večerov, ki sva jih prebila tam v moji sobici v prijetnih pogovorih, včasi pa tudi v burnih prepirih?!
•le že bilo tako: ti trd realist, jaz pa sanjav idejalist — vedno sva bila v prepiru ... Se Te vidim v duhu, kakšen si bil tisti večer: rudeč, kakor zrel paradižnik, razkačen, kakor da se je zgodilo Bog ve kaj . . . Naj rajo bi bil tedaj poslal »rakom žvižgat« vse nas »nilečnozobe* idejaliste. In vendar ni bilo tvoji jezi druzega vzroka, nego neki nedolžen spis, v katerem je neki neznan pisatelj goreče hranil idejalno ljubezen . . .
»Samo da bi srečal kedaj v življenju tako ljubezen — pa se ti udam«, tako si mi rekel.
Jaz sem se Ti smejal. In ludi danes se Ti smejem, ko Te vidim v duhu — premaganega!
Josip, jaz sem srečal v življenju, prav navadnem, vsakdanjem življenju, tako ljubezen, idejnim), romantično ljubezen — — — *
* *
Letos sem bil za par tednov na počitnfoah v mali, prijetni vasici na trdem Krasu. Vročega po-
Tvoj je vstajenja dan!
Zvonovi so zapeli, svet je zaklieal: Aleluja! Vstajenje!
V srcih se svita nov dan, v prirodi se vzbuja sveža pomlad, vse diha življenje, vse se budi iz zimskega sna. No slišiš-li, kako brni glas buditve čez hrib in dol, kako se odzivlja stvarstvo, kako vse kali in so oživlja v tajinstvenem krilu prirode? In se-li ne giblje tudi v tvoji duši nova moč, nov pogum, novo, sveže, upajočo življenje? ! Se ti-li ne oglaša sto klicev v srcu, tc-li nie ne bodri k novemu delu, novemu naporu, kateremu tam iz daleka svita dan zmage?!
Vstani, prebudi se! Delo te čaka; ledinu ni razorana, vinogradi potrebujejo delavcev. Daj, primi tildi ti za lopato in kramp iu rahljaj zemljo, da prinese sadu! Prebujaj speče dušo in sejaj v omrzela srcu ogenj svetega navdušenja.
Vstani tudi ti, ljubljeni moj rod, otresi so tujčeve peto, ponosno dvigni glavo, da tudi tebi zapoje: Aleluja! Zmaga! Vstajenje!
Vse se drami, vse se vzbuja, kaj boš samo ti še spal, kaj boš samo ti še v trudni resignaciji
polnilne nečega dne sem vzel knjigo in šol ven v božjo svobodno naravo — — Zamišljeno sem ležal v mali, prijetni dolinici, obdani krog in krog od visokih, sivih skal — — Prav prijetno je bilo tam v malem kotku na sveži travi, gosto posejani z
rudečimi, močno dišečimi cvelamni--Bohotno
razvijajoči so bršlin se je opletal krog vitkega debla ' visoke smereko, pod katero sem ležal — — Vse je bilo mirno in tiho, le včasi je zabreneala sitna muha nad mojo glavo, potem pa se zopet zgubila v zraku — — Nič se mi ni /.ljubilo čitati — Heino jo ležal zraven mene v travi iu zaprt ■— —
Raznovrstne misli so mi rojile po vroči glavi---
Nekaj časa sem trgal evelanine, rastoče krog mene, iu jih nabral velik šop, da jih ponesem Mileni (saj poznaš to vrlo, slovensko devo, pisal sem Ti že mnogo o nji; vrla iu zavedna narodnjakiuja je, kakoršmh potrebuje naš narod mnogo mnogo —). Cvetko sem položil kraj sebe in se udal sanjam —
Kar sem zaeul stopinje kraj sebe — — ISil sem nevoljen, da me kedo moti. Sklonil sem se in pred menoj je stala — ženska.
Ni bila več mlada. Oudna in nenavadna je bila ta ženska; skoraj sem se jo ustrašil— —Gosti črni kodri so ji viseli razini'šeno po čelu, zadaj pa so se zgubljali v nekak vozel, v katerem je tičalo par cvelamnov. Obleka jej je bila priprosta, toda poznalo se ji je, da ni prišla i/, rok navadne ši-
nosil verige tlačanstva?! <»lej, svita se! Širom domovine vstajajo rodoljubi, blagonosno osnove se snujejo, pomembni načrti silijo na to, da se čim prej plemenito hrepenenje tvoje pretvori v resnico. O gibaš so, oživljaš, vstajaš ! —
O podvizaj se, da se skoro v zadnji vaški koči zasliši naš veseli zmagoviti: Aleluja ! d.i skoro v slehernem srcu zaplamti sveti žar domovinske ljubezni, da se skoro razvije nad nami zastava vstajenja, napredka in samosvesti!
Ne gubi moči v kletih inojsebojnih prepirih! Brat naj ne podira trudnpolaega dela lastnega brata, naj v slepem strankarskem fanatizmu ne mamini v prah toga, kar je drugi z žrtvami vsejal in odgojil! Tujec naj se ue roga prepirom mej sinovi jednega očeta, sov raž t vo naj ne slavi v nas svojih zmag!
Ljubezen naj obhaja v nas svoje slavlje, slogu in jedinstvo naj objameta sinove jednega rodu, jedne matere — domovine!
Gospod je vstal!
Da, vstal je. A kedaj v sta ne A ti: ljubezen ve-soljstva, kedaj poda rod rotiti roko v sklep miru, kedaj neba zatiranje shibejših, kedaj trinoštvo močnih ? !
Zaman vprašujem.
Slabotni vzdihi suženjstva mi bijejo še v uho in objesten smeh krivice mi pretresa srce.
In vendar:
Srce objema prnzniški mir in v slavlju vstajenja poti ha za hip vihrenje strasti.
Ti moj rod pa vstajaš vendar če tudi še ro-počejo padajoče verige nasilstva.
Kaj smo bili in kaj smo zdaj?!
Nismo-li močnejši, hrabrejši, zavednejši?
Napredujemo in krepimo se ukljub vsem porazom, kljub vsem zaprekam. V boju smo so oja-čili, čili smo, krepki smo in bodočnost je naša.
Le jednega nam treba šo, in ko nam pride to, potem bomo vriskali iz polnih sre:
viljo — — V levici je držala širok slamnik, v desnici pa šopek gozdnih cvetk — —
Čudno je zrla na-me — — Ustnice soji bile nabrane v smeh — —
»Oton — baron Raven — vi tukaj ? — — rekli so mi, da ste v Ameriki — —« Zasmejala so je glasno — — Prijatelj, misli si, v kakem položaju sem bil! Da ta ženska ni navadna ženska, spoznal sem takoj in čudna misel mi je šinila v glavo — —
»Vi želite, komtesa?« sem spregovoril počasi; obšel me je občutek, da mora biti to kaka kointesa ali grofica iz bližnje vile — —
Zopet se jo zasmejala, toda sedaj divje in hrupno, da me je bilo strah te ženske — —
»Kointesa lin — ha — komtesa — nekdaj — —«
Odhitela je po skalni stezi, vodeči iz doline, šopek cvetk pa je pustila na tleh — —
Se dolgo sem ležal v travi in premišljeval o tem čudnem prizoru — — Gotovo je blazna, sem si mislil. Ali pu je morda ros Kaka komtesa, ali pa lo navadna družabnioa stare grofioe iz vile Pa kako me moro smatrati za barona? Gotovo jo blazna — —
Odšel sem domov — —
Tu so mi razrešili vso uganjko — — Tu moja čudna komtesa je — učiteljica iz bližnje
Hvala in slava Ti o Gospod, <la si nam |m«-slal našega vstajenja »lan !
Sinovom Slavije treba le še: koncentracije njih mori, njih srčnosti in zavednosti. — Združeni so nezlomljivi!
Naj tudi za sedaj se /veni v sveti aleluja naših sre disharmonija neslogo naše, mi verujemo vendar v prihod ljubavi med nami in potem v svojo zrnato, v svoje močno, krepko vstajenje.
Tujec nas ne prezira ve?; pobija nas, napada nas, ker smo postali nevarni njegovemu nasilstvu, ker se zavedamo svojih moči in ker se nas hoji. In to spoštovanje, ki smo m jo izsilili, je oznanje-valee našega vstajenja.
I >a, mi vstajamo in kmalu nam zaorijo srea in duše v svetili himnah naše zmage, našega vstajenja.
Kmetijska, podporna in posojilna društva krope nam gospodarstvo, čitalnice, hralna in pevska < I rit-štva hude nam duše, družim sv. Cirila in Metoda nam vzgaja našo deeo, politična društva hde nad našim pravom. Lastna domaČa naobrazba, slovensko v sence I i soo, slovenska umetnost, literatura, veda, vse nam obljublja, da procvete in vzklije.
Marsikaj smo že dosegli, a mi hočemo doseči — vse I In vera naša je trdna, da dosežemo, kajti to, kar hočemo doseči, jo naše in vesoljno pravo.
Aleluja ! Vstajenje !
Zvonovi zvone, v zraku vriska hudeča se pomlad, v dušah trepečeta vznos miru in spomin na zmago Sina Božjega.
Vse vstaja, vse so hudi, mi pa kličemo z (iregorčičem :
Vstani revni narod moj
Do danes v prah teptan
Tvoj je vstajenja dan!
Resnica o bojili pri Mentani.
V Trstu izhajajoči list «1/ Cnione* jo ponatisnil nedavno temu po «Gazzeta d i Venezia* izboren članek, napisan o priliki obletnice bojev pri Monterotondo in Mentani. Oflcijozni časnik Beneškega, ki gotovo ni v sumnji laškega antipntrijo-tizma, razjasnuje v pravi luči one dogodljaje, ter na podlagi nekaj citatov iz knjige slavnega literata in patri jotn italijanskega, Antona Julija Barriija, izišle pod naslovom «Con Garibaldi alle porte <1 i Roma* (Z Garibaldijem pred vratmi Rima), biča neusmiljeno takozvano »junake* v onih bojih.
Prevedli smo doslovno oni imenitni članek, da pohladimo z mrzlim curkom ontuzijazem ireden-tistiških listov tržaških, ki so si o priliki gori omenjeno obletnico naročili nekoliko brzojavk iz Rima, katero so potem pretirano, kakor navadno, naprtili svojim lahkovernim bralcem. Iz tega članka morejo bralci posnemati zopet enkrat, kako glasila iredente kujejo zgodovino in v koliko jo smeti verovati njih poročilom. No, dajmo besedo, omenjenemu listu henečanskemu :
vasi — — Povedali so mi ves roman o nesrečni ljubezni njeni z sinom stare grofice iz vile — — Nočem Te mučiti s tem romanom, da se ne boš hudoval nad menoj —
Nesrečna ljubezen, kakoršnih srečamo sto in sto v življenju — - Tudi ta učiteljica je doživela tako ljubezen in še sedaj vživa njene sadove — britke sadove!
Ljubila je strastno, goreče, resnično in nesrečno, služila v igračo bogatemu, življenja sitemu aristokratu, kateri jo je zapustil, potem, koje dobil od nje — vse, česar je želel — —
In sednj živi nesrečna Minka v bližnji vasi in poučuje deeo; pravijo, da ji dopuščajo to le iz usmiljenja in na priprošnjo bogate groHoe. Sploh pa jo drugače prav pametna ženska, samo včasi ji prihajajo trenutki, ko se z vso dušo udaja spominom in tedaj sanja in išče zgubljeno ljubezen po gozdu, med skalami in povsod, kjer jo je srečala prvič —
Videl sem jo potem še parkrat in v srce se
mi je smilila nesrečna, prevaljena ženska *
m *
Ti se mi hodeš smejal, ko dobiš to pismo — hodi, a prepričati se ne dam, da ni več ljubezni, idejalne ljubezni, kakor trdiš Ti — Zdravstvu) ! Tvoj
I v u n.
(iaribaldinci, ki so so udeleževali bojev na Agro Romano* l. 1*»>7, delajo že mnogo časa na to, da dosežejo narodno priznanje za te hoje. Tako so tudi nekaj dni temu (kakor so nam poročale brzojavke) omenjeni irarihaldinei, zbrani na banketu v proslavo dneva pri Mentani, poslali brzojavko ministru Careanu, da naj bi se potegoval za isti namen njihov.
Ze v parlamentarni soji od 22. marca 1H',»H. je državni podtajnik na vojnem ministerstvu, general Atan de Rivera, obljubil v imenu ministra, da predloži v odobrenje parlamenta zakonski načrt, tičoči se tega priznanja.
Istotako se je v ta namen sestavil poseben odbor se sedežem v IJoloiiji, ki živo a^itujo v to pri politikih in v časnikih.
Sedaj pa so nas ((iazzotta di Venezia) baš okrožnice, ki so nam došle od tega odbora, in vest o brzojavki, naslovljeni ministru Careanu, dovodio to toga, da izrečemo svoje mene nje gledč tega takozvanoga patrijotičnega gibanja in glodč popolne neprikladnosti njegove,
*
* *
Ce torej vzamemo, da bi so res uveljavilo to priznanje, kake bi bile toraj posledice temu? Na kakov način bi se moglo konstatovati prave in resnične preostale: one, l<i imajo pravico, ponašati se s toli zažoljeno svetinjo, one, ki hi lahko even-tuelno zaprosili za penzijo?!
Vprašanje je jako resno; in vsakdo more uvideti to.
Cim bo potrjen dotični zakon, katerega želijo sedaj, bomo nedvomno pričo navadnemu množenju. Preostali od «agro Romano* bodo padali gosto, kakor toča ali kakor kol ilioe, in uikdo si ne bo upal preiskovati službeno stanje njihovo.
Na več tisočev so šteli oni, ko so so zbirali okolo Garibaldija, da prodrejo do vrat Rima, toda ti tisoči jeli so se manjšati že pri Monterotondo in tudi potem so ho razpršavali čedalje bolj, tako, da je bilo štev lo pri Mentani skrčeno na komaj en četrt, in že po prvih strelih je ostala okolo Garibaldija in viših častnikov le gruč a od nekaj sto mož.
In to pravijo dejanski (iaribaldinci, in ined temi, da omenimo najnovejega, Anton Julij Barrlli, ki je bil prav pri Mentani.
Po knjigi Barci lijev i «Con Gacibaldi alle porte di Roma*, objavljeni leta 1HD5, si lahko na-viino zadostno sliko o onih bojnih vrstah in njih činih. —
*
* *
Citati jo torej, da so sicer res srčno In pogumno lovili kokoši in govedino (str. 172), da so vojaki mnogoštevilno in voljno tekali r e z a t zelje i in kuhat repo (str. 245, 24(5) ali vso drngače se je godilo, ko je bilo treba loviti ljudi in odbijati napade: G a r i b a 1 d i j e v o čete so se topilo kakor sneg na sol ne u.
Po boju pri Monterotondo je bilo z Garihal-dijem še 7000 mož; tri dni pozneje so je število skrčilo na 5000, in zaporedoma so bežali, tako,da je general Gacibaldi odgovoril svojim častnikom, ki so se pritožili radi odpadnikov: Dobro, kadar nas bo še t r i s t o, s t o r i m k a k o r L eo n i d as! * (str. 240) In Burili dostavlja komentar: «Dostav-lj a m v izpoved naše reve, da, če je bil on v stanu storiti kakor Lconidas, pa ni bilo tristo Spartanca v, odločenih z a v s a ko ž r t e v, da b i so družili ž n j i m. * (Str. 250.)
()seininštirideset ur pozneje jo ostalo od pet-tisoe še dvatisoč.
In koliko teh je oni velepornembni dan res i izpostavilo svoje življenje sovražniku ? Samo prve vrsto, katere je osrčeval vzgled častnikov ; drugi, prestrašeni, so bežali, kar so jih neslo nogo: »Zastonj, piše omenjeni Barrili, so častniki skušali se sabljo v roki, da bi ustavili ono vrsto strahopetcev. Zastonj je priskoči! general ter skušal osrčiti ono gručo beguncev, zastonj jih je psoval z ostrimi besedami: — «p r e j nego b e ž i t e, o brnite so v s n j, da boste videli, k d o v a s p r e g a u j a, p o d l e k u kavice!« — kričal jo on razjarjen. Zastonj: oni so bežali, tekli in pustili mesto izpraznjeno.
In toliko in ne več je bilo pravih bojevnikov od Mentane, posvečenih poginu, v obupnem položaju, v dveh razkropljenih oddelkih, med katerimi se je tresel Gacibaldi od svete jeze, dokler ni v
trenotku odmora pristopil Stefano Canzio ter zakričal: «Z a koga se hočete dati usmrtiti,
general? Za koga ?»
*
* *
In v resnici, ako bi no bilo nespoštljivo primerjati spomin na Garibaldija z malenkostnim vprašanjem, bi bilo godno, ponoviti vprašanje Canzija : Za koga čast priznanje? Za koga?
Za tisoče srečolovcev, ki so se junaški izkazali v z e 1 n i k i h in k u r n i k i h, ali za ono malo stotin, ki so padli pri Mentani?!!
Politični pregled.
TRST, 1. aprila 1HM.
Na pragu deželnozborakega zasedanja
na Primorskem. Včeraj došla brzojavka z Dunaja nam poroča, da so deželni zbori v Gorici, Trstu in Kopru snidejo dne 15. t. m.
Na pragu smo torej dežolnozhorske kampanje. Folijantov bi mogli napisati samih kričečih nevor-jetnostij o razmerah v rečenih treh deželnih zakonodajnih zastopih. Ali nočemo se udati tej vabi, ker bi morali le ponavljati že tolikokrati povedane, notorične stvari. Moralizovati in žigosati razmere, katere moremo z mirnim srcem subsimirati pod pojem evropskega škandala, tudi nočemo; istotako ne kaže apelovati do vlade, ker imamo precejšnje gotovosti, da bi tudi s ponovljenim apelom ne imeli mnogo več vspeha, nego smo ga imeli s prejšnjimi.
Bodimo torej na kratko. Glede deželnih zborov Istre in Trsta jo naše uverjenje tako, da so prodstoječe zasedanje pripravlja oh istih neugodnih in žalostnih avspieijah, (»b kakoršnjih so se pripravljali njega predniki iu da nam perspektiva kaže: na ljute boje v Kopru, v Trstu pa — na pobeljene grobove ubitega načela parlamentarnega iu pravice zastopnikov naroda slovenskega.
V Kopru so bodo ponavljali viharni hoji moj zagrizeno večino, zastopajočo manjšino, in manjšino — mučenikov in trpinov, zastopajočo večino prebivalstva v deželi. Pričakovati je torej, da bo ve-| čina neizprosno nadaljevala svoj zistem preziranja | in zatiranja SJovanov, da bo z isto srditostjo, s ' katero se je odlikovala vsikdar, gonila naš jezik iz zbornice, da bo torej nadaljevala boj prtiti ustavi, proti zakonu, proti materijalnim in kulturnim potrebam večine v deželi. Boj, za kateri ne vemo primernejega označenja, nego da jo boj proti človeškemu čutstvovanju, proti civilizaciji iu proti — humaniteti.
Tužen poglod v to zbornico istrsko, ali mi imamo občutek, kakor da je pogled na pozorišče zbornice tržaške še tužneji. Naši bržkone ne pridejo v zbornico. Najverjetneje je, da bo vzlie temu strastnih napadov na našo narodnost, da se bodo torej gospodje iz večine zaganjali v nenavzoČe, da bodo gazili naša prava in da bo tudi slavna galerija zasramovala zastopnike naše. In tudi če bi se zgodilo, česar pa ni pričakovati, da bi bile razprave mirne, pa bo to mir — na grobovih uduše-nega državljanskega in konstituoijonalnega prava slovenskega dela prebivalstva v tej pokrajini.
In ker vlada ni storila ničesar odločnega v obrambo tega prava, ker ni storila ničesar, da bi preskrbela zadoščenja užaljenim zastopnikom našim ter jamstva za neovirano izvrševanje mandata in bi jim s tem omogočila časten povratek v zbornico: in ker je tudi s pceloženjem deželnega zbora istrskega v Koper storila pred Italijani — korak nazaj, moramo že računati s tem, da se ho tudi v tem zasedanju zadovoljevala s pohlevnimi platonič-nimi izjavami, ki nimajo prav nobenega drugega efekta, nego da še bolj dražijo razjarjeno živce laških hegemonov.
To prepričanje naše jo ravno glavnim vzrokom, da nočemo zgubljati časa z novimi apeli.
Glede taktike vlade v rečenih dveh deželnih zborih smo torej precej na jasnem. Z istim skepticizmom gledamo v zbornico goriško. Vendar je v Gorici položenje vlade veliko bolj kočljivo. V Gorici se sicer ni bati takega mučeništva, ker so tam naši v boljšem položenju, da morajo braniti svojo kožo in vračati zob za zob. Tam pa je posebno angaže-va na vlada sama in sicer ob vprašanju, kije postulat pravioe, človečnosti in vitalne kulturne koristi ljudstva. Cčiteljsko vprašanje je jedna kardinalnih toček Slovencev, to vprašanje je v tesni zvezi z
1	(Dalje v prilogi.)
Priloga T«£«rnema Izdanja „Edinosti" k itv. 7 5
razvojem ljudskega šolstva v deželi in vlada sama se je angaževala ob tem*vprasanju. Menili l>i torej, da je vlada dolžnavna£im poslancem, našemu ljudstvu, razvoju šolstva, krivico trpečemu uČiteljstvu in svojemu ugledu, da se enkrat omogoči odprava škandala, kakoršen je obsežen v sedanji uredbi učiteljskih plač. Ta njena dolžnost Re nam vidi tako nujna, da hi morala — čira vidi, da ne dajo Italijani, da bi se rešilo to vprašanje — s krepkim mahljajem presekati ta gordijski vozel.
Da: potrebno, nujno, naravno bi bilo to in vendar ne vemo še danes, da-li smemo nehati biti — skeptiki in neverni Tomaži.
K položaju. Ozirom na to, da je zasedanje deželnega zbora češkega veliko mirneje, nego j«; bilo pričakovati po bojevitosti Mladočehov še v minolem tednu in da ni došlo do ono ofenzive, ki ju visela tako rekoč v zraku, pravi »Information«, da je vzroka temu iskati v sklepu grofa Thuna, da hoče še enkrat poskušati s konferencami med Cehi in Nemci za rešenje jezikovnega vprašanja. Se svojim samozatajevanjem da hočejo Cehi dokazati zopet in zopet, da niso oni tisti del, ki jo nospravljiv, da tako ves odij nespravljivosti pade na Nemce. Cc pa so ponesreči tudi ta poskus, potoni da hoče grof Thun poseči po $ 14 za rešenje jezikovnega vprašanja.
Kakor smo že javili, je vlada naložila dež. odboru češkemu, naj predloži deželnemu zboru češkemu zakonski načrt za osnutje petero novih okrožnih sodišč, da isti izreče svoje menenje o tem. Poleg tega zahteva vlada menenje glede osnutja 11 novih okrajnih sodišč, deloma čeških, deloma nemških, deloma mešanih.
Sebičnost Madjarov. s cinizmom, ki presega vse mojo, piše madjarski list »Magvarorszag« o vesteh, da si hoče tudi Avstrija iskati novih poti za trgovino s pridelki svojo industrije. To jo žo izbruh sebičnosti v nagoti. Rečeni list veruje rad, da hi Avstriji dobro dela taka kolonijalna politika, •Nam ne treba — tako vsklika — kolonijalne politike. Naj se le razdele gospodarski interesi, potem l»> Avstrija mogla delati, kar bo hotela, in mi bomo delali, kar bo nam koristno. Dveh toli različnih živali ni možno vpreči v jeden voz, ne da bi poginila jodna ali druga. Naša dežela je siromašna in prodno bi so mogla ustvariti veliko industrijo, prešlo bi morda 100 let«.
Torej zato, ker bi kolonijalna politika no koristila le Madjurom, ker bi so zgodilo vendar enkrat, da bi utegnila imeti kakega dobička tudi ta stran : nič. kolonijalne politike, nič svetovnih trgovskih zvez.
Rečeni madjarski list pa ni le brutalen proti tej polovici države, ampak je nesramen tudi nasproti dinastiji. Na jednom mestu izreka svoje dvome, da-li bo tedaj — ko bo Ogerska imela svojo veliko industrijo -— sedanji prestolonaslednik še kralj ogerski?! In še na jednem mestu se za-dira v njegovo cesarsko visokost, nadvojvodo Prana Ferdinanda. Vsklika namreč: »Milijonov, ki so potrebni za kolonijalno politiko, mi nočemo žrtvovati, pa naj nam oprosti potujoči prestolonaslednik: mi jih nočemo žrtvovati niti njemu na voljo!«
Ti izgledi zadoščajo menda v dokaz, kako daleč segata brutalna sebičnost in brezobzirnost Madjarov !
Krvavi dogodki na otoku Samoa. Iz
Apija, glavnega mesta na otoku »Samoa prihajajo poročila o krvavih dogodkih, ki so se vršili tam te dni. Glavni povod temu pobijanju so boji med dvema kandidatoma na prestol, ozirom rivaliteta med Angleži in Amerikani za jedni in Nemci na drugi strani. Prvi imajo svojega kandidata, drugi pa svojega. Bolj iu bolj so kaže, kako so po razvijanju kolonijalne politike težišče evropske politike pomika — ven iz Evrope.
Samoa je največi otok otočja Tonga v Tihem oceanu. Na to otočje sti že pred loti vrgli svoje oko Nemčija in Amerika. Na Tongu imajo sedaj Nemčija, Angležka in Amerika vsaka po ono luko za nakladanje oglja. Domači vladar Malietoa je bil ostal na oblasti, le okraj A pije — glavnega mesta — se je izročil rečenim trem oblastim. To pa je domače prebivalstvo štelo vladarju kakor veleizdajstvo in mu je postavilo proti-kralja. Nemčija je odtirala Malietoa z otoka, na to so Amerikani dosegli, da je bil izvoljen Maliotea II. — Tako
so nastala navskrižja. Da bi se odpravila ta ne-sporazumljenja, so se imenovane vlasti leta lHS'.t sešle v kongres, ki je otočje Tonga proglasil nezavisnim in vlasti so si pridržale le pravieo nadzorstva v Apiji. Malietoa se je povrnil, a proti njemu je listal protikralj Mataafa. Tega poslednjega ščitijo sedaj Nemci, prvemu pa pomagajo Amerikani in Angleži. To je tisti boj za kralja, ki smo ga omenili uvodoma. Amerikani so začeli homhar-dovati otočje. Bombardovanje je trajalo S dni. .Tedna bomba jo padla celo v kuhinjo nemškega konzula. No, ves ta spor se utegne rešiti tako, da si imenovane vlasti razdele otočje.
Konflikt Žadovski. Ko jo ruski zastopnik Žadovski nenadoma odpotoval iz Belegagrada, seje skušalo vso to afero, ki jo značila moralno pljusko za vladajoče kroge v Belemgradu, predstavljati kakor zgolj osebno stvar Žadoskega. V ta namen o je trdilo, da ruska vlada ne odobruje postopanja svojega zastopnika, kar da se pokaže v tem. da se Žadovski ne povrne več v Beligrad, Mi smo rekli takoj, da je ta verzija neverjetna, ker je neverjetno, da bi si kateri ruski diplomat upal postopati proti namenom svoje vlade.
Naše domnevanje se potrjuje sedaj. Iz Pe-trograda javljajo namreč, da je ruski minister za vnanje stvari rekel zastopniku Srbije v Helemgradu, da ni nikakoga razloga za to, da bi se Žadovski odpozval iz Belegagrada, da se marveč njega postopanje o dob ruje popolnoma ter da se isti povrne v Beligrad, čim poteče njega dopust.
Razkralj Milan bo torej že moral požreti grenko krogljico in gledati njimu in njegovim ma-djarskim zaščitnikom nosimpatičnega zastopnika Rusije.
Domače vesti.
%a jubilejno dijaško ustanovo došli	so nadaljnji darovi :
Poprej izkazanih......8H13 gld. 07 nč.
Verša Gregor, ces. kr. poštni
oficijal................2	„ —	„
Rupel Jakob, ces. kr. carinski
asistent................1	„ —	„
Konsumno društvo pri sv. Ivanu	25	,, —	„
Rebek Anton pri sv. Ivanu ,	—	„ 50	„
Drofenik Rok, Trst ....	—	„ 50	„
Skupaj ;IH42 gld. 07 nč.
Rodoljubi pri sv, Ivanu darovali in nabrati so dosedaj že 104 gld. ;18 nč. Prisrčna jim hvala!
Kako bi bilo pač lepo, ko bi so tudi drugod in drugi zavedali svojih dolžnosti napram narodu. Upamo, da so se marsikaka odlična slovenska rodbina in šo mnogo rodoljubov in rodoljubkinj — posebno zdaj o praznikih — spomni dijaško ustanove in ji pošlje kako kronieo za — piruhe.
Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G u-stnv Gre gor in v Trstu (Via Molin piccolo štev. H).
Veselo Velikonoe! Tu so divni prazniki, ki so za vse krščanstvo neizčrpen vir blaženstva poezije — odrešenja. To so divni dnevi, ko odlagamo bojno kopje, ko dvigamo svojega duha nad pozem-ske nižave, to so dnevi, ki donašajo odpočitka od prebitih naporov in krepila za bodoče boje za pravo, za prosveto in za resnico. Misel na trpljenje Odre-šonikovo nam blaži spomine na prebite trpkosti in pogled na zmago božje pravice nad temo in zlobo nam vliva nado v boljše dni. Ti prazniki naj nam torej prineso počitka iu učvrščenja. V tem zmislu kličemo narodu slovenskemu in sosebno našim čitateljem : Veselo Velikonoe ! Sursum corda!
Nadškof in knez dr. Jakob Missia — kardinal i Zopet pripovedujejo laški listi, da kon-zistorij rimski bo imenoval v maju t. I. več no,Tih kardinalov; med kandidati se nahaja tudi goriški nadškof in knez.
Sicer pa so je to govorilo žo opetovano.
»Slovencu« brzojavljajo iz Rima: V konzi-storiju, ki se bo vršil začetkom maja, bo imenovanih osem do de»et kardinalov, mej temi so za gotovo imenuje ime goriškega kneza nadškofa dr. Jakoba M i s s i a.
Rekurz proti prepovedi javnega shoda v Kostahoni. ki ga je politično društvo »Edinost« predložilo visokemu e. kr. namestništvu, se glasi :
Postopanje c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru nas je uprav presenetilo. Najprej so nam dovoljuje javni shod; potem se dovoljuje javni shod tudi nasprotni stranki za isti dan, v istemu kraju, in potem se kar naenkrat preklieujeti obedve dovoljenji in so prepovedujeta obadva shoda.
No vemo, kako so so mogle razmere kar naenkrat premeniti popolnoma; ne razumemo sploh,
kako je moglo o. kr. okrajno glavarstvo samo spraviti javni red v nevarnost — če je bil sploh v nevarnosti — s tem, da dovoljuje to, kar se mu zdi nevarno.
Kolikor smo zvedeli, in to I »ode lahko konstatirala slavna II. instanca, bila je naša objava za javni shod prva ter se nam je shod takoj dovolil. Pozneje za nami še le so napovedali shod pristaši nam nasprotne stranke in sicer na isti dan in v istem majhnem kraju, kakor je Koštabona. Vsakdo bi bil pričakoval, da bi o. kr. okrajno glavarstvo, ki je dovolilo naš shod, drugega isti dan in v istem kraju prepovedalo, davši sklicateljem drugega shoda na svobodo, da ga skličejo dtugi dan. Če pa je že dovolilo, ne vemo, zakaj se je moral pozneje prepovedati tudi naš shod, kateri ni bil prav nič nevaren za javni red.
Mi smo žo pred kratkim sklicali javni shod v Šmarji in kakor se je moglo c. kr. okrajno glavarstvo prepričati, vršil so je ta shod redno in pravilno, tako, tla javni oblasti ni bilo najmanjšega povoda, da poseže vmes. Moglo je torej in moralo jo pričakovati, da so ho istotako vršil tudi shod v Koštaboni. Co je bila kje nevarnost za javni red, ista torej ni bila v našem namorjanem shodu, nego kje drugod : ni bilo torej nobenega povoda, je bilo nezakonito in nczmiselno, da so jo ta shod prepovedal.
Mogoče, da jo okrajno glavarstvo mislilo, da bode element, temu shodu sovražen, ruval proti istemu in skušal na tak način kaliti mir in uprizoriti kak nered. A za ta slučaj pa ni smelo prepovedati shoda, ampak jo moglo skrbeti, da ukroti te nemirno in nagajajoče elemente. Le tedaj hi bila opravičena prepoved shoda, če hi bila tam v dnevnem redu nevarnost za javni red, če bi se moglo pričakovati, da prireditelji in ude-leženei namerujejo kako nezakonitost, kak nered ; sicer pa ni bilo temu nobenega povoda.
Sploh iz tega, da sto v Koštaboni dve nasprotni stranki, kateri <e v tej volilni kampanji boriti druga proti drugi, ne izhaja šo nobeden razlog, ki bi opravičeval prepoved javnoga shoda. Če bi veljal tak nazor, potem bi javni shodi bili izključeni; kajti, če obstoji le jedna stranka, potem takih javnih shodov ni treba ; če ste pa dve stranki, potem bi bila nevarnost za javni mir in rod ter bi se moralo shode prepovedati.
To bi bilo pač žalostno stanje iu oblasti bi pač igrale žalostno ulogo, ko ki ne imele skrbeti za javni red drugače, nego da prepovedujejo vsako in šo tako zakonito ter pošteno gibanje, iz katerega bi po zlobi in divjaštvu nasprotnikov utegnili nastati izgredi. Menimo pa, da javne oblasti imajo drugi namen; namreč ta namen, da varujejo svo-hotlo izraševanja svojih misli, svobodo političnega gibanja pred. surovim terorizmom, hi se izraža v izgredih, hdeeih javni mir.
Co javne oblasti tega no morejo storiti, naj bodo pa tudi tako konsokvetue, da prepovejo, če ne pripuščajo niti priprav z»i volitve, šo volitve same; kajti v njih tiči še največja nevarnost za javni mir in red, ker tu prihajati nasprotni si stranki v neposredno dotiko in v času, ko so tikom izida volilnega boja politične strasti na vrhuncu.
Kaj nam pomagajo osnovni zakoni, ki nam dajejo konstitucijo, svobodo izražovanja svojih misli, zakoni, ki nam dovoljujejo združevanje in javne shode, če pa se oblasti dajo ugnati v kozji rog po par hujskajočih nemirnežih.
in uprav v našem slučaju se je dalo c. kr. okrajno glavarstvo na jako žalosten način zlorabiti od nasprotnikov našega shoda, da so ta shod preprečili, kajti le s tem namenom so je prijavil nasprotni javni shod v Koštaboni in le vsled tega so ruvali proti temu shodu, da bi e. kr. okrajno glavarstvo vsled tega prepovedovalo naš shod. Kakor se vidi, naši ljubi nasprotniki poznajo jako dobro slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru, ker so jim je posrečilo, kar so hoteli; in to je jako žalostno ne le za nas, ampak tudi za koga drugega. Torej že. i.v razloga, da hi varovala svojo avtoriteto, ni smela slavna politična oblast mlati se in tako nenadno premeniti svoje prejšnje odločbe.
Sploh pa ponavljamo, da vsaj naš javni shod no bi bil spravil javnega reda v nevarnost, da je to dokazal prod dvoma tednoma obdržani shod v Šmarji in ker se na shodih našega društva do sedaj ni vršila nikoli niti najmanjša nerodnost, ker predsedništvo pozna svojo nalogo, svojo dolžnost in ker tudi občinstvo vrši svojo dolžnost in se vede vedno uzorno, zakonito in pravilno,
predlagamo
torej, da visoko c. kr. namesništvo ta odlok razveljavi in da izreče : da ni bilo nobenega povoda prepovedati naš shod, ki je bil namerovau za 20. t. m. v Koštaboni iu da naloži e. kr. okrajnemu glavarstvu v Kopru bolj previdno, bolj konsekventno in bolj energično postopanje.
Odbor političnega društva „Edinost" za Primorsko:
Dr. Edvard Slavile, Dr. Gust. Grogorin, tajnik.	I. predsednik.
Cesarjeva zalivala. Njegovo o. iu ki. apostolsko Veličanstvo cesar Frane Josip I. blagovolil ,yc sporočiti za priobčeujo občinskemu zboru občine
Materija Najvišu zalivalo za izraz udanohti in lojalnosti povodom petdesetletnega vladanja Njega Veličanstva.
Slično zalivalo je prejelo tudi politično društvo »Edinost .
I/ iNvmV nam pišejo: Evo me s |>orocilom o obenem zboru našega bralnega društva. V nedeljo dne 1 t. m. ob 1. uri po|>ohidne se je zbralo v bralni sobi zadostno število društvenikov, — a pričakovalo se jih je se enkrat toliko ki so z zanimanjem sledili razpravljanju toček dnevnega reda. Izvolil se je tudi novi odbor, o katerem se nadejamo, da bode umel voditi društvo, da se bo uspešno razvijalo v vsakem »ogledu. Piva-čanom pa kličemo še enkrat: Kolikor vas še ni vpisanih, storite to čim preje, ker le Vam bo v čast, ako bo Vaše društvo moglo kazati lepih vspehov!
Vaš prijatelj.
Vipavska /ele/nica. Načrt o spremembah od južne postaje v Gorici v St. Peter skozi Volčjodrago <lo Prvačine, kjer se združi s prejšnjim načrtom, je, kakor se nam poroča, dogotovljen, in se izroči te dni želez, ministerstvu v po-trdlo. I s t« i reši stvar prav hitro. Še pred Volikon. prazniki pridejo inženirji) z Dunaja v Gorico, da novo črto s spremembami zaznanujejo. V teku meseca aprila bo politiški obhod, in potem se prične delo, če dotle dež. od I »o preskrbi dolžno svoto KHMHH)gld.
Prošnja za to posojilo loži na »Montii« že dlje časa, ali rešitve ni nikako. Zakaj zavlačujejo tako nujno stvar? Ali morila tudi na k ura to rij uplivajo znani laški matndorji, ki so sovražni Vipavski železnici?!	»Soča«.
Xn shodil slovenskih gospodarskih zadrug, ki ho zboroval v dvorani »Katol. doma« v Ljubljani v četrtek, dne (». aprila, bo nastopni vspo-red: 1. Pomen gospodarskih zadrug. Poroča Fr. Jaklič. 'J. Vzajemno delovanje gospodarskih zadrug. Poroča dr. Krek. .'». Konsumna društva in njihovi nasprotniki. Poroča Peter Hauptman.
O vsakem poročilu bo razgovor. Shod so prične ob '/gtO. uri dopoldne.
UlasUcna .Matica v Ljubljani je imela mi-nolo sredo svoj izreden občni zbor, zahtevan od nekaterih udov. Povod je bilo razmerje med odborom iu prof. Hubadom. Ker je občni zbor razveljavil dotični sklep odbora, jo izjavil predsednik Veneajz, da odbor smatra to kakor nezaupnico in da odstopa torej. Vsled tega se je volil nov odbor. Izvoljeni so bili: Predsednik: dr. Andrej Forjan-čič. Odborniki: Anton Svetek, Fran Oražcn, dr. Matija Hudnik, prof. Vodušek, L. Selnventner, Anton Petroveič, E. Gangl, <lr. P. Drachslor, F. Milčinski, O. Dev, A. Razingor, P. Loznr, M. Hubad. Ker sta bivša odbornika Svetek in Pe-trovčič izjavila, da ne sprejmeta volitve, stopita na njiju mesto gg. Gerbič in dr. Kušar, ki sta dobila največ glasov.
Mi no I »i vedeli pridodati druzega, nogo željo, da bi vsaj na take institucije naše no padala senca naših domačih prepirov.
Tržaška posojilnica in hranilnica regi-Htrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica San Franoeseo štev 2, je imela do .'11. marca t. 1. 529.77l»'4H gld. prometa, lansko leto v istoj dobi pa 207.48(K50, torej znaša naraščaj goldinarjev 322.29IV1H.
Kakor se vidi, se je letošnji promet več nego podvojil; opomniti je še, da je letošnji trimesečni promet prekosil celoletnega lX9f)., ki jo znašal gld. H77.HOl*l)H in malone dosegel onega za 1WI> ki je znašal gld. nlW.527'81.
V Četrtletju promet od pol milijona in še čez, znači I pač lep napredek za naš zavod.
Opozarjamo slavno občinstvo, da so uloge sprejemajo od vsakogar, tudi če ni zadružnik ali ud, da se iste obrestujejo po 4°/0, kolikor v Trstu ne daje nobeden drug zavod, in pa, da rontui davek plačuje posojilnica sama in ne vlagatelji.
Zavod, ki tako lepo napreduje, se priporoča sam, torej: svoji k svojim!
O samomoru župana Androjcicha. Iz Ve-prinoa nam pišejo: Audreieioh ješel z doma dne 1f>. marca. Niti žepne ure ni vzel seboj. Pa tudi denarja je vzel malo seboj, proti svoji navadi. Vzel je le kakih 50 gld., n šo od teh jih je poslal 45 ženi iz Gorice v priporočenem pismu. Vsebina lista je bila sumljiva. Mej drugim je pisal ženi: Addio, Kosa disgraziata! Vsled vesti, ki sojo prinesle novine »o nepoznanem samomorilcu«, odšli so v ponedeljek (27/.!J) četorica naših občiuarjev na Gradišče pri Gorici, da dado izkopati mrtveca, ki je bil ros pokojni Andrejcich-Golec.
Danes, na veliki četrtek, so ga privoli preko Matulj v Veprinc. Cerkveni pogreb ni bil dovoljen. Razburjenost mej ljudstvom je silna radi tega dogodka. Za pravi vzrok se no ve. Govori se, da je večkrat tožil radi potočenega mu vina, ali ker je tudi ta dogodek šo povsem misterijozen, in ker se je pokojnik večkrat izrazil, da mit ni za škodo, pač pa da ni zaslužil takega zločina od strani Vo-prinčanov, opravičeni smo misliti, da to ni bil jedini razlog samomoru. Pa tudi to beležimo le kakor čujemo. A žalibože, da moramo reči, da ni živel, kakor mora živeti krščan po božji volji.
Prebivalstvo kranjske dežele je štelo koncem mesena fobnivarja 504.1*74 <luš. V rainolem letu je umrlo 12.013 oseb, rojenih je bilo umorjenih 2i>, samomorov je bilo ."►(>.
Paru i k »Nadvojvoda Frana Ferdinand >. Danes predpoludiie ob II. ,/l uri se je vendar posrečilo spraviti v morje Llovdov parnik Nadvojvoda Fran Ferdinand*.
Drobne vesti. Dve dami »na kolesu« sti jo vozili po ulici Ghega. Pred kolesama je stopical neki kmet in se ni menil za zvonkljanje kolesari««. No, prva danm, mlajša in spretna v kolesarenju, se je pokazala »galantno« nasproti kmetu, izognivšt so mu krepko zasukavši kolo v strani; druga sta-reja, je hotela storiti to isto, a bila je manje spretna in že — pum, kolose je zaletelo v kmeta. Ali kmet je trda kost: ou se je vzdržal na nogah, ali dama je bila že na tleh. Užaljeni kmet je zgrabil za »kolo« in jo jo vrgel nl> tla tako, da so jo poškodovalo. Sedaj vesta dami na kolesu da so ne kolesarji nekažnjeno, ako se ne zna, on pa, da se ne smo razbijati koles, tudi če so ti priletela v hrbet.
Ne davno smo morali zabeležiti žalosten izgled, kako je v Trstu mladine, ki že v naj-nežneji dobi dela prve korake na usodnem potu — zločinov. Takrat smo povedali, kako so bili v neko drzno tatvino zapleteni dečki od 7—14 ali 15 let. Danes moramo zabeležiti sličen, ako ne še bolj žalosten slučaj, da je namreč neka 12-letna deklica imena nočemo navajati -- šla v stanovanje poznane rodbine (ko ni bilo nikogar doma), kjer je premotala prodale omar in je odnesla jedno zlato uro vredno 15 gld., jeden zlat prstan z dijamantom, vreden 7 gld. iu dva bankovca po 5 gld. Deklico so odveli na policijski komisarjat, kjer je priznala svoj čin. Ume se, da so jo izročili starišom, da oni izvrše svojo dolžnost. Mi bi želeli le, do no bi mislili stariši, da so že storili svojo dolžnost do svojih otrok, ako so pokazali šibo. Prava vzgoja jo vzgoja srca, a ta so dosežu v prvi vrsti z lepim in zistematičnim poukom in z neprestanimi dobrimi izgledi!
Tudi oglarji morejo postati lepo rudeči v obraz, tudi če niso spravili svojega obraza v blagodejno dotiko •— z vodo.
Tako se je zgodilo minolo noč nekomu ogljarju v ulici Farneto. Stepel so je bil so svojim črno-obrazim tovarišem, tako, da mu je obraz postal — krvavorudeč. Ogljarzrudečim obrazom je zginol, izvivši so iz pesti črnoobrazoga tovariša svojega, poslednjega pa so odveli v zapore, kjer najbrže — ne bo jel potic, ako oblast ne bo imela toliko velikonočnega usmiljenja, da ga izpusti na svobodo.
— Pogovarjala sta so — zakonski mož in zakonska žena, bivajoča nekje v ulici Ferriera — česa jima treba, da dostojno preživita te praznike miru. Na tej »mirovni konferenci« pa so jima nazori kar hkratu zašli tako uavkriž da sta se v znamenju miru — stepla. Zona je branila nazore z nekim železom in tako izdatno, da jo moral mož svojo lovo roko nesti na ogled zdravnikom na zdravniški postaji. No, nadejamo se, da so je mirovna konferenca vendar nadaljevala in tudi dovršila srečno in daje dosegla svoj namen: božji velikonočni mir.
Ogenj. V Tribučah na Kranjskem so dne It), marca pogorela poslopja petim posestnikom. Požar je nastal vsled neprevidnega ravnanja z lučjo. Škode'je (»070 gld.
Potres. Iz Veprinea nam poročajo, da so dna 30. m. m. o G. in 10. uri 28 minut zjutraj občutili tam kratek ali močan sunek z močnim bobnenjem.
Tržaškim Slovencem. V kavarni «Com-mercio» in «Tedeseo» so na razpolago nastopni slovanski časopisi: «Edinost», »Slovenski Narod», »Slovenec*, «Soča», «Primorce*, «Novi List»,
♦	Slovanski svet«, »Slovenski Li»t», «Domovina*,
♦	Slovenski gospodar*, «Mir», «Slovenka», «Ljubljanski Zvon*, »Rudeči prapor*, »Primorski List*, «Amerikanski Slovenec*, »Delavski prijatelj*, «Uri-veo», «Kažipot», »Naša Sloga*, »Obzor*, «Hrvatski Narod*, «Narodni List» (Zader), »Narodni Listv*, «SamostatnoBt», «Radikitlnf Listv», «Slo\vo Polskie*, «(Jazeta Lvovska*, «Zlati( Praelui*. »Sveto-zor», «Sipy», »Humoristickč Listv», «Stniguš», «Nado», «Niva».
Prodajal niea Antona Furlana v ulici S. Franoeseo je zopet odprta.
Radi praznikov izide prihodnje izdanje »Edinosti« v torek ob uri, navadni po nedeljah in praznikih.
Nlalti nasledki bolezni, kateri, m> navadno izcimijo iz prav neznatnih želodčnih slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravočasno vporabo domačega sredstva „dra. Koza balzam za Želodec". Pristno dobivaše v tukaj Snih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerj-a v Pragi, 201). — TIF. — 01 e j oglas!
Dobro domače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajSauje bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto Liniment, Cap-siei tiomp. izdelan v laboratoriju ltichterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, ka ejrii te spozna po znanedečem sidru.
Svarilo pred ponarejanjem in pojasnilo glede ponarejenih nžitnin, od katerih zavisi nas najpražji zaklad, naše zdravje, to je vsakega nujna dolžnost. Spominjali ne bod n te, s kako velikim vspehom so zušeli rabiti pred nekaj leti Kathreiner Kneippovo Hladno kavo in jo pozdravili največji izvedenci v zdravstveni stroki. Ker dobi ta kava s tem,
da se jo na poseben iznajdljiv način proizvaja, duh bobove kave, se na ta način že nam na sebi dobri okus izboljša in poveča. Začeli mi pa to kavo takoj ponarejati in jo skušajo se danes v podobnih zavitkih in pod »ličnimi imeni usilje-vati občinstvu, največkrat na ta način, da prodajajo na vago navaden pržen ječmen ali žgan sla«l pod imenom „sladna kava". Svariti moramo torej nujno pred vsakim ponarejanjem tega pristnega izdelka, kateri se prodaje le v že povsod znanih belin izvirnih zavitkih z varnostno znamko „župnik Kneipp" in z imenom ..Kathreiner", ki se torej ne more in ne sme nikoli prodajati ..na vago".
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
n IIII a j 1. »\Viener /tg.» objavlja cesarski patent, s katerim se sklicuje deželni zbor tirolski na dan II. aprila, istrski (v Koper), goriško-g r a d i š č a n s k i i n t r ž a š k i n a <1 a n 1 i>. a p r i 1 a.
Dllliaj 1. Listi pravijo, da jo potovanja finančnega ministra dr. Kaizla namen ta, da si ogleda tobačno kulturo in morske saline.
Pariz t. Neki človek z imenom Ozuf je vbil danes v Ilois do Boulogne nekega sprehajalca, vstre-livši nanj i/, samokresa. Ozuf, ki jo tu nepoznan, je rekel, da jo mislil, da ima pred seboj predsednika republiko.
Različne vesti.
Glad v jugovstočnih delih Rusije. Petrograjske »VjedomoMti« prinašajo zelo žalostnih vesti o gladu, ki vlada v jugovstočnih delih Rusije in posebno v pokrajini Samara. Ves predel, ki jo zapal tej nesreči, obseza več pokrajin in se razteza od samega Urala, iztočno pa skoro do Moskve, v tem ko se od severa proti jugu razteza skoro na 11 stopinj. To so vse isto pokrajino ruske, v katerih je vladal glad tudi leta 1891. in 18}I2. Takrat je bila slaba žetev vzrok lakoti, kakor je to tudi sedaj, samo z razliko, da je bila lanska žetev mnogo slaheja, nego 1. 1891. V ruskem proračunu minolega leta je določenih .'Jo milijonov rubljev v podporo onim krajem, kjer vlada glad, ali ta prispevek je mnogo prernali. Tudi družba rudečega križa jo storila vse mogoče, a tudi z dobrovoljni in i prispevki so nidalo priti v okom tako izredno veliki nesreči. Zdravniki poročajo o strašnih boleznih, ki se širijo tam vsled glada. Niti drv ni v dotičnih krajih zadosti, da bi se ljudje branili vsaj pred zimo. Dr. Spence Vat-son, kakor predsednik »društva prijateljev rusko svobode«, je izdal poziv, v katerem pravi, da je sedaj na milijone Rusov, mož, žen in otrok, v neutolažljivem in hujem položaju, nego so se nahajali za časa lakote lota 181)1—92 ter da v delu dežele, ki tvori deset pokrajin, ni bilo minolega leta prav nobene žetve. Posledico gladu pa so tifus in druge bolezni, na katerih umirajo otroei kupoma, a ni kruha, ni mleka, da bi jih bilo možno nasititi.
Kuga mej perutnino v Galiciji. V Krakovski okolici se je pojavila med perutnino huda iu nalezljiva bolezen. V nekaterih vaseh so počepalo popolnoma vso kure. Mnogo oseb trdi, da so videli, da so vrane in vrabci med letanjem padali mrtvi na tla. Strokovnjaki trdijo, da je to znana nevarna kuga (perutninski tvphoid). To kugo razširjajo osobito vrabci, ki raznašajo bacile od dvora do dvora in konečno sami počepajo na tej bolezni. Dosednj še ni poznato nikako zdravilo proti tej bolezni.
PravO do Življenja- Kranoozki poslanec Cruppi je izdelal zakonski načrt o beračenju in potepuštvu, ki je vreden uvaževanja. Temeljne potezo njegovega načrta so: Armada potepuhov in beračev, ki šteje do JJO.OOO oseb, naj se razdeli v tri kategorije: Nepoboljšljive se mora kaznovati, bolniki in neozdravljivi naj so vzamejo pod streho, in onim, ki brez lastne krivdo nimajo dela, jo treba pomoči. Toda kako? Julien Gavon je bil, ki je našel poslednjo in najboljo besedo: »Možu, ki išče dela, so ne smo reči: »idi delat!« — ampak se mu mora zaklicati: »pridi delat!« — A kako dolgo hode še trajalo, da so omogoči ta klic in se s tem tudi uresniči pravo do življenja?!
Svobodno zidarji na Ogerskem ho imeli dne 27. t. in. v Pešti svoje glavno zborovanje. Glavni loži svobodnozidarjev v Pošti je bilo podrejenih 50 drugih lož z 8029 členi, katerim se ima šo pridružiti 8000 bratov. Premoženje zveze znaša nad HOO.OOO gld. Predsednikom je bil izvoljen umirovljeni državni tajnik Juri Ivanovie. Uveden je v veliki »obred«. Zastopane so bile lože iz Hrvatske in Srbije, ki so pod okriljem poštanske lože.
Vstrajen samomorilec. Neki finančni stražnik liivvlev v Bonveretu, no daleč od ženevskega jezera, se je hotel umoriti ter se je zabol najprvo se sabljo. Ker ni takoj na to umrl, je pograbil za puško in si jn prestrelil vrat. Ker pa še le ni mogel umreti, jo izpil nekoliko arzenika. Ivo mu je zdravnik dajel protistrupa je Hroley pograbil za samokres in so konečno usmr til.
Ponesrečena sleparija. V Budim|*>šti se je
bilo zbralo nekolike bogatašev, ki so hoteli (»pleniti male trgovce. Njihov načrt je bil, da naroče <m! malih trgovcev in dobavljače v »Iva milijona centov žita, katero Je dolmviti do marca mesoea t. 1. Kdor ne dopošlje do pravega časa, plača globo. Trgovci •eveda niso vedeli, da je naročeno toliko, ampak vsaki je vedel samo za-se in je bil vesel, da napravi dobro kupčijo. Toda, kako so bili presenečeni, ko so pričeli kupovati, pa so se morali kmalo prepričati, da toliko blaga niti ni. Sedaj je bilo hudo; cena žitu je rasla do 1 I gld. Trebalo je dobiti blaga iz Srbije, Romunije, Bavarske, Rusijo in iz družili dežel, da ne bode treba plačati globe. Toda mali trg< i ve i so se združili in posrečilo se jim je, da so o pravem času spravili v Pešto 2,l7iMXH) meter-skih centov žita, torej več, nego je bilo naročeno. Spekulantje so se grozno prevarili, ker ne-le, da je na to takoj cena žitu jako pala. so imeli tudi ogromnih stroškov na izlaganju in prevzemanju tolikega blaga. Prav se jim je zgodilo; da bi le vsaki krat bilo tako!
Krvav čin železniškega čuvaja. V Mareheggu blizo Dunaja je nenadoma zblaznel železniški čuvaj Ant. Maier ter odrezal r britvijo svoji ženi glavo, a svoji 75-letni svakinji Josipi Šeiter je zadal lf> oen-timetrov dolgo rano. Meicrju je bilo f>H let. Svoj krvavi čin je izvršil ponoči, ko so ženske spale. Uro prej, o polunoči, je Maier še dal predpisana znamenja mimo vozečemu vlaku. Nesrečneža so zaprli in ga deli na opazovanje.
Obljudenje Sibirije. Odbor sibirske železnice, kateremu predseduje ruski car sam, izvede z gradnjo te železniee znamenito in velikansko kulturno delo: obljudenje Sibirije. V to svrho je odmerjeno 5,744.000 desetin zemlje, %od katerih je že 4.30H.OOO desetin izročeno naseljencem v obdelovanje. Obljn do vanje so pa ne omejuje na samo Sibirijo, ampak so je tudi v Stepnih krajih našlo okolo 5,000.000 desetin, katera zemlja je pripravna za kolonizacijo in ta prostor je deloma'tudi že naseljen. Da se dežele privedejo do kulture, se izvršujejo razna kulturno-tehniška dela; iz močvirja so odvaja voda in mlakuže osušujejo. Sibirska železnica je se svojimi prometnimi všpehi vspela nad vse pričakovanje: radi silnega tovornega prometa se čuti pomanjkanje vagonov in potreba brzoga od pošiljanja. Sibir je oživel na novo, odkar mu je možno pošiljati svoje proizvode na svetovni trg. Ta ogromna stran sveta gre sedaj novi, veliki bodočnosti nasproti. Ruski kmetje, ki so se preselili v Sibirijo, napredujejo lepo in jim gre veliko bolje, nego prej v zapadni Rusiji. Posedaj je v Sibiriji do poldrug milijona ruskih naselni-kov, toda njihovo število rase bolj in bolj, odkar se gradi sibirska železnica.
Slovenski kipar Alojzij Repič.
Kakor povsod v življenju, prevladujejo tudi v umetnosti ljudje srednjih zmožnosti. Pravi talent se le malokdaj že iz začetka povzdiga nad gosto meglo vsakdanjosti; in le malo je mladih mož-umetnikov, ki so dospeli že v začetku svojega delovanja do posebne veljave; še le možem v zrelejši dobi je usojeno po navadi, da se postavljajo nad nivfl vsakdanjosti. Skoraj nemožno pa je umetniku, povzdigniti se nad površje, če ga tlačita k tlom še protekcija iu nepotizen v prilog drugim, katera n. pr. prav bujno cveteta na dunajski akademiji. Umetnik brez mecenov *in proktetorjev je tu, tako rekoč, privezan k tlom.
Tem ponosneji moremo biti mi Slovenci, da imamo rojaka umetnika, da imamo našega Repiča, kateremu rojaku se je posrečilo — da-si nima ne protektorjev ni mecenov, in jo navezan le na svoj talent in svojo marljivost — da jo že v začetku svojega delovanja obrnil na-se pozornost umetniških krogov. Ukljub velikim nasprotstvom je dobil dvakrat prvo darilo, in celo cesar sam ga jc počastil ob obisku razstave s prav laskavimi besedami. Vsi nemški listi, ki so kritikovali Repieeva dela, so polni hvale o slovenskem umetniku, katerega spoznavajo vrednim učencem velikega mojstra Hellmcrja, in kateremu prerokujejo lepo bodočnost.
Alojzij Repič se je porodil v Vipavi 1. 18GG.
Ze deček je kazal mnogo veselja do risanja. Kjer je lo dobil kako podobico, skušal jo jo pre-risati: in ker jc delal svoje poskuse tudi na šolskih knjigah, zvezkih in klopeh, je začel njegov učitelj obračati nanj svojo pozornost; priporočil je nadarjenega dečka župniku Dejaku, ki je velik prijatelj umetnosti in se sam mnogo peča s slikanjem. Ta jo vzel mladega dečka k sebi in gaje poučeval v risanju. Več let je ostal naš Repič pri svojem dobrotniku. A slednjič se je odločil, da odide v svet in ugodi nepremagljivi želji : da se posveti poklicu, katerega mu je odločila narava. Najprvo
je šol k podoba r ju Trnoveu v Polhov gradee, kjer je ostal nekaj nad leto. Od tu je šel na obrtno strokovno šolo v Ljubljano, kjer je prest rad al dve leti in gotovo bi bil moral opustiti vse šolanje, da mu ni pomagal plemeniti ravnatelj g. I, S u b i e. Dovršivši obrtno šolo, je šel k podobarju Kraftoveu v Celje. A tudi tukaj mu ni bilo obstanka. Po preteku dveh let je odšel na Dunaj na akademijo da se popolnoma izobrazi v svoji stroki. Tudi na Dunaju mu je bilo prebiti premnogo grenkih ur. Brez vsake pomoči od doma, brez vsake podpore od katerekoli strani živeti na dragem Dunaju — kaj takega ui smeti zahtevati niti od umetnika in naj si bo še tako navajen — stradanju. A Repič je prebil tudi to skušnjo. Da si je prislužil vsaj toliko, da je živel, moral jo delati po šoli pozno v noč po delavnieah različnih mojstrov. In tako je preživel sedem suhih let. A ukljub tolikim bojem, za obstanek je ostal Repičev duh čil in podjeten, o čemer pričajo dela njegova, ki so vsa polna življenja.
Znano je, da so bili Grki največi mojstri, ki so znali vstvarjati naga telesa tako, kakoršnja so; zakaj oni so prav umevali lepoto in izraz telesa; njim, ki so se z nepokritimi telesi bojevali, občevali itd., je bilo telo živa govorica. Poznejši ljudje seveda ne moremo tako uincvati lepote in izraza človeškega telesa, katero jo za nas prikrito in nemo. In Če vidimo kak nag kip, zdi se nam ptuj ali sramežljiv, kakor bi vedel, da opazujemo njegovo nagoto. Potem takem bi moderna umetnost no smela stremiti za tem, da si postavi nagoto za bistven smoter svojega predstavljanja. Umetnost pa, ki noče opustiti vira lepote in izraza, ki leži v človeškem telesu — in kako naj stori to kiparstvo? — mora si poiskati človeško telo tam, kjer govori tudi za nas umljivo govorico, to je na dolu ali tudi borenju, ki sili i za nas vidno vso dušo v telo, ki sili vse dušne silo v ude, kite in mišice, ki ne dela oseb, katere predstavlja umetnik, samo močnih, temveč tudi zvite itd. In drže se tega načela, je Repič vstvaril mod drugim svoja »boreča se gladijatorja« in »boreča se dečka«.
Prvo delo nam predstavlja dva boreča se gladijatorja, katerih prvi ima sicer svojega nasprotnika na tleh, a ga še ni popolnoma premagal, ker ga še ni spravil na hrbet.
Ta kip je odkupila Repiču kranjska hranilnica, da ga podari kranjskemu deželnemu muzeju »Rudolfinu«.
Drugo delo nam predstavlja dva boreča se dečka. Močneji ima že svojega nasprotnika na tleh in pričakuje poln svete jeze drugega neprijatelja, ki hoče pomagati premagancu. Tudi to delo je v »Rudolfinu«, kakor tudi njegov »Slepi berač in njegov otrok«.
Lani je dogotovil Repič krasen alegoričen kip »On s, ki grabi mladost«. Oduren in močen starec hoče potegniti s seboj lopo mladenko, ki so zaman skuša osloboditi iz jeklenih rok starčevih.
Po naročilu mestne občine ljubljanske je napravil naš umetnik lani na pročelni strani hiše »mest. bol. zaklada« dva angelja. Objemajo grb mesta ljubljanskega se prvi vabljivo smehlja, drugi blagoslavlja.
Novejša, še ne popolnoma izgotovljena dola so: »Tihotapca« — kip predstavljajoči dva z blagom obložena tihotapca v trenuku, ko sta zapazila preganjajoče ju stražo; »Utrujen«: —
krepak delavec si odpočiva od dela in »Adam i n Kva po storjenem grehu«. Na slednjem delu si jc izbral umetnik trenutek, ko sta začula polna strahu in kesa božji gla> : »Adam, kje si?«
Y zadnjem času se je posvetil Kepie jnisebno študiji našega najvećega pesnika Preširna. Odbor kranjske čitalnieo je bii toliko prijazen, da je posodil Repiču Preširnovo sliko, na kateri je nas pesnik po izreku starih K ranjeev, k i so jju poznali vrlo dobro naslikan. Upati je torej tem bolj, da nam Repič ne izdela samo kakov Stn-d i e n k o p fs 1 i r i č n o g a p e s n i k a, temveč kip našega Preši r n a.
Upoštevaje nenavadno nadarjenost in izredno marljivost Repičevo, smemo upati, da bo rastla ta vrsta njegov del bolj in bolj v čast njegovega in imena slovenskega naroda.	N.
Landaver'
^ ^ posebno prikladen za vožnjo .»MiiMMfVl' " kolodvora v mesto in /a
vožnjo na deželi, |>rodimi za jako nizko ceno. Fran Wi»jan, LJubljana, Itiniska centa štev. 11.
Velika hiša
v Motovunu
zraven slovečih škocijanskih jam, •'> ure od Trsta in */» ure hoda od železnične postaje Divača, ob živahni prometni cesti Keka-Trat, z dvema kuliinjeina, z dvemi obzirnimi podzemeljskimi kletimi,s 14 krasnimi sobami n posebnimi nliodi, kakor nalašč prirejenimi za mnogobrojne letoviSčnike, ki vsako leto prihajajo v ta divno-romantični kraj, z obširnim na visoko obzidan i m in senčnatim dvoriščem, z velikim vodnjakom z izvrstno vodo, z velikimi hlevi za konje in povedo, z obširnimi spravami za seno ter druge poljske pridelke, s prostranimi lopami, s krasnim se muljem in trtami zasejenim vrtom in z lenim parkom je vsled nastalih družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj
na prodaj
Prodaše tudi na večletne obroke. — Hiša, kakor vsa ostala obširna poslopja, so kakor nalašč prikladna za go-Htilničarsko in štaeunarsko obrt.
Vsled njene lege na tako živahnej prometni cesti, je posebno pripravna za kupčijo z domačimi pridelki in vsako-vrstnin blagom na drobno in debelo; krčma bi pa imela razum navadnega posla z domačini ljudstvom in z vozniki, obilo posla z nebrojnimi obiskovalci škocjanskih jam.
Vse pohiitvo z vrtom In parkom vred, dalo bi tudi v najem po dogovoru.
Natanjčncja pojasnila pri lastniku Aleksandru Mahor-čiču v Matavuna, pošta Divača.

Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
,S t y r i a" in
„Styria" original
— naj se obrne do —
I«. Colobig v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
Agentje
ki bi za priznano dobro tovarno rouloaux in ja-lousin, obiskovali privatno stranke in si hotel'" vstvariti s tem precejšen postranski zaslužek, naj naznanijo svojo adrese :
mmm Goldschmied & Schwab
Pragra VII.
P1 Dr. Rosa Balzam Praško domače mazilo
za želodec.
iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je že več kakor 80 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se probavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša iu hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
Glavna
S
valilo! Vsi deli emlmlažc nosijo zraven stoječo, postavna položeno varstveno znamko.
2E5T: Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu"
Vsakdanje pošlim razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah : (». Luclani, E. Lcitcnhiirg, I*. Pi-eadhii, S. |	Serravallo, A. Sutthia, C. Zanettl, A Pra\uiarer.
»
M. Aite
(prej Aite & Zadnik) Via Nuova oge! u'ice S. Lazzaro.
AGRICOL" i I D. Zadnik
Patent T. 49/1008. Privile^ovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov
ni/topljivo v mrzli vodi, v ružnih krajih T n- nti n u, Istre, (i o r i A k c iu pri t u k. poljedelski d ril ih i izkušeno k«.t nspesno sredstro / zatiranje vsek panisi-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v oh<V ki okuzujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rahiti A g r i c o 1«, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Zastop in zaloga na Goriškem pri goap. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču.
Aipljsh-jila
tovarne Leobersdorf za konserve, olupljen grah in ječmen,
najboljše in najeeneje živilo, po uradni analizi HI>l/i°/o redilnih snovi, izredno okusna in hitro pripravljena jed. Na željo prospekte in poskušnje zastonj.
Važno za javne zavode in konsumna društva. 1 Vodni pogoji za prekupce. Naročila na Bureau, Dunaj 11/1, Taborstraase 25.
^pppppc ^pqppppppppqc
Piana s. oiovanni »> (uIkmi v. «ieik i Kašelj, hripavost in prsni katar
l.egna.) Prodajalniea inamifaktiir j	*
po najnižjih eenah.	j	ublažuje in zdravi
pravi planinski kaftejj olajiajoči sok
i. „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Kciisteka v IJ ubija n i.
Cena 1 steklenice T>0 hotČ. Razpošilja se z obratno pošto najmanj "1 steklenici.
Razprodaja vso blago v zalogi po znižanih eenah.
Nj. svetosti papeža
Leona XIII.
lekarnar pri angelju
v Ljubljani, Dunajska cesta
Železnato vino
Kemične analize odličnih strokovn Jakov, kateri so v
železnntem vin u,
lekarnarja Piocoll-ja v Ljubljani
ziniraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele »sebe, za blede, sloke suhe in boleha ve otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld. iJ^P" Naročila pošiljajo se •/. obratno posto: poštnino plačajo p. n. naročniki.	III.
V a 5e bi a go r o dj e!
Pofiljite mi s poštnim povzetjem osem polliterskih stekleni«* železnatega vina, ker se ob novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspehoin.
Jožef C e r n k o, župnik. Vnhred na Stajnrskem, 17. jamivarja 181UK
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
raj „Tisočerni c vet" (Mlllellori).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidiuii. — .leden omot za ozdravljenje stane f>0 nvč. ter so dobiva v odlikovani lekarni
PRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, veli trg.
| Tudi za f>f> nvč. v markah dopošlje se franko
LINEMENT. CAPSICI COMP.
i/ Itieliterjeve lekarne r Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo
uouiva se po 40 nvč., 70 nvč. in I gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le .v oiiginalnih steklenicah z varstveno znamko „sidro" iz Richierjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Richlerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
fSS
m
Vse stroje za poljedelstvo
Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatil niče, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, — Samoreznice jako lahko za goniti in poželo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller, Dunai
Cenike in spričevala zastonj.	||/„ Praterstrasse.
jjC Iščem zastopnikov ! — Čuvati se je ponarejanj !