i uni/ u. V,Ä. •v i/ xl ; r J T 7 ' Pv- ^) IJ '/^TA j' y/' \ '•^‘ k S ‘ j j [) ) ) ) 71 \ 7 -Hxp' ;>. v ^XTtph /K \>V j'i' t ■ !i 7. v >> ■' u t> **- KS» vpv P K ^ " ’>N v :5' ^ ?S»f RFV '■', ilUv'l / r> / P t] ^ y 77wf^7;i i' ^ { '..! '> ' /I 7/ 7 /7 7‘ \1 /' \ \ v ^n=:>;?5>n'7- * / i y mTVA /); y :-rXl^< n ;>■ 7V-, p / . -' ^V ... \. }j -. .i v ^ ^l/. ppprrP^rP )1) j p/:-. V ^ i/---^L. 7/ 7w 7 ziPDppyi mri ^ /., „.. J-'-^- p / ;; --T / "••^Xv'p » 71 i / ■' " . P7P 7 N>. /, "P ‘ X7'r>7\ 7 7:7 j PJ PP ,X7^ V pPtP-C p' Vvr. V. / V”',;'.- 7 7 '7.P- : p \Vu^> ^ i v - TTTTP 7i- 7"; PTp^x ; ______ ;^7/ ^ M^W/jJTW^JTTJTh I <) j ) > ) ) ) v ■>C/ j! ii))i))JiPi PrnrPrl , ^X77tJ:7p7i®l!|ii: •■ 7.. ' P -V-^ p. ^ 5 p" ){ ,Vy ] \ s ^ /f •'/ V , /--W V /' V; ■. o| ?/''/T^V-M \ ' 'J "—vSJÜ ^ T wr . rTYr'-^rH ! ^ YvyvA vu 'H ujm f i yvrvM i š^'TH i ft'^L i y^~/i 4MM^U=č£L£lJ 4\4spßm4w.^ u-'"";ll,/~^lu|^\^^m^^^:'', .-v.- ;«'.' f- - ,■" ;•• r>.^- , '- .. >'• ' ■ l ••'. -, .s , t s ~ 13 - V lanski številki našega glasila se nismo mogli spomniti vseh velikih mož, ki so ustvarjali v slovenski besedi, ali vsa.j pisali o naši zemlji in domačih ljudeh. Zato svoj dolg skušamo poravnati danes. Predstaviti želimo pesnika Srečka Kosovela ter Louisa Adamiča, ki je sicer živel in ustvarjal v Ameriki, a nikoli ni pozabil domačih ljudi in krajev. 0 pesniku s Krasa Očetu učitelju in materi s Kobariškega se je 18* marca leta 1904 v Sežani rodil peti otrok, sin Srečko. V šolo je začel hoditi v Pliskovici, nadaljeval pa je v Tomaju, kjer se je družina kasneje naselila. V Ljubljani je obiskoval realko, potem pa se je vpisal na univerzo. Kosovelovi so živeli v pomanjkanju? Srečko je bil zelo občutljiv in močno ga je prizadela priključitev Primorske k Italiji« Med svojim študijem jezikov je zaradi težkih razmer začel bolehati. Komaj 22-leten je po dolgotrajni in hudi bolezni umrl. Pesniti je začel že kot dijak v ljubljanski realki pa tudi kasneje je sodeloval pri mnogih revijah, med drugim tudi v napredni Mladini. S tovariši je celo izdajal list Lepa Vida. Dejstvo je, da ga- ta čas njegovega življenja niso posebno cenili niti poznali njegove poezije. Imeli so ga za posnemovalca slovenske moderne, saj svojih novih slogovnih poti, razen z-elo redkih izjem, sploh ni pokazal svetu. Zgodaj je moral zapustiti kraško zemljo, zato ga je neprestano mučilo domotožje. Sanjaril je o krasu in doživljal njegovo bolečino; rad se je spominjal matere in drugih domačih. Našli so mesto v njegovih pesmih (Kraška zemlja, Mati čaka, Vidim, te, mati.,.). Njegova zbirka Zlati čoln. ki jo je hotel pripraviti pred svojo smrtjo, ni nikoli zagledala belega dne. Le delno so ga takratni ljudje poznali tudi kot borca za novi svet in novega človeka« V sebi je že doživljal predstave re- -In- volucije, ki bo razbila stari svet in ljudi prepričala, da se bodo uprli krivicam in trpljenju narodnostnih pravic (Rdeči atom, Preobrazba sveta v svet,.,) V zameno za starega je glasno zalite val novi svet, ki bo očiščen vseh krivic, bo ves lep in svetal, V svojih borbenih esejih se je bojeval za nove socialne in kulturne vrednote» Spoznal je, da je delavstvo tisti družbeni razred, ki bo v prihodnjih desetletjih igral pomembno vlogo v svetu, ki bo navzoč pri ustvarjanju sodobne družbe. v/ Čeprav so poznavalci slovenskega slovstva vedeli da Kosovelovo pesniško zapuščino, so se pozno začeli ukvarjati z njo in zato smo tudi pozno izvedeli, kako široko je pesnik občutil svet in dogajanja v njem. Pesnikovo literarno zapuščino so natančneje proučevali Anton Ocvirk, Alfonz Gspan in Anton Vodnik. Nekaj let po pesnikovi 'smrti sta izšli zbirki Izbrane pesmi in Pesmi? pomembnejši pregled njegovega dela pa šele po vojni v Zbranih delih. Preteči je moralo še nekaj let, da smo se lahko seznanili s Kosovelovimi najmodernejšimi pesmimi v zbirki. Integrali, V njej so izšle pesmi v konstruktivističnem slogu. Kar več desetletij je torej moralo preteči da smo se prepričali o neresničnosti izjav, da so njegove-p/es mi še nedozorele in neizčiščene. Zaradi povsem samosvojega razumevanja sveta je Kosovel postal vse bolj osamljen in zapuščen. Ves čas svojega ustvarjanja je v sebi pestoval slutnjo, da ga bo kmalu doletela smrts ,,» ne, jaz nočem še umreti, saj še sije zlato sonce,, saj mladost me drzna spremlja, saj so cilji še pred mano; ne, jaz nočem še umreti... in vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom. legel. Njegove vroče želje se niso izpolnile. Umrl j., še mlad in poln sil. Njegove sile pa se ohranjujejo v pesmih,, ki smo jih sicer pozno spoznali, toda vsaj danes znamo ceniti nji- hovo izpoved. Iz gradivai ZD I, II; Pesmi, Integrali izbrale in uredile Janja Žnideršič, Karmen Primožič in Izidora Šinkovec Zadnje književno delo Louisa Adamiča : . Preteklo leto smo praznovali 25-letnico smrti pisatelja Louisa Adamiča, ki Je bil po rodu Slovenec, vendar Je živel v .Ameriki, Lam Je opazoval življenje, ki res ni bilo dolgočasno, in ga potem poskušal prikazati v knjigaii. -Pako Je v svoji prvi knjigi Dinamit opisal krivice, trpljenje, bedo in krvave boje ameriškega proletariata. Njegova zadnja in najbolj znana knjiga pa Je Orel in korenine. Pisatelj kljub bivanju v Ameriki' in 'tamkajšnjemu burnemu V: življenju ni pozabil domovine. Večkrat, se Je vračal domov in vedno znova; opazoval lepote domačega kraja. Nekoč se Je sprehajal po gozdu. V gozdnem polmraku Je med mogočnimi smrekami, katerih košate veje so svetlobi prepre-čevale pot na tla, začutil utrip narave. Ko Je tako zamišljen stopal po gozdu, se mu Je nenadoma zazdelo, da Je zaslišal nekakšne glasove. Napotil se Je proti njim in med. tem spet zaslišal zamolkel, bolesten klic in frfotarije peruti. Tedaj Je pred seboj zagledal orla, ki Je bil vklJenJen v -korenine,.. Prav., z oprav J e. bil komaj še. podoben orlu. Krvavo perje Je frčalo naokoli, orel Je zvijal glavo in se poskušal izbiti iz' objema korenin. Zaman.' Izmučen in izčrpan Je povesil glavo in peruti. Videti Je bilo, kot da Je obupal, kajti.z močmi Je bil že čisto na koncu. S poslednjimi močmi Je začel mahati s perutmi in potem.se Je menadoma, nepričakovano dvignil, nato pa takoj spet pristal na tleh -rešen. Počasi Je stopal po gozdnatih tleh, peruti so se vlekle za njim, pobešal Je okrvavljen vrat. Potem Je počasi dvignil glavo, nekajkrat zamahnil s perutmi in se počasi, negotovo dvignil. Njegova moč in zaupanje sta rasla in nazadnje Je ponosno splaval pod nebo, ki ga Je sprejelo v svoje mogočno okrilje. Ko Je izginil z obzorja, Je Adamič počasi in še bolj zamišljen kot prej, odšel. Vedno so mu misli uhajale na kraj, kjer je pred nekaj trenutki videl orla, ki se je boril za svoje življenje. Ta dogodek je bil povod za njegovo zadnjo knjigo Orel in korenina. Orla, vklj-enjenega v korenine, primerja z jugoslovan skimi narodi v drugi svetovni vojni, ko je naše kraje nasedel okupator, preganjal in pobijal ljudi, dokler se le-ti niso zavedali, da je končno napočil čas, ko si bodo sami kovali svojo usodo in boljšo prihodnost. Začeli so se bojevati in kljub temu, da je bil sovražnik močnejši, niso obupali. Sledile so hude bitke s sovražnikom in domačimi izdajalci; mnogo jih je padlo. Toda po štirih letih so se osvobo dili sovražnikovega jarma. Orel, ki ne obupa in se reši oklepa korenin, je simbol naših narodov. Ni mogel takoj vzleteti, preveč izmučen in izčrpan je bil. Tudi njegova nemoč v prvih trenutkih je prispodoba za življenje pri nas takoj po osvoboditvi. Minilo je še nekaj časa, da-so si ljudje opomogli, kajti njihovi domovi so bili izropani in požgani, mesta porušena od neštetih bomb. Toda po dolgih letih so bile vse težave premagane, čeprav je ostal spomin na težke trenutke boja. Vse te dogodke je Louis Adamič opisal v svoji zadnji in najbolj uspeli knjigi Orel in korenine, ki pa ga je drago stala. Zanjo je moral plačati s svojim življenjem. Marsikomu namreč, morda, so bili to preživeli domači izdajalci, tako prikazovanje boja_nn.sega ljudstva ni hg a j o v i Adami č a so ubili leta 1951 sa njegovi, farmi in skrbno podtaknili ogenj. Vse skupaj naj bi izgledalo, kot da je pisatelj naredil samomor. Ameriška policija ni ukrenila ničesar, da bi izsledila morilce, zato je njegova smrt za marsikoga še vedno skrivnost. Breda Ulčnik, 8.a Prežihovo 1977 Toplo nedeljsko jutro je. Pogledam skozi okno in oddahnem si, ko vidim jasno neho skoraj brez oblačka. Ničkaj prijetno nebi bilo hoditi po sicer lepi naravi, ko bi padal dež. Oblečem se in se odpravim na avtobusno postajo. Bila sem skoraj razočarana, ko na postaji ni bilo prijateljice, ki naj bi se tudi udeležila pohoda Prežihovo 77. Toda dobra volja ostalih pohodnikov in pesem, ki je odmevala po avtobusu, sta mojo slabo voljo kmalu odpravili. Pri Dularjevi domačiji blizu Slovenj Gradca smo se razvrstili v čete in krenili na pot. Pred nami se je odprl nov svet, poln temnih globač, svet, ki ga domačini imenujejo tudi Prežihov svet. Ko smo se ustavili pred hišo, v kateri je preživljal mladost naj večji pisatelj Koroške in revolucionar Lovro Kuhar •* Prežihov Voranc, sem za hip postala Voranc. čutila sem tisto tesnobo v srcu, ko se je kot deček spustil po solzice v Pekel, ki se je zdaj nahajal nedaleč od nas, in potem užival v zmagoslavju ob premaganem strahu. Odšli smo dalje in naša naslednja postaja so bile Rimske Toplice* Tu so esesovci mučili zavedne koroške ljudi. Naš cilj je bil na Prežihovem vrhu. Nanj so prišli mladi iz vseh koncev naše domovine, da bi počastili Vorančev spomin. Ta sicer že tradicionalni pohod je bil to leto bogatejši ob obletnici velikih dogodkov iz naše domovine; 40 let ustanovitve KPS, 40 let, kar je prišel Tito na oblast KPJ in njegovemu 85. rojstnemu dnevu. Osrednja proslava je bila ob 12.00 uri, spored pa je še popestril prihod Titove štafete . Po končani proslavi smo se odpravili do avtobusov in se odpeljali proti Tržiču z mislijo na Prežihovega Voranca in njegov prelepi svet. Barbka Štangl, 8.b ZBEŽITE SENCE, VZIDI ČISTI DAN! KDOR SI PO TIHIH GOZDOVIH ZAKOPAN, KOMUR ZGUBLJENI PRAH V VESOLJSTVU PLAVA, 'kdor v ječah padel si od črnih ran, GLEJ, IZ NOGI ŽIVLJENJE VZPLAPOLAVA. (Gene Vipotnik, Pesem svitanica) Odgnali so ata Med vojno so ljudje preživeli mnogo težkih, dni. Mnogo jih je padlo v loju, taboriščih ali kot talci. Vsi zvesti Slovenci so se borili za lepše življenje in svobodne dni. Stari oče je med vojno pomagal partizanom. Nosil jim je važna poročila. Stanoval je v šoli,kjer je bila nemška policija.. In oče je vse, kar je zvedel, poročal partizanom. Neke sončne nedelje leta 19^4 je oče zopet nesel poročilo v Lom k Gabrcu. Odpravil se je zgodaj zjutraj, vrnil pa se je šele zvečer. Ves vesel, da je za nekaj časa odpravil to nevarno pot, je sedel, da bi povečerjal. Nenadoma je bilo zunaj slišati topotanje nog. "Dobro, da nisem odlašal s tisto pošto," si je mislil. Zaslišal je bobnanje po vratih. Šel je, da bi jih odprl, a so bili Nemci že v veži« Stikati so začeli po kotih in predalih, pod posteljo in mizo, da bi našli kaj sumljivega. Dolgo so'robantili po stanovanju, ker pa niso našli nič, so odgnali njega. Najprej so ga peljali v tržiške zapore, nato v Radovljico in potem v Begunje. Tam j6 srečal tudi prijatelja, ki so ga kasnčje Nemci ustrelili kot talca. Leta 1945 je bil zopet zaprt v Begunjah. Zaprtega so imeli do zadnjega dne vojne. Šele potem se je lahko vrnil domov. "".i.. ■ :' ' ' ;.' ...' f Nataša Teran, 5» • j.,. ■; ■ : 1 vV-v/ ■ ■ r_r; ■ • j: . ■; ■ / Ob koncu vojne -• To je resničen dogodek iz druge svetovne vojne. Pripovedoval mi ga je oče. Bilo je na začetku maja 1945? ko so se Nemci umikali z našega ozemlja. Na glavnem trgu je bila kolona nemških vozil. Umikanje je trajalo cele štiri dni. Zadnji dan, ko se je oče igral na dvorišču, so se iz bliž-njega gozda začeli oglašati streli. Streli so bili namenjeni nemškim ubežnikom. Iz strahu pred streli je oče stekel v kuhinjo. Mati je prestrašena za mlajšim bratom tekala po hod niku in klicala mojega očeta. Bilo jo je strah, da se mu nebi kaj pripetilo. Vsi skupaj so se umaknili v kletne prostore. Streli so prihajali vedno bliže. Pokanje se je vleklo vse do pozne noči. Drugi dan sta se starejša brata izmuznila iz kleti. Kmalu sta se vrnila z veselo novico: Prišla, je svoboda. Vsi so drveli na glavni trg. ü?am je bilo že mnogo srečnih in veselih ljudi. Po Koroški cesti v Tržiču so kora-keJLi partizani. Irena Mrak, 4,b j ..:T. .• r v . . . ... Mamica mi je pripovedovala Zelo rada poslušam zgodbe iz NOB in eno izmed njih mi je pripovedovala moja mamica, ki so jo Nemci izselili v Srbijo. Pot v železniških vagonih je bila naporna, posebno za matere z otroki. Po tednu dni vožnje so prišli v Valjevo, kjer so jih nastanili v vojaški kasarni. Domačini so jim poskušali po svojih močeh čim bolj pomagati. Starši moje matere so imeli v Kosovu sorodnike, ki so jih vabili k sebi. Mamin oče. se je zaposlil v rudniku Trepča. Po treh mesecih je dobil službo v Beogradu, kamor so se vsi preselili. Mami je tam začela hoditi v srbsko šolo. 20. oktobra 194-4-. so partizani z Rdečo armado osvobodili Beograd. Od tega dne so vsi težko čakali na vrnitev domov, v Slovenijo. V živinskih vagonih so se julija 194-5• vrnili v svobodni Tržič. V Tržič so prišli ..ob 14.00 uri - ravno ob času, ko so tulile sirene. Ker so bili otroci še pod vtisom bombandiranja v Beogradu, so mislili, da je letalski napad. To je drobec v naši zgodovini NOB. Poleg tega, da rada poslušam o doživetjih med vojno, pa take zgodbe tudi rada berem. Alwnka Švab, 5•a : • Vi l X. !L I {.J --- * b G ' 3 G ^ i iE ac i , - - . Ci n ^ n L‘r^!J i ' J r i-I- L J . • •7o J----.rv^a.^,.- / J____J i'''/ /-O i ./Q O q o ° L ^ C Jr ■ ■"' - o O o O ^ .. .c? ^ — ■•> a -,. . '■'^ci;-1 u. n -v .C O GV;>V-' v, " ' ' G , 7 " "G ■-S2 ■- \\\ >v r.-'--;' n MMV.I J'- X ^ — ■ , ■ •—v.Vv'Jf R G -g5 O g O 'G f3-0^ ■ '"Aj ■ O ,r :;'i C’ Ä % •J -330CT -v .. ',,ä ^ frrrr. j,-v5>, E1 ■*’v f“*’’ .__ G J© if t i mj M: ■ / -Mi '•‘-G«-:-' v mtrt II mi 0 -A :: J, lilill MnSriL^______ \\ G J: r < ///.A=zz£ž~~; tr ÜHP» o' c; Iz vojne v srečnejši čas Ko je nekega pomladnega jutra radio objavil novico, da s.e naša država nahaja v vojnem stanju, so vsi z velikim strahom strmeli v sprejemnike, ki so pošiljali v svet vedno slabše novice. Vsak je skušal izluščiti čimveč resnice iz teh obvestil, vseh pa je bilo strah, kaj bo in koliko časa bo vojna. trajala. Nikomur se ni niti sanjalo, da bo trpijenjectrajalo kar štiri'leta. Nekaj dni je bilo vse zmedeno. Vpoklicani vojaki so se vračali, nihče jim ni več ukazoval» vsak je ravnal po svoje. Sredi te zmede so Nemci prodrli čez Ljubelj v Tržič. Kmalu so dali duška svoji krutosti. Začelo se je izseljevanje, pošiljanje domačinov v taborišča... Nekateri se niso znali odločiti -izdajali so lastne ljudi in mnoge poslali v smrt. Zavedni ljudje pa so začeli polniti gozdove in se bojevati proti sovrstniku. Nemci so sicer vse vprek zapirali in streljati nedolžne in sumljive, a vse to jim ni nič pomagalo. Tudi četrto leto trpljenja se je počasi bližalo koncu in močna partizanska vojska s Titom na čelu je pregnala sovražnika prek naših meja. Mnogo smo dolžni vsem padlim in še živečim borcem. Njihove žrtve so nam prinesle lepši in srečnejši čas. Tinka Dolžan, 6.a Po partizanskih poteh na Koroškem Napovedanega izleta na Koroško smo se vsi zelo razveselili. Komaj smo dočakali dan, ko si bomo ogledali kraj, ki je znan po plemenitih Korošcih in njihovem boju za narodnostne pravice manjšin. Čeprav smo se zgodaj podali na pot, na naših obrazih ni bilo mogoče zaslediti zaspanosti ali nejevolje. Naši pogledi so se z velikim zanimanjem ozirali naokrog po lepi Koroški. Slovenska pesem, ki je dopolnjevala vzdušje v avtu, nam je delala kratek čas vse do Trebij, kjer smo zavili na stransko pot in se ustavili pred hišo znanega sloven— skega trubadurja Pavla Kernjaka. Poznamo ga po pesmih Mojcej, 22 - Katre a in podobnih. Prijazen in dober možakar nam je svoje znane pesmi zapel tako čustveno, da so marsikomu pritekle solze po licih. Čeprav je mož že star in njegov glas ni več tako zanesljiv kot včasih, še vedno sklada lepe slovenske pesmi, ki s svojo vsebino krepijo in budijo slovenski .narod na Koroškem. Za dobro voljo smo za konec obiska zapeli še vsi skupaj, se poslovili od prijazne družine in nadaljeva.il pot. Še dolgo so v ušesih zvenele nežne melodije slovenske pesmi, dokler se nismo ustavili v Bilčevsu pri dveh noslan— cih, kjer smo pokosili. Po kosilu smo nadaljevali pot do Gospe svete. Starinski stol, ki je ograjen stal na ja.si, nas je v hipu spomnil na ustoličevanje knezov. Tovarišica Petkova nam je pomagala pobrskati po spominu, kako je nekdaj ta obred potekal. Znameniti stol je velik, kamnit in ima dva sedeža,. Na njem so napisi, ki pa se na žalost težko razberejo. Še in še smo si ogledovali Koroške znamenitosti, obeležja prvega spopada koroških partizanov z nacisti na, Robežu in še veliko partizanskih grobov. Poseben vtis so na, nas napravili koroški ljudje sami. Pripovedovali so nam o svojem življenju in delu, o svojem boju za manjšinske pravice. Njihova živa pripoved je samo potrdila spoznanje o krivičnosti Avstrijcev do manjšin. Z njimi smo sočusivovo,li in poslovili smo se v upanju, da bo nekoč vendarle dingače. Njihova zavest se je pokazala v lepi, čisti materinščini, ki pa jo v javnosti ne smejo govoriti. Tegobe teh ljudi smo skušali razumeti, vendar če človek ne občuti tlačenja in zasmehovanja., ne ve, koko bolečina boli. Na poti domov smo se pogovarjali le o Koroški in njenih ljudeh. Trdno smo sklenili, da se bomo v to deželo še kda,j vrnili, kajti to je dežela čudovitih src. Zahvaljujemo se krajevni skupnosti za prijetni izlet, ki nam ga je omogočila,. Mojca Moškon, 7»b Kdor nimo greš, ustavi svoj korak in se zamisli tiho v našo žrtev. Kot mi naj ljubi domovino vsak, potem ne bo nihče med nami mrtev Lili Novy Množica, ki je ne prešteješ, se zgrinja na pokopališču. Gomile, polne velikih belih in rumenih cvetov krizantem ter svečk, ki nemirno plapolajo v lahnem vetriču - to je dan mrtvih. Dan, ko naše misli hite k njim, ki so nekoč živeli, delali in se veselili življenja, kakor se ga mi danes. Stopam po pokopališču - droben pesek mi škriplje pod nogami. Konj po nedogorelih svečah plava po zraku. Moj'pogled išče grob tam ob zidu. Večkrat ned letom ga obiščem. Obledel natpis in letnica rojstva in smrti, ko me še ni bilo. Toda presenečena obstanem. Tudi na tem grobu danes gore svečke. Šopek drobnih rumenih cvetov in ob njem stoji stara žena.. Črna ruta ji obdaja star, zguban obraz. Stopim‘bliže. Radovednost mi ne-da miru, zato povprašam; 1‘Blati, -kdo počiva tu notri?“ Žena me začudeno pogleda. V dobrih sivih'Bočeh se nekaj zalesketa. Žal mi je-vprašanja. Čutim, da sem odprla nezaceljeno rano. “Da, deklič, tu počiva vse, kar sem v življenju ljubila. Mož in sin. Moj Andrej - glej, bil je komaj malo starejši od tebe. Moža in njega mi je vzela vojna." Solze so’ji začele drseti čez njen zgubani obraz. Rada'bi ji obrisala solze, toda s solzami se lajša bolečina, ki kljuje v srcu. Kakor da govori sama sebi, me pogleda in pravi; "Mlada si, ne veš, kaj je vojna. Tvoja mladost je danes lepa. - Glej, tudi moja dva sta dala življenjeda je danes vsem lepše." Vrnem se domov. Odprem televizor. Poročila.. Sinoči so na Koroškem razstrelili spomenik padlim. Stisne me pri srcu. Zverine. Kiti mrtvih ne spoštujete. Le kaj še hoče te?:Morda zopet na tisoč novih žrtev? Ali ni bilo že dovolj krvi in solza? V mislih se mi vrača žena ob grobu. V srcu mi kriči; “Ke, nočemo več novih žrtev. Dovolj je grobov padlih. Ugasnem 24 - televizor in ležem. Skozi okno pa mi odseva svetloba tiso čik sveč, ki dogorevajo na grobovih. Nuša Srečnik, 7«a Ves sem z njimi, ki trpijo, in slutim z njimi lepši čas Bledo sonce je vstajalo izza obzorja. Borci smo stopali v koloni, veter je tulil, da je šlo skozi ušesa ter s seboj nosil sneg. Zeblo nas je, da sploh nismo več čutili prstov na nogah. Tovariš me je dregnil s "Zapojmo, da se bomo ogreli'" "Pa dajmo," sem odgovoril. Začeli smos "Hej, brigade hitite..." Med pesmijo so mi plavale otožne misli domov k domačim. Kaj N/ delajo? Ge so sploh še živi? Morda prav zdaj jedo pri toplem ognjišču. Iz sklede se kadi... Mi se borimoza domovino, za svobodo. Ze tri dni nismo ničesar jedli. Komaj da upamo kaj spati - skrb, da ne bi zmrznili. Pomikamo se pred sovražniki, lepši prihodnosti nasproti... Zopet so misli pri domačih... Ali je brat Miro še doma? Ali je ušel v partizane kot jaz? Ali so mater in sestre odpeljali v taborišče? Kaj dela doma dobra krava Sivka? Kdo ve, če bom še kdaj poskusil njeno mleko... Mleko, polenta, žganci, zelje 5 vse to vidim pred seboj v neskončni daljavi -in ko stegnem roke pred seboj,' vse izgine. Privid, Zopet sem • s soborci sredi beline. Naenkrat zaslišim strele. Vsi naenkrat planemo na tla. "Hura!" se zaslišijo klici mojih soborcev. Nekateri so st,ari toliko, da bi mi lahko bili stari očetje... Vsi se borijo za svobodo. Puške me vzdramijo iz mojega večnega premišljevanja. "Pokončajmo jih, pse!" zaslišim glas starega Brade-čn., kateremu so Nemci ubili ženo in dve, otroka, ker je pomagal partizanom. Glas komandanta kliče k umiku. Toda, ne. Stari Bradač se ne da. Zadere se; "Ne damo se tako poceni, vi, psi, ki nas želite spraviti v sužnost!" Vsi zajurišamo, čeprav nam krogle sikajo pod nogami in nad glavami. Če že moramo umreti, bomo umrli junaško. Toda nam se še ne da umreti, kajti hočemo živeti, živeti... Jutro. Bledo sonce zopet vstaja izza obzorja. Boja je konec? Klečim pred starim BratLačem, ki je Ml v boju smrtno zadet. Ustnice premika, hoče mi nekaj povedati. Dvignem mu glavo, da lahko iztisne iz sebei "Pa smo jih, garjave pse. Če bi se takrat umaknili, ki bilo po nas. Zato se bojuj do konca, si me slišal, mladenič?"... nato mrtev omahne. Zamislim se s "Koliko časa bo trajal še ta boj? Dve leti, mor-}-da manj? Da, seveda. Eno leto. Ne, en mesec. jSvoboda bo prišla prav tako, kot pride pomlad. Tiho, po prstih... Komandir* v jev glas me predrami izzamišljenosti; "Odhod!" Odhod, s kraja, kjer je tako pogumno končal svoje življenje stari Bradač. V spomin si prikličem njegove besede: "Ne damo se..." In res se nismo dali... Vesna Zaletel, 8.a /:,XA\ i /J ‘ö i üw^\w/rA &;■ •■ —*>.v v r' a U r- ■**■ ■* < j= ': f M\ m äl .1———- —;;;• 'r r«i| i/ \ f-teg i / H i \--- V y r:-“":.-;. r's V. ri >- / :/ / { . - i iii.Milllir-............... j r:::7 ... / y t \ \ V.,. \ c___- —: ‘ y £ / \ 'r:; V ' > /:i / Z3 £L'/Oh KC ;r;9 c ■ I ' Moja mamica - kurirka Bližal se ge čas osvoboditve. Vedelo se ge po tem, da so partizani osvobodili veliko okupiranega ozemlga. Moga mamica mi ge povedala naslednge: Bilo gi ge sedemnagst let, ko so partizani pozivali, nag se vsi tisti, ki želigo pomagati pri osvoboditvi Koroške odzovejo v partizane. Mog stari oče se ge štiri mesece pred osvoboditvijo odzval» Ker je bilo v Tržiču še dosti domačih izdajalcev in Nemcev, je bil ta pohod še skrivnost. Zbirališče teh partizanov je bilo v Dolini. Hrabri oče je odšel oblečen kot vsak dan, moja mamica pa je opremo, ki jo je po treboval, nesla za njim. Čeprav je bilo to samo en dan, se je- I > 7- 1 \ , i /*••■■ r-r v : Iv-' '"S V, X.\ > J , f ' r- \ A ; j i ;• ! .' ■ ‘ x ■ ■ . \ / . f 1 -i ( / i ^ < . •; :. { M i. . - - . ^ h--Vf fk..............j •-V - --v< fVVxTS^ j -*• i w vi ££ od ;l/ ‘ H o >- '-r» -» 'I. ' k -v r< L is>vy , x v;y ri-.__.)■ ~lrJ-y Sl 'rx ^( : V v.,-*- .J-0_ y.-i ; < ... - - 32 ~ Z BOHINJA SEM GLEDA MOGOČNI TRIGLAV, KROG NJEGA JE ČEDA GORA IN DOBRAV. V OZADJU KOKOVNICA, STORŽIČEVA ŽENICA, IN DOLINA, DOBOV JE IN KAMNJEK GOLOGLAV. Vojteh Kurnik Ljubelj je luknja, ki so jo napravili zgoraj na Snežniku, tako da skoznjo lahko jahaš ali se pelješ. V tej luknji se ločita Kranjska in Koroška. Marsikdo, ki stoji pod goro, si ne bi mogel misliti, da drži čez njo cesta, kajti neizmerno je strma in visoka, povrh še skalnata in porasla z bukovjem,; Toda neutrudna pridnost izravna marsikaj hrapavega, ugladi marsikatero neuglajenost in napoti včasih celo neprehodnost samo na pravo pot. Ne glede na to, da je ta gora odzdavnaj bila zaradi višine nedostopna za vozove in konje, so jo le privadili na pot, ki se vije okrog nje in gre celo miljo po kačje navzgor. Na mnogih krajih je vsekana ali vdelana v skale, ponekod pa je podzidana. Pred nekaj leti sem bil voljan, da bi spodaj ob vznožju napravil luknjo, tako veliko kakor zgoraj, ki bi se skoznjo dalo jahati in voziti. Sem jo tudi že zmeril. Šla bi pri Sv. Ani v goro, ven pa bi prišla na drugi strani pri Sv. Lenartu in bi držala čisto naravnost od ' vhoda do izhoda. Toda conta-gion ali kuga, ki je nastala takrat na Dunaju, je to onemogočila., Zahteval sem namreč od njegovega cesarskega, veličanstva za trud in stroške večjo prevoznino poleg določenega prispevka, a to se v žalostnih in tesnobnih kužnih časih ni dalo doseči. Bilo bi splošno koristno delo in vsakomur znatno v pomoč, ker je treba, vsako leto prepej izdobi za popravilo ceste, a pozimi obtiči tam mnogo ljudi, kadaj? se trgajo plazovi, to je kadar se zgoraj sneg sproži in drsi navzdol. Čez goro sta dve milji hoda, ena gor, druga dol, tako pa bi bilo skozi goro le pol četrti milje,.. Valvasor, Slava vojvodine Kranjske Mirko Pupel, Valvasorjevo berilo Luči na vodi Mnogi se sprašujejo, kako je sploh prišlo do praznovanja Gregorjevega. Tumi mene je zanimalo, žabo sem vprašala Ki-gureževega. ata, ki je bil včasih J,šuštar", če pomen tega običaja pozna. Odgovoril ni je: ”Na Gregorjevo je dan že daljši in zvečer ni več take teme. Saj veš, ali ne, da so Šuštarji včasih i-meli po enega ali več vajencev, ki so delali v majhnih delavnicah? Ker so bila takrat okna v hišah majhna, je bilo pozimi v prostorih kmalu popoldne že temno. Šuštarski nojstri so hoteli dan podaljšati vsaj za neko.j ur. Prižgali so petrolejke in tako so lahko delali do pozne noči. Na Gregorjevo, to je v začetku marca., so bili pa dnevi že toliko daljši, da. so lahko delali brez luči. Na Gregorjevo zvečer so po vodi na kosih lesa spustili luči. Prižgali so jih, ker so mislili, da bo ogenj zvabil zle duhove, ki straše ponoči, v vodo, in se bodo utopili. Spuščanje luči po vodi je pomenilo, da prihaja pomlad.” "Kako pa to, da. sedaj spuščamo po vodi hišice in ne luči?” sem ga vprašala, ko sem videla, da je nehal govoriti. "Tega ti pa ne ven povedati,” mi je z obžalovanjem odgovoril. ”Spuščajije hišic po vodi bo kmalu zamrlo, saj je vsako leto nanj hišic." "Ja, letos jih je bilo zelo malo, pa. še pozno zvečer, tako da je večina ljudi odšla že domov. Pa še dež je za.čel padati.” Nekaj časa je bil tiho, potem pa. je rekel: "Pa. je škoda, da bo ta običaj zamrl, ker se je razen v Tržiču ohranil le še v Kropi in njeni okolici. Večina starih običajev zamira., toda. upam, da. boste poskrbeli, da na Gregorjevo ne bo ostal le še spomin." Maja Zagorc, 8.a Na Gregorjevo v Tržiču Na Gregorjevo se je v Tržiču še do današnjih dni ohranil star ljudski običaj. Pravijo, da na ta. dan "Šuštarjem" ni več potrebna'luč. Zato so včasih v jerbase nasuli žaganje in natlačili cunje in jih zažgali. Te goreče jerbase so spustili po Tržiški Bistrici. Od tega dne so čevljarji deleJLi le toliko časa, dokler so videli "brez luči» Sedaj ne spuščajo več jerbasov, ampak hišice» Hišice so najprej dva dni razstavljene v Kurnikovi hiši. Okoli pete ure popoldne pridejo otroci po svoje hišice in ko je sprevod pripravljen, krenejo po Cankarjevi cesti navzdol, čez most in po Trgu svobode proti bregu Tržiške Bistrice- Vso pot spremlja sprevod harmonikar. Ko prispejo do brega, jih že čaka množica ljudi na mostu in na bregu, nekateri pa glodajo skozi okna domačih hiš. Na bregu je zložena grmada, ki' jo polijejo s petrolejem in jo zažgejo« Otroci dajo hišice na vodo in jih spustijo po njenem toku. Hišice imajo privezane na vrvi, da jih lahko spet potegnejo k sebi,- Včasih se zgodi, da se vrvica strga in tok odnese hi-šicoc Ostanke hišic je dostikrat moč najti pod mostom. Hišice spuščajo toliko časa, dokler gori kres, ko pa ta.ugasne, se otroci in ljudje, ki so prišli ta običaj gledat, razidejo. Dostikrat se je zgodilo, da sem že naslednji dan spet videla naj st are. j še ga tržiškega čevljarja Mol ine ja, ki je še vedno delal pri luči. Torej to, da od Gregorjevega dalje čevljarji ne potrebujejo, več luči, ni vedno. res. Tržičani pa. sno na ta obič; j zelo-ponosni„ • V.h'jV Hišna imena v Tržiču in okolici .Romana Lampič, 6*a V naših krajih so bila včasih pogosta hišna imena. Gospodarji so se menjavali, hišna imena pa so ostala in so še danes marsikje v živi rabi. Nekatera se zdijo razumljiva, za mnoga pa ne vemo več, kaj naj bi pomenila* ljudje gradijo nove hiše, nastajajo novi domovi» Ti so ponavadi brezimnogih lepih stvari, ki so krasile prebivališča prednikove. Izginili so podboji iz zelenega kamna,- nič več ni ljubkih■polkLiic-.imodemi balkoni so zamenjali ganke* Seveda so ti domovi tudi brez hišnih imen; nadomestile so jih' številke * .1. 36 - Kaši učenci so zbrali nekaj hišnih imen iz Tržiča in okolice» čeprav trdno upajo, da še dolge ne bodo odšla v pozabo, so jih zapisali in napravili skromno zbirko? pri Mlinarjevih, pri Vazarju, pri Kavarju, pri Korošovih, pri Beeevovih, pri Jožcu, pri Bundru, pri Cvirnu, pri Smoleju, pri ŽvLrcu, pri Crniku, pri Rotarju, pri Matizovcu, pri Operotu, pri'Zajmenu, pri Gebnu, pri Cižovniku, pri Blejcu, v Vasovju, pri Lajbču, pri Balentu, pri Šuštarju, pri Cecku, pri Divjaku,'pri Krancu, v Grabnu, pri Žabarju, pri Inžečma— nu, pri Tonaču, pri Menihu, pri Gašperju, pri Anžonu, pri Žniderju, pri Psotarju, pri Lišenu, pri Škofu,, pri Jožu, pri Vrbanku, pri Maželnu, pri Javorniku, pri Završniku, na Počivala, pri Užarju, pri Roku, pri Jakecu, pri Bohincu, pri Medvedu, pri Ciganu, pri Ščerovcu, pri ükanu ■ • (podljubelj) pri Skledarju, 'pri Bariču, pri Palovčanu, pri Putneku, pri Rodarju, pri Čenču, pri Štefanu, pri Lovšu, pri Rajtemeku, pri Prinčku, pri Žoncu, pri Komaltneku, na Skali, pri Švelcu, pri Kilerju, pri Molinetu, pri Tekcu, pri Tevžcu, pri Rihardu, pri Bastelnu, pri Bučarju, pri Perberju,- pri 'Kodru, pri Šetincu, pri Teksterju, pri Damulneku, pri Žeblaču, pri Bitencu, pri Barteljnu, pri Toncu, pri Šlosarju, pri Jožku, pri Cenu, pri Kuštru, pri Yandrhovcah, pri Luzarju, Kajža, pri Slugi, pri Cku, pri Mažu, na Frtunu, pri Jokelnu (Tržič) pri Johanci, pri Hafnerju, pri Smrekarju, pri Kuštrcu, pri Klančarju,pri Starmanu, pri Srečniku, pri Martinu, pri Petru, pri Janezu, pri Jurju, pri Lacku, pri Ludviku, pri Mihu, pri Zrimšku, pri Štancarju, pri Hribarju, pri Skavarju, pri Peskarju, pri Mežnarju, pri Končarju, pri Rarovžu, pri Jožov-cu, pri Vogvarju, pri Pepci, pri Pernetu, pri Mihevcu, pri Jeretu, Komarju, pri Zaberneku, pri Robežu, pri Žirovcu, pri Blažu, pri Frančku, pri Hrušu, pri Kuštru, pri Staretu, pri Gdričarju, pr: Jurežu, pri Španu, pri Tiču, pri Franu, pri Uskovou, pri Užarju, pri Temšaku, pri Anžicu, pri Švelcu, pri Harižu, pri Hlačmanu, pri Vanšgp?ju, pri Orešneku, pri Trnovcu, pri Olipu, pri Žitniku, pri Slaparju, pri Ropošu, pri Gazu, pri Rovarju, pri Pavšelnu, pri Gabercu, pri Rekarju, pri Klenenšneku (Lon) Mirjan Primožič, Tonaž Slapar, 6.a, Ima Lotrič, 7.a, Izidor Abačič, 8.b, Vida Ahačič, 8.b, Boris Tonazin, 8.b Bilo je 29. narca 1937. leta Bil je lep zinski dan, ko se je 29 smučarjev iz Tržiča podalo pod Storžič smučat. Hoteli so prirediti smučarske tekne na plazu. V stari koči pod Storžičem sta bila Jože Meglič in lovski čuvaj Čarman. Smučarje sta opozorila na. nevernost plazov. Smučam?ji ju niso ubogali. NadaljevaJLi so pot in prečkali plaz. Plaz se je odtrgal in pokopal pod seboj devet smučarjev. Bilo je ob 13.00 uri popoldne. Reševali so jih tri tedne. Zadnjega so našli šest metrov globoko v snegu. Vse ponesrečence sta zvozila v dolino Hru-šev in Robidov ata. Vse to ni je pripovedoval Slavko Lukane, ki je preživel nesrečo na plazu pod Storžičem. Aleš Meglič, 2. r. podružnična, šola Lon - 38 ERIDITE, NEVIHTE VE, PRIDI, BURNO TI ŽIVLJENJE, PRIDI, ŠUMNO KOPRNENJE, IN PREVPIJTE MI SRCE! (Josip Murn, Ko dobrave se nrače) Moja sestrica Inan sestrico Tanjo. Stara je eno leto. Rad se igran z njoc Zelo rada ni nagaja, kadar pisen nalogo. Z nize ni vleče šolske potrebščine. Kadar ji česa ne pustin, se začne jokati. Zelo rad jo tudi pazin, da ne pade po tleh. Sekega dne je mamica kuhala kosilo, midva s Tanjo pa sva se celo dopoldne /ožila z vozičkom in se tri ure igrala v mivki. Spekla sva mnogo potic, presejala veliko peska in iz njega naredila mnogo bunkerjev in gradov. Poten sva šla. kosit. Popoldne pa smo se vsi veseli odpravili na izlet v Vrbo. Matjaž Razinger, 3,b Moja nami Moji nanici je ine Joži. Ima črne lase. Dela zjutraj. Če ji nagajam, se jezi. Če prinesen iz šole oceno pet, je zelo vesela. Milan Jančič, i.b Delovni u.an noje name Moja. nama je gospodinja. V tovarno ne hodi, ker ina. dona veliko dela. Zjutraj zgodaj vstane, pripravi zajtrk, nakrmi kravo in dva prašiča» Kmalu se zbudimo otroci. Poleg nene pazi še na sestrina fantka. Kmalu nora začeti pripravljati kosilo» Tudi žival postane lačna in jo kliče» Jaz grem v šolo, njo pa čaka še pranje« pospravljanje in kasneje, ko se sestra vrne iš službe, gre delat na njivo. Delovni dan noje name traja od ranega jutra do pozne noči, vendar ne dobi nič plače» Rada Dovžan, 2ab - 4-0 - l?asa 'budilfea Imam svojo "budilko* Je okrogle oklike, na vrhu pa. ima velik zvoneca Tsalc večer jo navijem, da rae pravočasno zbudi za odkod v šolo5 Nekega večera sem jo pozabil navili in drugi dan sem moral leči v šolo. Ce ne bi imel ure budilke, bi večmrat zamudil pouke Tomaž Ribič, Ura Ura leče, nič ne reče, lika, laka., nič ne čaka. Ura sedem je zvonila, danes zopel me zbudila, ki 1 r o se. ob le č em in v šolo slečen. Ko pa v šolo prikilin, šolski zvonec se oglasi cin, cin, cino Darko Žnidaršič, 2ob Moja knjižnica y sebi v omari imamo polno knjig» Med njimi so tudi noje knjige, ki jik zelo rad prebiram. Ko sem bil še majken in nisem znal brali, sem gledal samo slike. Zelo rad berem Pisani svet. Poleg leh pa imam še veliko pravljic kol so? Kukavičji Mike c, ncč;, Trnjulčica. krojaček in velikan, Pravljice za lakko Jože Dobrin, 2„b Medvedek Jaz sen medvedek, rjav sem, kosmat* Hodim po gozdu, a kar brez copat. Sen skuštran, mršav, kot crni bav - bav. Mojca Mehle, 3-b Muri Nekega dne, ko sen prišel iz šole, je pred našimi vrati ležal velik, čm pes. Zelo sem se ga prestrašil. Velikih psov se namreč bojim. Ko ne je pes zagledal, se ni je začel prilizovati in veselo mahati z repom. Strah je bil odveč. Kmalu sva postala prijatelja. Dajal sem mu jesti in piti. Nisem vedel, čigav je in kako mu je ime, zato je ostal pri nas. Pes se je navadil name, ker sen bil dober z njim. Naredil sen mu hišico. Ponoči je spal v njej, podnevi pa. hodil z menoj. Kmalu se je na.šel lastnik in hišica je ostala prazna. Že sen pozabil na to zanimivo srečanje in prijateljstvo, ko se je pri na.s ponovno pojavil pes. Ni bil isti in tudi tako velik ne. Postala pa sva vseeno dobra prijatelja in tako je pri nas zopet živahno. Hišico, pa zopet služi svojemu namenu. Matej Slapar, 3. r. podružnična šola. Lom Moga nagljubša žival Moga naglgubša žival ge pes. Igram se z ngim. Od veselga me kar grize.' Vsak dcan ga pelg'en ven. Ko prideva domov, leže na postelgo in zaspi. Ko se naspi, gre gest meso. ■ i Monika Perne, l.b Moga naglgubša domača živa.1 Moga naglgubša žival ge pes. Poznam psa, ki mu ge ime Muri. Živi v Lomu pri znancih. Večkrat gremo na obisk in takrat se z ngim igram. Kadar priden, ge zelo vesel, ker mu prinesem hrano. Muri ge maghen, črn in okrog vratu ima belo'liso, Muri se rad pelge v avtu. Robi Kozamernik, 2.b Nesrečni vol . ; Mama ni ge pripovedovala dogodke iz časov, ko ge še pasla krave in vola. Nekoč ge odšla grabit listge. Mani medtem ni dobro pazila, kag delata krava in vol. Vol ge zašel v listnico. Deske so bile slabe in pod ngegovo težo so se vdrle. Padel ge v svingak, kger sta bila dva prašiča. Mami ge opazila, da vola ni nikger. Šla ga ge iskat. Zelo se ge prestrašila, ko ga ge videla v svingaku. Šla ge poklicat mamo. Ne kag' časa sta se trudili, da bi ga rešili, a ni bilo nič. Odšla ge v gostilno in poklicala na pomoč Hrušovega Pranca. Moral ge odžagati vrata. Nagpreg so rešili oba prašiča. Poten ge prišel na vrsto še prestrašeni vol, ki se še dolgo ni zavedal, kag ge bilo z ngim. K sreči se ge vse dobro končalo. Vol pa se ge potem svingaka ogibal. Algana Kralg, 3»n, podružnična šola Lom Ptičice Lačne ptičke prosijo za hrano. Alenka jin vsa vesela na-nasuje zrnja. Ptičice so se zahvalile Alenčici. Rekla, jin je; Kar priletite še po hrano, če boste lačne. Sponladi pa ni boste pele. Ronana Kramar, l.a Bil sera na Turnu Nekega lepega jesenskega dne sva se odpravila z očetom pod Tum, da bi spravila do poti nekaj hlodov. Naravnala, sva jih na plaz, ki je bil zelo strm.' Sprva so drseli počasi, poten pa vedno hitreje. Butali so ob skale, se prevračali in ko je bilo že bolj položno, so se počasi ustavili. Tedaj ni je oče obljubil, da bova šla tudi na vrh Tuma» Obljubo je izpolnil» Zagledala sva v skalo vsekano polico, kjer je bival gans. Bilo je nastlano z listjem in travo» Ko sva priplezala do vrha, se nama je odkril prelep razgled daieč naokrog. Na vrhu je ležalo suho smrekovo deblo. Vrgla sva jo čez skale in videla, kako se je zarilo v neko jemo. Bila sva radovedna, kaj je v tisti jami. Videla sva globoko luknjo. Če si vrgel kamen vanjo, je dolgo padal v globino. Na poti domov sva se pogovarjala, kaj bi utegnilo biti v tisti jami. ' ...• • • Marko Primožič, 4,. r podružnična šola Lom V gorah Nekega nedeljskega jutta smo se zmenili, da bomo šli na Kriško goro. Od doma smo se odpravili zelo zgodaj. .Obetal sec je lep sončen dan. Šli smo na Brčev rovt. Pot je bila zelo stma» Sonce je neusmiljeno pripekalo. Kmalu smo bili utrujeni. Večkrat smo počivali. Poti ni hotelo biti konec. Popili smo vso pijačo, kar smo jo imeli s seboj. V dobrih treh urah smo končno zagledali kočo. Utrujeni in zadihani smo sedli za mizo. Malo smo se okrepčali, ne.to smo šli za kočo na travo, S Kriške gore je zelo lep razgled, zs.to jo ljudje tako radi obiskujejo. Zadovoljni z lepim izletom smo se veselo vrnili domov. Jara Meglič, 3» r» podružnična šola Lom V gozdu Keki deček je imel zelo rad ..živalice, Ime mu je bilo Uroš, Nekega dne je šel v gozd in je našel ptička, ki je padel z drevesa. Vzel ga je in odnesel domov. Potem ga. je dal v kletko in ga., je toliko časa pital, dokler ni bil spet zdrav. Ko je spet ozdravel, ga je odnesel v gozd, nazaj na drevo. Marjanca Dobrin, lca Voda ~ popotnica. Sredi planjave izvirček Šumija, v bistri studenček tiho curlja. Bistri studenček Tr potok se zliva, žuboreči potoček se v reko preliva» Peka velika k morju hiti, morje globoko v oblake hlapi. Iz oblakov pa dežek se moker ulije, zemljico žejno dobro zalije.. 3«b Mojca Nehle, Izlet v Ljubljano Danes popoldne smo šli v Ljubljano. Brata Aleša smo peljali v vojaški don, V avli nas je sprejel dežurni vojak:. Ale< ša je najprej vpisal. Potem mu je pokazal sobo. Šli smo z njim v tretje nadstropje. V sobi je bil neki fant. Alešu se je predstavil. S prijateljem je ostal tam, mi pa smo odšli domov. Stanci Meglič, lob Počitnice Lansko leto sen bila na. počitnicab. Letovala sen na. morju. Bilo je zelo vroče, rada bi plavala, toda nisem znala. Večkrat sem poskušala zaplavati, vendar ni šlo. Ilaenkrat se ni je posrečilo napraviti nekaj zamahov in od tistega trenutka je šlo vsak dan bolje. Tako sen se naučila plavati in počitnice so kar prehitro minile. Tatj ana Kaven, 1-b Na kopanju V sredo smo šli v Tržič na plavanje. Ko smo jnišli na Graj-zerjevo šolo, smo se najprej v garderobi preoblekli in nato šli v bazen. Ker ne znan plavati, sen se v začetku malo bal. Tovariš nas je bodril, naj kar gremo v vodo. V bazenu je bila deska, pa sem se je prijel in z njo zaplaval. Jože Tišler, 2, r. podružnična šola Lom Doživljaj na smučanju Bila je lepa sobota. Očka ne je peljal na Zelenico, kjer sen smučala. Vozila sen smuk, slalom in veleslalom. Ko ne je zeblo, sva šla z očkom na čaj in sendvič. Potem sem prosila očka, če grem lahko še malo na smučišče. Očka ni je dovolil. Kmalu ne je poklical in odšla sva domov. Lili Jakovljevič, l.a Moje smučanje Ko je bilo še dovolj snega, smo šli večkrat na smučanje. Hodili smo na Zelenico in Zatrnik. Ka Zatrniku sen se naučila voziti z vlečnico. Na Zelenico pa sem se vozila s sedežnico. Zelo sem bila vesela, ko sen presmučala plaz. Janja Hladnik, l.b Pri zobozdravniku Nekega dne zjutraj ne je začel boleti zob. Očka ne je vprašal; "Kaj pa ti jo?" "Saj vidič, očka, da ne boli zob! Zobozdravnik ga mora iz-. puliti." Oblekla sva se in odhitela k zobozdravniku. Stopila sen v čakalnico in slekla kapo in plašč. Ko ne je zdravnik poklical, sen odšla noter. Sedla sen na visoki stol, zamižala in odprla usta. Zdravnik je rekel, da ne ne bo nič bolelo.' Nato sen zagledala v zdravnikovih rokah, bleščeče se klešče. Potisnil ni jih je v usta in v trenutku ni je izpulil zob. Nič ni bolelo. "Ti si pa res deklica, da malo takih", ni je poten rekel zobozdravnik. V čakalnici sen se oblekla in odšla donov. Nič več ne ni bolelo. Liljana Petrovič, 3»b Srajca Bila je sobota zvečer. Ko sen stopil iz kopalne kadi, sen imel že pripravljeno najico, spodnje klače in vse ostalo. Bil sen že skore.j oblečen, toda, gunb pri srajci se ni hotel odpreti, V roko sen hitro vzel škarje in gunba ni bilo več. Mana je vse to opazovala, nazadnje pa je rekla: "Pri sosedu inajo večje škarje. Pojdi ponje in poreži še te gunbei" Do ušes sen zardel, ško.rje sen vrnil na svoje nesto in od takrat ni ne pride na nisel, da bi odstrigel še kakšen gunb. Milan Čelikovič,'3»b Nedeljski popoldnevi V naši družini sno štirje. Očka in nanica sta zaposlena, v tovarni Peko. Dona. pa. je mlajši bratec. Med tednom je vsak po svoje zaposlen. V nedeljah pa. hodino na izlete. Zadnjo nedeljo sno bili v Begunjah. Ogledati sno si nuzej. V Begunjah so bile tudi gugalnice in sva se z Markom dolgo gugala. Ko sno šli donov, sno videli letata, kako se spuščajo in dvigajo.' Podobno ritme vsaka nedelja.. In zopet se začne nov teden. Polonc a Br odar, 1. b Na, obisku Teta. nas je povabila, na. obisk. Bila je lepa sončna nedelja. Teta nas je že čakala ob robu gozda. Tam. stoji.njena hišica. Zbralo se nas je veliko. Otroci sno se veselo igrali, nanice pa so pripravljale malico. Poten sno se najedli in spočili. Kmalu je bilo nedelje konec in morali smo domov. Ta izlet v naravo mi bo ostal še dolgo v spominu. Andreja Meglič, l.b Sonce Sonce zjutraj vzhaja, odpira cvetkam oči. Sonce veselo lička napenja, po nebu se ziblje kot velik balon. Sonce zahaja trudno, zaspano na nebu se zopet mrači, Vanja Vidmar, l,a Pomlad prihaja Spomladi se začne prebujati vsa narava iz zimskega spanja. Sneg se žalostno poslavlja, ker ga topi toplo pomladansko sonce. Prvi znanilci pomladi soj zvončki, trobentice, mačice, narcise in vijolice. Pomladnih dni se vsi veselimo, ker se nam ni več treba oblačiti v zimska oblačila. Še bolj kot mi so vesele živali. Vesele so zato, ker imajo več hrane in rade se grejejo na toplem spomladanskem soncu. Ptički ska.če j o z veje na vejo in veselo prepevajo. Siničke in vrabčki si že delajo gnezdeca, kjer bodo znesli jajčeca. Kmalu se bodo vrnile tudi ptice selilke. Pomlad-se prične 21. marca, konča pa se 21. junija. Irena Vidovič, 3.a Začutila sen, da prihaja ponlad Nekega dne sen se sprehajala po polju. Opazila sen, da po njen letajo najrazličnejše žuželke. Najlepši netulj in najlepši hrošček sta sedla na poljsko cvetico in se začela pogovarjati. Prisluhnila sen njunenu pogovoru. "Dober dan, gospod metulj!" "0, dober dan, gospod hrošč! Kako se kaj počutite po tej zini?" v/ v/ "Se kar dobro! Čeprav ne nalo daje revnatizen. Toda letos kaže, da.-bo lepa ponlad, kajne?" "Kaje nič ne rečen, preden ne vidin. lansko leto sen se kar nalo napihoval, da. sen slišal z nesta, da bo lepa. ponlad. In veste, kaj je bilo poten?” "Odkod naj bi pa vedel? Hitro ni povejte, ker ne zelo zani-,na!" :rNo, pa van bon povedal. Poten, ko sen priletel na. polje, so se začeli zbirati oblaki in liti je začelo kot iz škafa. Tako je padalo celo ponlad. Sa.j poznate pregovor: Ne hvali dneva pred večerom?" "Oh, saj to je grozno. Veste, nene še ni bilo na. svetu. Sen se. šele pred kratkim rodil. Ja, ja, zelo naporno je ikriti na svet.", "Mogoče bi se pa sedaj pogovarjala še kaj- drugega, gospod netulj?" "Hh, saj bi bilo res dobro pomeniti se o čen drugen." "No, kako pa kaj žena? Vana gre dobro?" "Se kar gre, čeprav ni žena očita, da sen lenuh." "Ja, ja, z ženani so zmeraj težave." "Pa veste, kaj je noja naredila z nano? Začela je vpiti nane, nato pa. je pobrala vsa krila.* kar,jih je imela in odletela k nami. Pa prav nič nisen bil žalosten zaradi tega!" "Saj kar verjamem, da niste bili." "Sedaj pa se bova morala posloviti!" "Res bi bilo najbolje, ker noran nabra.ti še nekaj medu, sicer ne bo žena spet karala. No, pa nasvidenje?" "Nasvidenje! Ostalo se bova pomenila, drugič!" Tako sta. se ločila ne tul j in hrošč. Odletela sta vsak v svojo sner. Kdo ve, kje sta se ponenila ostalo? Aliča Jernan, 6.a. Bila sen neprevidna Nekega dne sva se z nanico zopet prepirali zaradi Brisanja posode. Tega narreč sploh nočen delati. ,!Da bo vse pobrisano, ko se vrnen 1" ni je ukazala po dolgen prepiru ter zaloputnila z vrati. "Buj,” si nislin, "prav za~ nina ne, kolikokrat jo je ona pobrisala." Toda vseeno sen vsa jezna zgrabila cunjo ter začela brisati. In ta ponev, tega sploh ne bi bilo treba brisati. Ko bon velika, bon inela.stroj, ki bo brisal ter ponival posodo. Iz tega sanjarjenja ne prebudijo črepinje kavne skodelice. Oblila ne jo zona in postalo no je strah. "Le kaj bo rekla?" sen takoj po-nislila. Pobrala sen črepinje, jih dala na nizo ter do konca pobrisala posodo. Nato sen stekla v klet po lepilo ter začela lepiti. Kar lepo ni je uspelo, le en košček je nanjkal. Po dolgen iskanju sen ga našla pod nizo. Zlepila sen še to in skodelico pospravila. Začela sen kuhati kavo, kajti vedela sen, da se bo nanica vsak čas vrnila. In res, v ten trenutku je pozvonilo. Mani je stopila v kuhinjo. "No, lepo" je rekla. "Pa si jo le pobrisala?" ne je izzivalno-vprašala, • Jaz sen se sono zasmejala. "Ali boš kavo?" sen jo vprašala. "No, jo pa boni" je odgovorila. Po svoji nerodnosti pa sen prijela ravno poškodovano skodelico, ki se ni je v roki razletela. Obe sva se do solz nasmejali. Andreja Krabonja, 5*a Nesrečen dan Neko sončno soboto ni je nama rekla, naj grem v trgovino po kruh in nleko. Ves zaspan sen prikimal in si nataknil škornje. _ 51 - Tekel sen po lesenen balkonu in se spustil po stopnicah navzdol, nakar sen se zaletel v razburjenega soseda. Mitro sen se pobral in se sosedu opravičil. Kmalu sen prisopihal v trgovino, kjer je že čakala dolga vrsta ljudi. Mislil sen si, da bon počakal kar pri vratih, da se ta vrsta razide. Keka gospa je hotela iz trgovine in jaz sen se še bolj stisnil za vrata. Ona je hotela vrata odpreti, a jaz, bučko, sen ostal za vrati ves zgrbljen, ker sen nislil, da se bodo sedaj odprla, Knalu je v trgovini nastala velika zneda. Nekateri so hiteli iz trgovine, a drugi noter. Prodajalka ni je rekla, naj se že- enkrat spravin izza vrat. Ko sen vse nakupil, sen šel donov užaljen in potrt. Toda še sedaj ni bilo niru z noji ni živci. SKkonolcen sen udaril' v škatlo za sneti. Nisen se znotil za. to, kajti vedel sen, da. ne čaka še veliko drugih . nesreč. * Damjan Bučinel, 5»! •/L;.1' v . •' ■ ... . • • • ■ Nesreča 5 . . ’ ■ . -■ a.i Nekega dne popoldne sen se odpravila, v gozd po jagode,.. Z ne— noj so šli še Jože, Miha, Mirko in Tadeja. Vzpenjali sno se po velikih' strninah. Naenkrat sno ..prišli nad veliko skalo, pod katero je -zijal prepad. Šli sno še dalje in knalu sno našli jagode. Nabrali sno jih polne kanglice. Tadeja, je nabirala bolj urno kot ni in se je začela, hvaliti, da je bolj pridna. Poten se je začela prepirati. Mi sno se z njo skrega.-li in zaradi tega je odšla donov. Šla je po isti poti, po kateri sno prišli. Mi pa sno šli po drugi. Ko sno prišli na kri žišče, sno zaslišali klice na ponoč. Hitro sno stekli tja in videli sno Tadejo, ki se je konaj še držala za skalo. Jože in jaz sva jo hitro potegnila na pot» Nato nam je povedala, da ji je spodrsnilo in je zdrsnila pod pot. Povedala nan je tudi, da bi ji pošle noči in bi padla v prepad, če bi prišli nalo kasneje. Dvorin, če bi ostala še živa? verjetno ne, ker je bil prepad globok. Bila nan'je zelo hvaležna za pomoč. Eli Meglič, 4,a Pri nas dom je lepo Vsak človek ina rad svog don. A mnogi ga ninago. Šele tedaj, spoznajo, koliko tok don pomeni. Tudi novo stanovanje ni tako lepo kot prvo, v katerem so preživeli svojo mladost in v katerem so mnogo doživeli. Tudi jaz inanr svoj dom rada, čeprav si včasih želim, da hi ušla, ker me domači razjezijo. Toda kmalu spoznam, da se z jezo ne da ničesar doseči. Don ni samo stanovanje, ampak tudi družina, in vse, kar je v stanovanju. Kaj hi pa hilo, če hi hila v stanovanju sama! Bilo bi ni dolgčas po družini, po živalih, po raznih drugih stvareh. Tudi živali spadajo k domu Žival ima rada don in njegovo okolico. Rada imam živali. Kako se razveselim mlalih muck ali telička! In rože v vrtu. S kakšnim veseljem spomladi pognojim in prekopljem vrt, da potem poleti gledam, kako cvetijo rože ali raste zelenjava.. Tudi drevje okoli vrta se ni zdi lepo, čeprav steza pozimi v zrak gole veje. A spomladi vse brenči okoli cvetočih dreves. Toda da lahko vidim in občutim vse to, moram trdo delati. In samo zaradi dela si včasih želim zbežati od domač Kmalu pa spoznan, da bi poten ne občutila več vseh teh lepot. Tudi ljudje, ki odidejo po svetu, vleče domotožje nazaj v domovino, v svoj don. Zelo pogosto se poten tudi vrnejo. Zaradi vsega tega so ljudje, ki nimajo pravega doma, nesrečni. So pa tudi ljudje, ki imajo don in vse v njen in okoli njega, pa vendar niso srečni. To so razni nezadovoljneži, ki hočejo zaradi častihlepnosti vse imeti. Ko pa imajo vse, si želijo biti preprosti ljudje, ki so srečni zaradi drobnih stvari. Mari ja, Meglič, 6»o Z dedkom se rad pogovarjam Ob deževnih dnevxh najraje sedim na okroglem čevljarskem stolu in poslušan dedka. Večkrat ni pripoveduje o sobi, ko - 53 ~ je bil še mlad» Najraje se spominja časov, ko je bil še pastir, Za šolo skoraj ni bilo časa» Zjutraj je moral zgodaj vstati in gnati čredo na pašo. Zato sploh ni mogel hoditi v šolo. Le ob kakšnih posebnih dneh, ko je bil prost, je šel v šolo«, Past je hodilo tudi mnogo drugih fantov. Zato ni bil san? Pekli so krompir in pili mleko» Mesa skoraj da niso poznali. Jedli so ga le takrat, ko so doma klali. Na paši so delali piščalke, frače in druge pastirske umetnine, da jim je bil krajši čas» Ko so se tako igrali, sta jim tudi kakšna ovca ali tele zbežala ali pa se izgubila. Takrat je bilo konec "lumparij”. Razkropili so se na vse strani in iskali» Na srečo so žival vedno našli, če ne, bi doma pela šiba. Tega SO' se najbolj bali» To je bila zanj prava pastirska šola, saj je raje hodil na pašo kot pa v šolo» Ko je bil dovolj star, so jo šel učit za čevljarja» Sedaj ne dela več, ker «. mu pešata vid in sluh» Star je že devetinosemdeset let, zato se rad spominja, mladosti, Janez Slapar, 3„b Vse bi storil zanj Moj prijatelj Boštjan mi je nekega dne povedal, da bo šel v Dolino, Tudi san'bi šel rad z njim, a sen se ga bal vprašati» Cn je to gotovo opazil, zato je rekel? "Saj greš tudi ti lahko z menoj»" Zelo sen.--bil vesel, da. je ustregel noji tihi željj.» Drugi dan je že navse zgodaj prišel pome. Odšla sva po cesti, ki je vodila v Dolino» Ko sva prišla, do predora, sva se zagledala v ploščo, ki je tam postavljena» Silil sen naprej, on pa je rekel, da je še čas» Pot naprej je bila blatna, zato bi se lahko zgodila nesreča. In res se je» Padel sem v 'blato in umazal hlače» Bile so mokre in blatne» Ko sva jih na soncu posušila in odstranila blato, sva odšla, naprejr Prispela sva de, prve hiše« Tam je bil nekoč tudi mlin» Sedaj je zapuščen» Srečala, sva- otroke, ki so bili pri vodi in se igrali» Zaten sva pbmalicala in malo poklepetala. Odpravila - 54- - sva se donov. Na poti nazaj sen se zagledal v vodo. Bila je ■bistra. V njej so bile tudi ribe. Ko sen se iztegnil, da bi eno ujel, sen padel v vodo. Spet sen bil nofcer. Začel sen jokati. Boštjan se je skušal potolažiti. Rekel je, da bo še vse dobro. Z nokrini lilačani se nisen upal ned ljudi. Ravno takrat je nino pripeljal tovornjak* Boštjan ga je ustavil in prosil voznika, če sneva prisesti. Voznik jo dovolil in naju odpeljal domov. Tega ne bon nikoli pozabil. Tonaž Meglič, 6.b Rad bi van ga predstavil Spominjan so otroštva, lepih stvari. Marsikaj sen že pozabil, a prijatelja, ki sen ga imel, ne bon nikdar. V otroških letih sva bila vedno skupaj. Najina igra je bila podobna Cankarjevi Enajsti šoli, sano v ten je bila razlika, da sva midva tolkla neko staro, izprano skalo. To je bila najina najpogostejša igra. Pravzaprav se česa drugega nisva lotila. Imel je precej revne starše in dona se niso dobro razumeli. Oče je pil in pretepal ženo in sina. Toda nekega dne se je vse spremenilo. Prišli so v lepih oblekah in izgledalo je, da so -družina, kateri ničesar ne manjku. Kljub tenu sva ostala prijatelja. Toda ne dolgo. Nekega dne so prišli po očeta miličniki in razvedelo se je, da je poneverjal. Zopet je bilo vse razdrobljeno. Dolgo časa. prijatelja nisen videl. Izvedel sen, da je zbolel za pljučnico. Od takrat nisen videl ne njega ne njegove nesrečne matere. čeprav ne ven, kje zdaj živi, vendar le nisem pozabil nanj. Prijateljev, ki so ti bili v mladosti zvesti, ne pozabiš nikdar, pa če tudi te kasneje spravi v zadrego kdo, ki si ga imel najraje. Uroš Dobrin, 7.a Potovanje v sanjah: Ladja vesoljska najine so sanje, saj odle tiva na potovanje o Iz orbite bova odpluli s hitrostjo neznane stvari. Na Marsu sva pristali ter na zvez dah pre sp ali» Ko jutro naju prebudi, iz odeje skočivas ena - dva - tri. Na ladjo se vkrcava; o joj to so vendar sanje, a lepo potovanje;, . . Andreja Kra.bon j a in Alenka Švab, 5*a !,V mladih brezah tiha pomlad v mladih brezah, gnezdijo r:ahjo -• 8i (I. Minatti) Ko prvič zasije spomladansko sonce in ko prvič začutiš, da.je spomladanski dan, se čisto spremeniš. v Bola' odeja snega se umakne in zopet vse zelenio Spet zasije toplo spomladansko sonce, začutiš, da te vleče v naravo, "Sedaj je pomlad”, si govoriš, "ni več tiste, bele odeje," Mirno se sprehodiš po krajih, okoli tebe pa žvrgolijo ptice* Lepo je med brezami, ko te nežno božajo sončni ženki, glava pa ti je polna vsakršnih misli. Misliš, kako bo takrat, ko boš.jedel svoj kruh, takrat ko boš oče - mati, ko boš imel svojo družino, ali pa ti uhajajo spomini na mladost* Tudi jaz sem polna takih misli, kadar sen sama v takem kraju, kjer,te, nihče ne moti. Rada se spomnim veselih dogodkov. Vidim, kako sem majhna, sedim v travi, in nabiram rože, ali pa, kako se igram s punčko, se pogovarjam s njo, in še marsikaj - 56 ~ drugega. Velikokrat se zamislim v svojo prihodnost. Kakšno življenje bon imela, ko bon sama? Ali bo noje življenje lepo? Velikokrat so tako vprašan. Včasih vidin svojo prihodnost jasno, včasih pa vso zamegljeno in pusto. Toda. na ten sprehodu skozi breze se sponnin tudi česa drugega iz šolskih dni in mnogo takih dogodkov, ki so že mino. Naenkrat se vse breze izgubijo in spet sen na stari poti. Vse noje nisli se izgubijo in zopet sen dona. Mirjana:Novak, 7«b Zmračilo se je Tiho sen. sedela pri oknu in brala knjigo. Po ulici sb se sprehajali ljudje-. Bilo jih ;je vse polno in vsak je' hitel po svojih opravkih. Opazovala sen jih in si mislila, kaj vse ned potjo premišljujejo, kakšne skrbi^in težave inajo. Čisto tiho. tako da se še sama nisem zavedala, je prihajal večer in prinesel s seboj vse polno skrivnosti. Počasi so se pričele •prižigati luči, na okensko steklo pa'je začel kapljati dež. Bila sen sama doma in vedno sen se v mraku počutila neprijetno. Spomnila seri se raznih bajk, ki jih je pripovedovala stara mana in kar nekam s troh. ne je postajalo. Na cesti'je bilo vedno nanj ljudi. Trgovine so pričeli zapirati in še zadnji kupci so hiteli donov. Bili so utrujeni od dela in vsakodnevnih skrbi. Vsak si jo želel biti.činprej doma, da bi s® ob topli peči odpočil za naslednji dan. Cesta je bila že čisto prazna in tiha, le sen in tja,je pripeljal kakšen zamudnik s svojin avtonobilon in zmotil tišino, ki je prihajala iz bližnjih gozdov. Mrak se je že spremenil v noč. Tatjana Brodnik, 7»b Bori dehtijo Rada zahajan ned bore, ned te velikane, ki stegujejo svoje .* ... , c veje proti soncu in venoner šepetajo. Rada inan stezice, ki vodijo ned bori. Ko se včasih utrujena vrnen iz šole, najden ned ten drevjen zavetje, toplino. Bil je lep dap. Vsi otroci'so se igrali, se snejali in lovili, le jaz sen bila nejevoljna. Jezna sen iskala kotiček, kjer bi lahko v niru brala knjigo. Tedaj sen se sponnila gozdička s potokon in zanikalo ne je, da bi sedla v nah, poslušala, žuborenje vode in skozi borove veje nežikala soncu. Pograbila sen zvezek in svinčnik ter stekla, v gozdiček za hišo. Tekla sen in puščala za seboj bore'in hraste, robido in robidnice, ki sen jih tako rada jedla, sedaj se pa še zneni-la ni sen zanje. Znašla sen se ob potoku. Nejevolja je na nah izginila. Ta kraj ni je bil že od zgod-njega otroštva najbolj pri srcu. Legla sen v travo in pri-sluhnilä... ; .. - 1 . . ... .:-.V j,''- Tedaj sen v travi zagledala zvezek. "Zakaj sen ga sploh vzela s.seboj," sen se spraševala. "Kaj pa, če bi sestavila pe-'sen, ki poje o potoku in borih?" Zazdelo se ni je, da znan • pesen že na panot. In začela sen pisati. Včasih sen' se ozrla . ‘ • T.'• " " ' . po borih in iskala ned njini novih verzov. In res sen jih našla. ■ ; . Tako sen sestavila svojo prvo pesen. Ge borov in potoka ne bi bilo, bi tudi pesnice ne bilo in nnogokrat tudi noje’dobre volje no.;' ” .. .v-h ' . ... ... . Ronana Lanpič, 6.a Naša zamisel je uspela Vsako leto se veselim zime, saj se rada drsam. Lan sko leto smo se zmenili, da si bomo sani naredili drsališče na dvorišču stare Bračičeve šole. Jeseni smo zbrali deske za ogrado, da bi nam voda ne odtekla. Najprej smo zabili žeblje in ograda je bila gotova. S prijateljicami in prijatelji smo se dogovorili, kdaj bomo začeli polivati. V soboto smo se ob desetih zbrali na prostoru za drsališčem Vsak je imel s seboj omelo in škatlo, kamor smo dajali odpadke, ki jih je vsak pometel na kup in jih v škatli odnesel v smetnjak, Marko je prinesel brizgalno cev, ki si jo je izposodil v gasilskem domu. Napeljali smo jo in začeli polivati prostor, na katerem bo kasneje drsališče. Ko je bilo polito, smovsi polni pričakovanja čekali, kdaj se bo voda spremenila v led» Čakali smo kakih dvajset minut. Vsi veseli smo se podali na zelo tanek led kar v čevljih. Kmalu smo odnehali, ker smo videli, kakšne sledi smo naredili. Zopet smo polilj.,toda tokrat več vode. Čez pet dni smo videli, kako debel je led. Drsališče smo razdelili na dva dela. Na enem so fantje igrali hokej, na drugem pa smo dekleta' delale razne figure na drsalkah. Ko smo nekega, dne drsališče spet polili, smo želeli, da bi se še mnogo dni lahko igrali. Doda prehitro je bilo konec veselja na drsalkah, ker se je otopilo in led se je stopil. Tako je bilo konec drsanja. Bilo mi je žal, ker nismo več mogli drsati, vendar sem bila vesela, ker smo s skupnimi močni naredili led in s tem pokazali staršem, da zmoremo marsikaj brez njihove ponoči. Alenka Švab, 5«o Vesele iz mladih let Kot vsi majhni otroci sen se tudi jaz s prijatelji igral razne igre. Tako smo se nekega popoldneva zbrali na dvorišču in se pogovarjali med seboj o filmu, ki je bil prej- šnji dan na televiziji. Vs?ikdo M bil rad indijanski poglavar, zato sen rekel, naj bo najmočnejši in najpametnejši vodja. Nazadnje smo sklenili, da bomo poglavarji vsi. Odhiteli sno domov po puške, loke in pištole. Vrnili sno se na dvorišče. Manjkala so nan le še peresa in bili bi pravi poglavarji. Nekaj hiš naprej je živela žena, ki je imela kokoši. Odpravili sno se tja in naredili zasedo. Od kurnika do drvarnice sno nadrobili kruh in ko so ga kokoši začele kljuva.ti, so kmalu prišle do nas» Vsi naenkrat sno skočili in ujeli tri kokoši. Gpulili sno jim peresa iz repov in si jih zataknili v lra.se. Začeli sno dirjati okoli bloka, pa. nan je tudi to postalo dolgočasno. Spomnil sen se, da. morajo Indijanci imeti tudi ujetnike. Oprezali sno okoli in zagledali Metko in Špelo, ki sta se igrali. Bili sta malo mlajši od nas. Zvlekli sno ju kar za lase k drogu, ki sno ga imenovali mučilni steber in ju privezali s srobotom. Nato sno ju streljali s puščicami. .Obe sta že prej jokali, zda.j sta pa že tulili. Najbolj imenitno se nan je zdelo, da sno ju prestrašili. Toda prišli sta nami in man pobrali loke in puščice, Metko in Špelo pa odpeljali. Metkina nama je imela rože na ba.lkonu, za.to sen v jezi vrgel kamen in razbil cvetlični lonček. Dona sen bil tepen in od takrat nisem več metal kamenja na balkone, Indijance pa. smo se še igrali. Matevž Perko, 8.a Veselo šolsko dopoldne Ciiini Še vsa neprespana počasi in leno zazdehan. Nato se pretegnem in končno le dobim stik s tlemi. Tedaj se šele dodobra predranin in pomislim, da bo treba, v šolo, Gez kakšne pol ure, ko so vsem znana jutranja opravila mino, se le odpra- vin. Seveda lastnonožno. Taksi, se pravi očka, je raje peljal mamico. V šoli. !,0, Judi, ali si že vstala?" vprašan prijateljico. "Ne, doma ležim in imam hud lenoritis," mi smrtno resno odgovori . "Pa je to nalezljivo?" "Pravijo, da je." Tedaj je zazvonilo in odšli sva v matematično učilnico. Tam sva zagledali Danico, ki so jo vsi občudovali zaradi nove ure, kavbojk in pulija. Pristopil je Ščetinko in vsem, ki tega še niso vedeli, oznanil: "Glejte, Dana ima po novo bekarcol" "Da te ne bon na smrček!" ga je ljubeznivo zavrnila. "Saj te ne bom čakal!" "Pst, tovariš na vidiku!" se je nekdo zadrl. Res je prišel, kar prezgodaj. Slovesno je pregledal naloge in nam nato začel razlagati nekaj o trapezih in kotih. Po tej dolgi uri smo imeli telovadbo. Ker sen bila. ta čas v garderobi, se ni ni pripetilo nič posebnega. Lenoritis se je res izkazal za nalezljivo stvar, saj sen kratko nalo skoraj zaspala. Tovariša se ni ni bilo treba, bati, saj sen bila. telovadbe opravičena. Tudi pri malici se ni zgodilo kaj posebno imenitnega? sploh pa je znana stvar, da domislice bolj vžgejo ned poukom. Ko sva s prijateljico prenesli svoje stvari v biološko učilnico, sva takoj opazili Tatjano, ki je nekaj risala. "Koga pa tako skrbno rišeš?" "Tršico Bio" Njena slika je bila moderna, kakor pravimo - abstraktna, zato nisva mogli kar tako, brez razlage vedeti, za kaj gre. Nazadnje se je Daša le opogumila in izrekla priznanje: "Presneto, no, kako je nobel!" "Mati narava gre, spoštovana družba," je ušlo nekomu. In spet tisti dolgčas. Dolgovezenje ;o onesnaženosti morja pa o sesalcih... Z Judi sva risali Damjano, podobo s štrenasti-ni lasmi. Med uro petja smo spoznali nekakšen sedemdobni takt. Ščetin- ko ni pel, anpak se je lepšal z nojin glavnikom Tovariš Muzikus nu je napisal nekakšen MU v redovalnico, Knalu za ten je tovariš vprašal Joža? "Zakaj pa ne poješ?" "Saj pojen!" "A kar skozi trebuh?" je bil še radoveden tovariš. "Ue, Joža poje skozi zadnjico," je zopet strokovno ugotovil Ščeuinko, tovariš pa ga je ustavil z grožnjo, da bo oba zabil v tla, Ščetinko se je še kar naprej lišpal. Proti koncu ure je tovariš že zares izgubil živce in se naježil: "Butalci iz • Butali" Med naslednjin odnoron ni je Judi sporočila: "Poglej, ena od tršic ima nočvirsko mrzlico, izgleda." "Zakaj pa?" sen bila radovedna. "Kar v plašču straši po šoli." "Pojdiva raje v rarred; tovariš gre!" sen ji zaklicala. Mučil in nučil nas je s pronetnini znaki. Judi je govorila., da so obvestila na njih prav gotovo ponenbna, podobe pa so podobne zakrivljenim žebljen in ... Tovariš je z viška, gledal na nas in besedičil: "Ko, mir, punce, nir, prosim!". 0 niru ni bilo govora in ko je zazvonilo, smo se še vsi razgreti prerivali ned vrati in hiteli na svetlo. Mirjan Toporiš, 6.a 7-,b Ker Igor res rad klepeta, je kakor prava branjevka. Marko sicer rad se uči, a tudi dobro govori. Ko Suzana Damjana zagleda, postane kot rdeča kreda. Ko tovarišica vstopi, Bojan zapodi se proti svoji klopi» Milenka vedno se umika, kadar Pobi ji mežika. Janez pa je priden fant - tak kot bil je Willy Brandt, Helena vneto se uči, da, ne bilo bi kaj skrbi. Ponan luštno se drži, tudi kadar cvek dobi. Ba^d dekletom vsem nagaja; pred tablo nov sistem uvaja. Majda'judo se-uči, da bo tepla fante tri. Valerija Tina občuduje, dokler zvonca ne začuje. Bomt vso uro se igra, zato pred tablo nič ne zna. Tak je nas ?.b. le kdo ga ne pozna? V obup spravino prav vsakega tovariša. Alijana Šinac, 7,b Nadloga V šoli se zgodila je krivica, ker neni je ušla petica. Res da nisen se trudila, da večkrat sen pouk zanudila, da prišla'sen v šolo brez nalog -a zato iman cel kup nadlog. Mana zdaj si solze briše, oče je odšel iz hiše, brat veselo osle kaže, sestra ni klofuto primaže. Mano sen'potolažila, ' . rekla ji, da cvekov več ne bon nosila. Sestra se ni je prijazno nasmehnila5 ne verjame, da sen taka sila. Med ten se vrne še oče. Od sreče, veselja, ob meni se zjoče. Dani Božič, 7.a Nemogoče je postalo mogoče Zvoni. Odidem v razred in že pri vratih rečen: "Maček k tabli." Nato celo uro sprašujem. Sledi matematika v nojem razredu. Ko razdelim opomine in opravim še druga dela, gre r pri ten pol ure v nič. Pri neni ni ure brez spraševanja, zato tudi tokrat začnen spraševati. Gradišar komaj spravi skupaj za tisto dve, slab vtis pa napravi Petkova, ki od drdra, snov za nastno petico. Zadovoljiti se s tena. dvena in se poglobin v raz la. go. Ko zvoni, odiden v zbornico. Tan pogledati na urnik in berem; 3* ura. - 6.a zemljepis, d. ura -8„b zgodovina. Pozvonenju odiden v zemljepisno učilnico, kjer zaplenim nekaj žogic za namizni tenis. Pri zgodovini razlagam o Rimljanih, pa ne nihče ne posluša, lo ne razjezi: "Pripravite liste, pišemo snov, ki sen jo sedajle razlagal!" Zazrem se v proseče poglede in popustim. "Ne bomo pisali!" rečen. Obrazi se ra.zja.sni j o in poslušajo ne celo uro. Saj tako se ni zdi. Matjaž Martič, 5»a Sedaj so nas učitelji v šoli učili vse predmete. Toda vse se je spremenilo. Učenci so začeli učiti učitelje. Dali so jim take kazni, kakršne dajejo oni nam.. Opisal bon uro slovenščine . Najprej smo vzeli neko novo stvar. Tovariš, oziroma sedaj učenec Vidovič, že tako ali tako ni znal slovenščine. Zato sen mu rekel, da bo dobil opomin. Toda on se je začel jokati in je rekel, da. se bo žena ločila, od njega, če ne bo odličnjak. Tedaj sen mu rekel; "Saj sen tudi jaz vzdržal še hujše muke. Nekoč sen prišel domov z enko in bil zelo žalosten, ker sen obljubil, da bon zmeraj, prinesel domov štiri ali pet." Za ta cvek sen dobil poštene batine in še en mesec se nisem snel voziti s kolesom, ampak samo učiti. Sedaj sen zagledal v zadnji vrsti, kako Sitarjev in Puhar klepetata in jesta bonbone. Papirje odmetavata na tla. Učencu Puharju sen vrgel kredo v glavo. Sitarjeva je morala, pobrati vse papirje v razredu in še v avli. Poten smo pisali tiho vajo. Vsi...so pisali eno, dve, tri; razen učenke Nor-ke Slapar ni nobeden pisal pet. — 64 ~ Tako se je končale?, ura, v kateri sno učitelje poučili, da se je vsak dan težko učiti. Toda ni se norano. Tonaž Štrukelj, 5«& Stopil sen v razred. Pred' seboj sen zagledal znane obraze učiteljev. Sedel sen za nizo. Odprl sen redovalnico, da bi jih prestrašil. Sklenil sen, da bon dva učitelja vprašal. Zdelo se ni je, da.so nalo prebledeli. Po spraševanju sen začel razlagati. Ineli sno uro natenatike. Izbral sen najtežje naloge. Nato ne je nekdo od učiteljev poklical, da bi nu ponagal rešiti nalogo. Ker je nisen znal, sen rekel, da so verjetno podatki narobe. Bil sen vesel, ko je zazvonilo konec pouka. Robi Marin, - 65 - EN DOJ STRTA NOJ, ŠIJA, VIJA • KOMPANIJA, SIVA, RAKA TIKA, TAKA, VIJA, VAJA, VOJA, VEN, PRVI NE, DRUGI NE, TRETJI NE, ČARGA, PINGA, DINGA, LOKVE, SMOKVE, DIKINE, DIKS! (Belokranjska) s UM •« • Kr . ’ ,• ! - 66 - 1. dan v tednu ll yv' ■ ■ / ./a / /'\/s V 2. uslužbenka na letališču i J ; _L_— 3. nate rial za, sradnic a i M !y 1 - I j-r-y- j 1 i yy’ M. ! r> /• //, K; ^4 4. nebotičnik j i 5* kraj, kjer pridobivajo j K- j gol TP ■'V s/A /s //, ; n —i — 6. rastlina katero so \Tr* o o n V» rrr> n Tp "1 "i o 1 u A . u. v/ \/ / J /A za gobe //, (A 1 ! JI A 7. Cica ; 8. umiritev i 9. sij, blesk r j ■ /• i 1 i —— q.: K •/ ; < j i f xu. posoaa v Kauero ! vJ I dajeno denar ! i o 1 1 i! ! ! i! Ob pravilni rešitvi dobiš v označenih kvadratih geslo letošnjih praznovanj. ££JL/.č^ \y//y// ' ///s.s St 1 ..JZ.y/./JLil/y. Mirjan Toporiš Sano vodoravno: 1. zdravilna rastlina 2. naslov plemkinj 3. dišeča začinba 4. trenje 5. tuja in naša črka 6. noško ine 7. nesečni dohodek 8. vrsta zabave 9« del roke Na označenih poljih dobiš ine znanega angleškega ansambla.. 'v? ; i IM KU ) ' / I) S S J Iz ne Šajni h črk sestavi nesta ali države in začetnice teh črk, ki bodo dale jugoslovansko športnico: BOIRAHR ILITAJA eteamilU RANKAA1T NICESEJE RIJAAVST NJELEVE TANJOŠŠ NIUGOL NIKARVE PTIEG LJECE Mali Darja,6„a S' EiV V- N, \ c NADA O&lAkMi MAij tAkJtč.A An j /A |\ i^/\ Vodoravno: 1. zinski šport 3. pritrdilnica 5. vzklik pri bikoborbi 7. donače noško ime 9. zadnja in prva črka .abecede 13. ozko 15. paradiž 17. prevozno sredstvo Navpično: 2, knjiga, za shranjevanje listov, 4. stco.ra Ljubljene., 6,.nasprotno od dan, 8. slikarski priponoček, 10. Alena - ljubkovalno, 12. nikalnica, 14. = Uredniški odbor; Uroš Dobrin, Kristina Škantar, 7»a Vida Meglič, Mirjana Novak, Helena Vidic, 7»b. Janja Žnidaršič, Barbka Janc, Bredgi Ulčnik,.8.a Alja Robič, Mojca Gorišek, Barbka Štangl, 8.b Mentorji; Mila Dobrin, Janez Gradišar, Milena Kikel, Milena Murovec, Vinko Ribnikar, Angelca Selišnik, Norka Slapar, Silvo Žnideršič Naklada; 620 izvodov Tisk; tiskarna delavske univerze Tono Brejc, Kranj