157. številka. Ljubljana, v sredo 14. julija. XIX. leto, 1886. slovenski ram Uhaja vsak dan ■▼e*er, izimii nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za a v atrij sko-ogorske dežele z* vhh leto lft jrld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na. dom za \ ae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jesen uit:««« 1 u'i«l 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poatuin* znaša. Za oznanila plačuje ao od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznauil" jedenkrat tiska, po 5 kr., m se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s* ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i štv o je v Rudolfa Kirbisa hiii, .Gledališka stolbt". Upravni fitvu naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Črna vojska. Postava od 6. junija 1886. (Razložena po vprašanjih in odgovorih.) 1. Kaj je to, Črna vojska? Črna vojska*) je celoten del vojne (orožne) moći in vsled tega postavljana pod okrilje mejna-rodnega prava. 2. Kedaj se sme v službo sklicati črna v o j s k a ? Črna vojska sme se v službo sklicati samo tedaj, kadar in dokler odkod vojna preti ali kadar je že vojna in dokler je. 3. Kdo je zavezan v črno vojsko in kako dolgo? Vsi vojeviti državljani, kateri ne pripadajo ni c. kr. vojstvu, vojnemu pomorstvu ali nadomestni reservi, ni c. kr. deželni brambi, zavezani so v črno vojsko od začetka tistega leta, v katerem dopolnijo 19. leto svoje dobe, do konca onega leta, v katerem so dovršili 42. leto svoje dobe. Dolžnosti Črne vojske po meri vojevitosti, in to do izpolnjenega 60. leta svoje dobe so podvržene vse osobe, prestavljene iz-mej staleža oficirskega ali vojaških uradnikov v pokoj ali na razmerje zunaj službe pri vojstvu (vojnem pomorstvu) ali deželni brambi, kadar jih ne uporabljajo v prej imeuovanih delih orožne moči Dolžnost črne vojske razteza se dalje — ne krateč prej v obče ustanovljenih osobnih dolžnostij — na vse družbe, kateri imevajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja. Osobje žandarstva, finančne straže in državnih gozdov privzemati je — kolikor dopuščajo službeni oziri — v dolžnost črne vojske po meri, kakor je to po okolnostih vojne več ali menj potrebno. Glede onih, kateri so po §. 20 vojne postave dobrovoljno stopili v prezentno službo vojstva, predno jim se je začela dolžnost črne vojske, razteza se dolžnost črne vojske, potem ko so izpolnili svojo zakonito dvanajstletno službeno dolžnost, še na deset neposrednje sledečih let. 4. Kdoosnava in imeva na raz pregledu črnovojniške imenike? *) To narodno besedo je za Jandstruin" vzelo uredništvo slovenskega državnega zakoniku. Kaže torej sploh, držati se je. LISTEK. ~~ Slavnostni govor g. VViesthalerja pri Zupanovi slavnosti na Prevojah. Predragi rojaki! Od blizu in daleč prihiteli smo danes v prijazno to vasico, da počastimo spomin slavnega rojaka, čegar zibelka je tekla pred stoletjem v lični tej hiši. Ta mož je dr. Jakob Zupan. Pošel bi mi čas, ako bi Vam hotel podati obširen in natančen životopis njegov, obrisal Vam bom torej viharno življenje in trudapolno delovanje slavljen-čevo le v kratkih potezah, iz katerih pa bodete vendar lahko posneli, da je popolnem opravičena in več ko zaslužena čast, ki mu jo danes tukaj zbrani Slovenci izkazujemo. Jakoba Zupana rodila nam je Prevojska mati dne 4. julija 1. 1785. Dovršivši latinske šole stopi v Ljubljansko bogoslovnico; 1. 1809 v mašnika posvečen, postane 1. 1813 na Dunaji doktor svetega pisma ter pride za duhovnega pomočnika najprej k sv. Petru v Ljubljani, potem pa v Šmarje pod Črnovojniške imenike, v katerih se osobe v črno vojsko zavezane popisujejo po letnih vrstah od najvišje nizdol, osnavajo in imevajo na razpre -gledu občinska županstva s pomočjo držiteljev knjig-matic 5 Koga je moči službe v črni vojski odvezati? Take v črno vojsko zavezane, kateri se neogibni potrebni, da oskrbujejo reči javne službe ali koristi, moči je službe v črni vojski odvezati. 6. Ali se v črno vojsko smejo vzpri-jeti tudi dobrovoljci? Ako se kdo takšen, kateri ne stoji pod dolžnostjo službe v vojstvu, deželni brambi ali črni vojski, dobrovoljno oglasi za službo v črni vojski ter je za njo, sme se vzprijeti v črno vojsko. 7. Kako se v črno vojsko zavezani razdeljujejo? V črno vojsko zavezani razdeljujejo se na dva sklica (dve napovedi). 8. Kateri gredo v prvi sklic, kateri v drugi? V prvi sklic gredo vsi po §. 1 v črno vojsko zavezani državljani, od začetka tistega leta, v katerem dopolnijo 19. leto svoje dobe, do konca onega leta, v katerem so dovršili 37. leto svoje dobe, s temi vred, ki so po §.17 vojne postave časno oproščeni, ali kateri so v zmislu §-a 40 iste postave bili pred časom, in oni, kateri so po dovršeni sluz-beni dolžnosti bili iz vojstva (vojnega pomorstva, nadomestne rezerve) in deželne brambe odpuščeni. Drugi sklic obseza istovrstne osobe od 1. dne ja-nuvarja tistega leta, v katerem kdo 38. leto svoje dobe dopolni, do 31. dne decembra onega leta, v katerem je dovršil 42. leto svoje dobe, odnosno, dokler dolžnost črne vojske ni dovršena. 9. Na kakšno povelje se črna vojska sklicuje, uporablja in razpušča? Sklicuje se črna vojska, po tem ko je bil nri-nisteiski svet dovprašan, na cesarjevo povelje po ministerstvu za deželno bran, v tolikšnem obsegu, kakor je v boljo deželno brambo potreba. Uporablja se sklicana črna vojska, kakor kje potreba nanese, po vojaškem od cesarja postavljenem poveljniku v uredbi, kakor jo cesar določa. Razpuščenje črne vojske ukazuje cesar. Ljubljano. Od todi pokličejo ga 1. 1817. za profesorja v duhovno semenišče Ljubljansko, kjer je razlagal bogoslovcem sveto pismo starega zakona in orijentalske jezike do 1. 1835. Tega leta pa zadene ga nenadoma žalostna usoda. Ker so ga bili namreč pri podelitvi izpraznjenega kanonikata nezasluženo prezrli, spri se je v žaljenem svojem ponosu z višjo duhovsko oblastjo ter moral zaradi tega iti v prognanstvo v Celovec; ondi je prav revno živel ob pičli pokojnini, ondi zatisnil je tudi po daljšem bolehanji trudne svoje oči dne G. februvarija 1. 1852. Dosegel je torej precej visoko starost G7 let, a vender pokosila ga je neizprosna smrt rano, prerano v veliko nenadomestljivo izgubo Slovencem in Slovanom sploh. Kajti ob gomili žalovala je majka Slava za izbornim učenjakom, izvrstnim pisateljem, naudušenim pesnikom, iskrenim rodoljubom, ne-ustrašljivim braniteljem narodnih svetinj. Vešč dvanajsterim jezikom srkal je kot pridna bučelica med učenosti iz znanstvenih, zlasti jezikoslovnih in zgodovinskih knjig, pa ne le sebi v neplodno zabavo, ampak sadove svojih studij širil je v vezani in nevezani, slovenski in nemški besedi mej nevedne in v narodnem ozira mlačne rojake svoje. Kajti uva- 10. Katerim propisom podstojijo v službo poklicani črnovojniki? V službo poklicane osobe Črne vojske pod-stoje od tistega dne, katerega so poklicane, do onega, katerega dobodo dopust, ali katerega se črna vojska razpusti, vojaškim kazenskim in strahovalnim propisom. Če kdo v črno vojsko zavezanih zadobi odpust, pretrgava se vojaško razmerje za dotični čas. 11. Po čem se spoznajo črnovojniki in oficirji njihovi v službi? Črnovojniki in oficirji njihovi nosijo v službi vkupen, oddalječ spoznaten znak, oficirji in podoficir j i vrhu tega vojaška častna in razlikovalna znamenja. Četam meščanskih stražnikov in strelcev, katere imajo s cesarskim odobrenjem že v miru svojo uredbo, pristoji pravica, svojo pravilom ustrezajočo obleko in opravo, in tako tudi uredbo svojo pridržati tudi v službi črne vojske, s pridržkom cesarskega potrjenja njihovih poveljnikov in oficirjev. 12. Katera določila veljajo za črno vojsko v drugem oziru? V oziru na obdarovanje in odlikovanje, na pravico do prevožnje, stanišča, prehrane v novcih ali z blagom, v oziru na to, kako je postopati s kom, kadar je ranjen ali če zboli, na preskrbo z za-puščenci vred, veljajo za Črno vojsko ista določila kakor za vojstvo, odnosno c. kr. deželno brambo. 13. Ali ima nesklicana črna vojska pregledne shode in vaje? Kadar črna vojska ni sklicana v službo, ne sme se osobam v črno vojsko zavezanim nalagati nikake dolžnosti glede preglednih shodov in vaj. 14. Kako je, če bi se črna vojska imela uporabljati zunaj države? Ako bi okolnosti zahtevale, da se črna vojska izimno uporablja zunaj skupnega razsežaja kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, potreba je v to oblasti z državno postavo dane. Samo, kadar je nevarno. stv»r odlagati, sme cesar, pod odgovornostjo vlade, takšno uporabo ukazati pod tem, da se ukaz pozneje državnemu zboru v odobrujoči vspri-jem priobči. 15. V kaj še more izimno uporabljan biti prvi sklic črne vojske? Dokler je vojna, moči je v izrednih slučajih žajoč, da Slovenci ne.3o osamljen narodič, ampak rodovitna veja na mogočnem deblu slovanskem, seznanjal jih je s književnostjo bratskih narodov, ter jim presajal najlepše cvetke slovanskega pesništva na domači vrt. Izveden v zgodovini slovenski kakor malokdo v tistem Času, učil jih je „ ceniti dela pokojnih očetov" ter vzbujal v njih narodno zavest in rodoljubje, kazoč s podatki iz davne minulosti, da: „Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!" Oborožen z nenavadno učenostjo, potegoval in boril se je brezobzirno in neumorno, ustno in pismeno z zagrizenimi sovražniki Slovenstva za narodovo čast, dokazujoč jim, da si prilastujejo ošabni p tujci marsikaj, kar je pristno slovensko; dokazujoč jim, da se sme ponašati tudi slovenska preteklost s slavnimi junaki, slavnimi dejanji, da ima torej tudi ubogi narodič slovenski svojo kolikor žalostno toliko častno zgodovino; dokazujoč jim, da preseza zaničevana naša slovenščina v bogastvu in bpoglasji celo jezike mogočniših narodov. Da bi si krog svojega znanja razširil, do bi svetu mogel pokazati „lik domače navade in misli", potoval je ob lastnih stroških po slovenskih in slovanskih krajih, spoznaval narodne šege in običaje, nabiral narodne potrebe, — tako tedaj, kadar nadomestne reserve ni dovolj, da bi se z njo stoječe vojstvo (vojno pomorstvo; držalo v zakonitem za čas vojske ustanovljenem števi'u. kakor tuli. kjer hi troba bilo deželno hrambo dopolniti na zakoniti za čas vojske ustanovljeni stalež, — primerno potrebščino onim delom orožne moči, fcateri se si.stemno dopolnjujejo iz kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, po tem, kolikor in dokler neogibna potreba vojske to zahteva, pri v eti iz prvega sklica črne vojske. Vendar je te črnovojnike odpustiti precej, čim bode konec vojske. To privzetje naj se počenja pri najmlajših letnih vrstah. 16. Odkod s e z a 1 a g a j o troski sklicane črne vojske? Troski sklicane črne vojske zalagajo se iz proračuna skupnega vojnega ministerstva. 17. Kedaj je postava o črni vojski prišla v moč i n z a kateri razsežaj države? Postava o črni vojski je prišla takoj po raz-glašenji dne 19 junija 1886 v moč in sicer za kraljevine ter dežele, zastopane v državnem zboru, raz-ven tirolske in predarelske. _ Poročilo državnega poslanca Šukljeta. V Novem Mestu 11. julija. (Konec.) Doslej znaša carina za surov petrolej 1 gld. 10 kr., za očiščen petrolej pa 10 gld. v zlatu. Madjari umeli so v Pešti in na Reki napraviti si velike čistilnice za petrolej. S tem so prouzročili, da se je počel surov petrolej le k njim uvažati ter da Be je tako carina na čist petrolej tekom treh let zmanjšala za 200"/0. Petrolej, ki se večinoma uvaža iz Rusije, iz Kavkaza, počel se je ratiuovati na mestu samem, potem se je navidezno spridil in prišel je preko mej kot „surov" s carino 1 gld. 10 kr. mesto 10 gld. od metr. centa. Madjarski rafinerji so ga potem seve z lahko zopet očistili, velik dobiček ostul je njim In ogerski polovici, naša polovica pa je prišla skoro ob vso uvožnino. Po novem načrtu bi se imelo od surovega petrolja plačevati po 1 gl. 42 kr. UVOŽnine, s čimer hi bili seve zopet pri starem, zuto se je tudi mnogo zastopnikov desnice, posebno Poljakov, katerih petrolejska industrija bi bila po tem načrtu uničena, pripogibulo predlogu Suessovem, po katerem bi bilo od gorljivega petroleja plačevati po 8 gld. 50 kr. uvožniue. Ta predlog je sam ob sebi doher, ko bi se dal tudi v istini izvajati, ko bi se na interesovane madjarske finančne organe zaupanje staviti smelo, da nam odstotke količine gorljivega upeljanega petroleja prav povejo in ko bi ta predlog ne meril na propad sedanje vlade, ki je že poprej za bistvenosti sedanjega predloga jamčila Ogrom. Iz teh ozirov. govori prof. Šuklje dalje, glasovali smo slovenski poslanci za predlog, ki je izšel iz večine pred vsem interesovanih galiških poslancev samih, po katerem je nadalje od nečistega petroleja sploh plačevati 2 gld. uvožnine v zlatu od 100 kgr. Se vsprejern tega predloga bil je odvisen od glasovanja naših poslancev in lahko bi bili glasovali proti vladi, katera se na naše narodnostne in gospodarske potrebe tako malo ozira. Vendar jednaka vprašanja vrnejo se še v jeseni pri obnov-ljevunji nagodbe z Ogersko in pri družin zakonih, takrat bode treba naše stališče krepkeje varovati. (Gotovega pač ni, da se t tki trenotki za vlado vrnejo, do jeseni se položaj strank lahko čisto spre meni i na mestu je bilo, da se o prvi priliki zahteva, kar se hoče. Ura zamujena ne pride nobena!) Slednjjč, poroča prof. Šuklje — o stanji do lenjske železnico. Zato, pravi, proučil sem vse mo goče črte in inforinoval se v vseh minister.skib krogih, ker je očito, da brez železnice propade Dolenjska še v večjo bedo, kakor je že, z druge strani se ne da oporekati, da bi ta železnica sosebno prva leta sama ob sebi zgubo imela, zato se je tudi vlada, katere cilj mora biti, da vsakoletni primanjkljaj zmanjša, brani na vse moči. Druga ne manj tehtna ovira je v vsemožnih Madjarjih, ki nikakor ue hote železnic, ki hi z večine ne šle po njihovih tleh. Uzrok te madjarske premoči je bivši državnik Beust in tedanja liberalua vlada, ki je Avstrijo razcepila v dve polovici, naša skrb mora torej vselej biti, da taka stranka ne dojde več na vladno krmilo. — Kakor je torej razvidno, država na lastne stroške železnica neče zidati in zgodilo bi se to jedino še v slučaji, ko bi vojaški krogi določili: železnica nam je potrebna! Velja torej pogajati se še v teh krogih, ako se to ne posreči, misliti je na drugo finančno operacijo. Toliko je gotovo, da revna Dolenjska železnice sama zidati ne more (Veseli nas, da se je to spoznalo. Uredn.) V krogih vladnih veščakov pa neso sovražni načrtu, da bi vlada prevzela nekaj temeljitih akcij n. pr. za 2 mil., za pol milijona prevzela bi jih dežela, katerih amortizacija bi je ne stala če/. 25.000 gld. na leto, pol milijona naj bi prevzela kranjska hranilnica, knez Auersperg zaradi postranske črte v Kočevje in drugi interesenti. Nad to svoto potrebni denar dobil bi se z izdanjem prioritetnih akcij. Tako bi se dala železnica v kratkem času doseči. Toliko mi je bilo — mogoče v vseh navedenih točkah uplivati, malo je, a ni krivda moja, ni krivda slovenskih poslancev; dosedanje delovanje nam je prineslo malo sadu, nujno je, da delo v tem zmislu, a z večjo eneržijo nadaljujemo in po tem se hočem tudi v bodoče ravnati. To je bistvena vsebina iz Šukljetovega poročila; mi druzega pričakovali nesmo, nekatere opom-nje pristavili smo že v oklepih in dostaviti nam je samo še, da je že skrajni čas, da se tisto krepkeje postopanje proti sedanji vladi pokaže in da nam je skoro videti kaj uspehov za naš dom in rod. Po končanem, dobro uro trajajočem poročilu, vpraša jedini dr. Slane, pridejo li zopet vojaki v Novo Mesto. Šuklje odgovori, da se mu je v odločilnih krogih odgovorilo: brainbovci vsled nove organizacije nikakor ne, mogoče da redna vojska, kadar se bode nekaj več Bošnjakov uvojačilo in vsled tega lahko nekaj polkov iz Bosne potegnilo. Predsednik shoda dr. Poznik se poslancu zahvali za dosedanji njegov trud, predlaga naj isto stori shod in pooblasti poslanca, da z vso eneržijo zahteva, da se našim pravicam zadovolji in da naj, ako bi drugače možno ne bilo, stopi očito v opozicijo proti vladi. Glasovalo se je z uzdigovanjem rok, ugovora proti temu predlogu ni bilo. Poslanec dolenjskih mest misli še poročati drugod, pred vsem v Metliki, v Črnomlji, v Rib- reke in starine, pazljivo poslušal prostega naroda govorico ter si zapisaval njega lepe, v pismenem jeziku še neznane btsede. Marljivo je pilil, likal in bogatd slovenščino ter vselej, kadar je kje zasledil kak porabljiv izraz, veselja vskliknil: Vsu iuiMuio P« ne znamo, Lu iS' mo Do dobimo! Iz proste volje, pa tudi z velikim trudom poučeval je v hogoslovski šoli v lepem domačem jeziku že takrat, ko slovenščina, zlasti kar se tiče znanstvenih izrazov, še ni bila tako razvita. Ustvaril in tudi saui^ z najobiluišo duševno hrano zalagal je „Krajnsko Čbelico", oni znameniti časopis, ki nam je oživel slovensko naše pesništvo. I-zpodbadal in navduševal pa je tudt svoje učeuce na književno delovanje ter tako vzbudil slovenstvu marsikaterega pesnika in pisatelja. Pesni njegove kar kipe rodo-ljub ja; saj poveličuje in proslavlja v njih vedno le svojo svetu malo znano in celo od domačinov pretirano domoviuo. V pesništvu ustanovil'je pravilu, katerih so se poprijeli in se še dandanes drže naj-zuanieniiejši naših pesnikov. V takozvani „abecedni vojski" povzdignil je veljavni svoj glas zoper „me telčico", t. j. Metelkov novi črkopis ter pripomogel, da se nismo že toliko razkosani Slovenci razcepili še v črkopisu ali abecedi. Občeval in v korist in blagor slovstvu slovenskemu in slovanskemu skupno deloval je z najslavnejšimi književnimi veljaki tiste dobe: s Zoisom, Vodnikom, Kopitarjem, Čopom, Preširnom, Ravnikarjem, Primcem, Jar nikom, Do-brovskim, Mušickim in dr. Ali se je tedaj čuditi, da je takega odličujaka čislal in spoštoval ves izobraženi svet, da so se mu klanjali celo grofje in baroni ? Možem, ki so tako zaslužno, tako vspešno delovali za svoj rod, stavijajo se dandanes veličastni dragoceni spomeniki, njih spisi širijo se v ponovljenih izdajah mej narod, njih kosti, ako počivajo v ptuji zemlji, prenašajo se siovesuo v domovino. Kaj pa smo storili doslej mi Slovenci nasproti rajnkemu dobrotniku svojemu? „Kua bo tebi ju želja »polnila: V zemlji domači de truplo leži" — pel je naš Preširen o nesrečnem prijatelji svojem : Andreji Smoletu. Zupanov duh, zapuščajoč to dolino solz, ni mogel niti te tolažbe seboj vzeti; kajti niči, v Kostanjevici. Želeti je, da se na teh shodih pojasnijo še nekatera mesta v poročilu. —a— Poli t ion i razgled. Notranje dežele. V L j ubij an i 13. julija. »Narodfli Listv" javljajo, da je fiiiaii«-ul minister Dunajevski dal svojo ostavko. Sedaj se nekda že Taatie pogaja s podpredsednikom Praške finančne direkcije, baronom Chertekom, da bi prevzel finančno ministerstvo. Ta vest se nam ne zdi verojetna i' vlit tudi neso zadovoljni z nare i bo nauč-nega ministra, da bi se povišala šolnina na srednjih šolah. Praški mestni zbor je sklenil, prositi naučno ministerstvo, d.i bi preklicalo to naredbo. (Jalittkl deželni zbor se je v poslednjem zasedanji mnogo bavil z vprašanjem, kako bi se dalo ustreči rusinskim narodnim težnjam v šolskem oziru. Poljaki so se pri tej priliki jako pristranske kazali. Dovolili so sicer nekaj navideznih koncesij Rusinom, ki so pa bile tako zavite, da hi jih pozne e lahko prezirali, zlasti, ker je večina uraduikov poljske narodnosti. Iver se dotični deželnozborski sklepi ne strinjajo z obstoječimi zakoni, jih vlada ne misli predložiti Najvišji sankciji. Vsuiaije ure začela je na najnevarnejšem kraji goreti neka staja, užgana prej kone po zlobnej roki in ko bi ne bilo vse mirno in hitra pomoč pri rokah, z utraj bi ne bilo več vasi Čatež. Ali srečno smo kmalu udušili ogenj, tako da je uničena le imenovana staja. Brizgalnice nemarno nobene in da ta spomenik ni dovolj pristojen Zupanovim zaslugam : skromen je, kakor so skromne moči naroda, ki mu ga stavlja. Ali tolažimo se! Lepši spomenik zgradil si je slavljenec sam s svojimi deli v hvaležnih naših srcih, najlepši spomenik pa mu hodi današnji naš sklep, da hočemo lepe lastnosti njegove po svojih močeh posnemati vsi, kar nas je tu kaj zbranih. Ljubimo torej svoj rod, kakor ga je ljubil slavni naš rojak: ljubimo ga ne samo z jezikom, ampak dejanski! Po njegovem vzgledu po tegujmo se za čast in pravice jezika svojega vsik-dar in povsodi pogumno in dosledno. Zlasti pa sveti tebi, učeča se mladina, dr. Jakob Zupan, kot uzor unetega, požrtvovalnega rodoljubja; od njega uči se ti, nada naše prihodnosti, že v zorni mladosti vaditi in uriti duševne svoje moči, da bodeš mogla kedaj z „uma svitlim mečem" zmagovito boriti se z nebrojnimi sovražniki Slovenstva! To kamenito ploščo pa izročam zdaj Vašemu varstvu, dragi Prevojci! Čuvajte jo skrbno kot svojo najdražjo svetinjo! Ona bodi vaša dika, vaš pouos, ki jti ona oznuujevala bo še poznim rodovom, da: „Taka glava korenino Je slovenuki oratur!' nihče še ni sprožil misli, da hi si jo omislili, ako-ravno hi nam bila zelo potrebna. Druge, še revniše vasi imajo že davno svoje gasilno orodje, pri nas pa smo v tem še na slabem. Dal Bog, da bi si brizgalnice še napravili, predno ne bode prepozno. Vaša vest v 154. številki, da je strela ubila Ano Tomše v Vitovci pri Malencah, je istinita, vse povedane okoliščine pa ne. Ana Tomše pred nevihto tii polagala na ogenj ne blagoslovljenih in ne drugih neblagoslovljenih stvarij, ampak pripravljala je za večerjo „špehovo salato" in začimbo belila na ognji. Tudi burklje se neso navskriž postavljale in Neža ni skočila skozi okno, ker je omreženo. Sicer pa Neža od samega strahu ni vedela, kako se je rešila. Mislila je pač, da je sestra gotovo rešena, ker je bilo ložje iz veže uiti, ko njej iz hiše. Domače stvari. — („D i e oesterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bi Id") Cesarjevič Rudolf izbral je za sotrudnika pri tem delu glede Slovencev na Štajerskem gosp. ravnatelja Jos. Šuman a v Ljubljani za jezikovni oddel, za narodno življenje, navade, običaje, pravljice itd. pa prof. Fr. II ubada v Gradci. Slovensko slovstvo razpravljalo se bode za vse Slovence vkupe, sotrudniki pa Še neso imenovani. — (Vladika Strossmaver) dospel je v ponedeljek na Slatino, kjer ostane dlje časa. Tudi dr. Rački, predsednik jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti pride v kratkem tjakaj, — (Pri volitvah frančiškanskega reda kranjsko-hrvatske provincije) bili so izvoljeni: V Ljubljani: o. Placid Fabiani, guardijanom. o. Kalist MedlO vikarjem; v Rudol-fovem: o. Hugolin Sattner guardijanom, o. Flo-rentin Hrovat, vikarjem; v Kamniku: o. Teodo-rik Muren guardijanom, o. Albin Bregar vikarjem. - („Laibacher Woch en b 1 att " ) bil je preteklo soboto, kakor smo že objavili, zaplenjen in sicer zaradi uvodnega članka, odprtega pisma „Carniolus" a deželnemu predsedniku. Doslej je „ VVochcnblatt" redno dobival dovoljenje za drugo izdajo, ta pot pn ni bil toli srečen in njegovi na ročniki morajo do sobote čakati na izreduf duševno hrano. — (Posledice Zelen če ve slavnosti.) Došel nam je nastopni doniš: „Gospod urednik! Nesein izmej tistih, ki hote pravici ustaviti vzdig njeno desnico, ki so načelni nasprotniki redarstvu, moram vendar nekoliko (spregovoriti 0 obravnavi, ki sk je pretekli petek vršila pred tukajšnim okrajnim sodiščem. Zatožen bil je mož, v zasobnej službi stoječ, oče troje nedoraslih otrok, prestopkov poškodbe tuje lastnine in razžaljenja straže. Dotičnik bil je v ponedeljek pozvan k policiji, kjer se mu naznani, da je na sumu. da je on onesnažil Anastazija Zelenca ominozni spomenik. Žatoženec je bil nad to zatožbo ves osupnen in zahteval je, naj mu naznanijo tistega, ki g * je ovadil. Akoravno ni bilo nobenega dokaza proti njemu, moral je vendar v zapor, v katerem je sedel do četrtka opoludne, torej cele tri dni. Zahteval je sicer večkrat, naj ga jetničar pelje h komisarju, a vse je bilo zaman. Žena zatoženčeva šla je takoj prvi dan k policiji, a uradnik g. B. jej je baje odgovoril: „Vaš mož bo Na njej v zlatih Črkah udolbeno ime zago tavlja i Vaši vasici do konca dni častno mesto v književni zgodovini slovenski in če bo treba na ustajenja dan kakor posameznim ljudem tudi celim narodom, mestom, trgovom in vasem odgovor dajati, kaj da so storile v korist človeštvu, takrat stopi mirno pred Gospoda, skromna ti gorenjska vas! takrat kaži na to zlato ime in preverjena bodi strogi Sodnik ne bo te zavrgel,1 ampak z zadovoljnim obrazom velel ti posesti sedeže uzveličanih, rekoč: „Dovelj si storila — rodila si Jakoba Zupana!" Ti pa, v življenji nesrečni, iz domovine pregnani slavljenec, ki gledaš danes iz rajskih višav na nas, Tvoje častilce, vsprejmi blagovoljuo maloto znamenje hvaležnosti naše in deluj kakor nekdaj na zemlji tudi sedaj v nebesih za nas. Tvoj rod, proseč previdnost božjo, da nam podari več Tebi jednakih mož, da se nam mv ta način; kmalu uresničijo proroške besede Preširnove: „Vremena bodo Knijncaiu ao zjasnilo, Jim niilSi zvezdo kakor zdoj sijalo." V tej sladki nadi kličem: Slava, večna slava Zupanovemu spominu! tako dolgo zaprt, dokler ne pridejo vse stare stvari na dan." V četrtek opoludne so se ga, kakor rečeno, usmilili, in v petek bila je obravnava, pri kateri je bil glede obeh prestopkov nekri-vim spoznan. Zanimivo, ob jednem pa tožno je, na kako podstavo se je opirala zatožba. Zaradi razžaljenja straže bila je jedina priča detektiv Š. Ta je rekel, da je slišal od neke kuharice na Turjaškem trgu, kateri je njena prijateljica pravila, da je žatoženec nekje zabavljal na policijo. Te bahje čenče bile so ves substrat zatožbi in zaradi tega moral je dotičnik sedeti tri dolge dni v zaporu in je celo v nevarnosti, da izgubi svojo službo, da bode on in njegova obitelj brez kruha. Kdo ga bode za sramoto in gmotno izgubo odškodoval'( V interesu javnosti in osobne prostosti moramo protestovati proti takemu postopanju, kajti policija ima pač pravico in dolžnost, da poišče in kaznuje krivca, in v tem jo mora vsak državljan podpirati, nikakor pa ni pravilno, da bi nedolžni ljudje zaradi neo.-novanega, morda celo zavistnega obrekovanja posedali po zaporih . — (V Trstu) preteklo noč ni nihče za kolero zbolel. Ker se je kolera pojavila tudi že v vojašnici, odšlo je nekoiiko kompanij (J7. pešpolka na Općino in Prosek, kjer bodo menda bivali na prostem. — V bolnici umrli sta za kolero dve ženski in kovač Finotti. — (Iz Trsta) se poroča: Bolezen in smrt kotlarja Fmottija za kolero vzbudila je v zdravnikih velike skrbi,' ker je to doslej najnevarniši slučaj. To ni ne kolera nostras, niti azijska kolera, marveč grozovita „eholera secea", suha kolera, pri kateri je le malo bljuvanja in driske, a skoro vselej smrtni izid. — (Ferijalni tečaj na državni obrtni šoli v Gradci.) V bližajočih se glavnih šolskih počitnicah, v času od 18. julija do 28. avgusta t. L, vršil .-e bode na državni obrtni šoli v Gradci ferijalni tečaj za one učitelje iz Kranjske, kateri kot učitelji ri-sarstva službujejo na splošnih obrtnih nadaljevalnih šolah. V tem tečaji se bode poučevalo: geometrično in projektivno risanje, prostoročno risanje, strokovno risanje za stavbinski obrt, strokovno risanje za me-haničn o-tehnične obrte in za umeteljnost ter male obrte. Da se omogoči kranjskim učiteljem udeležba pri tem tečaji, dovolili so primerno podporo: kranjski deželni odbor, trgovinska in obrtna zbornica ter kranjska hranilnica. Kakor čujemo, oglasiio se je v ta tečaj precejšnje število učiteljev. Trgovinska in obrtna zbornica je v ta namen odmerjeno podporo podelila Ivanu Krulcu, učitelju v Ljubljani. — (Pomorstvena razstava v Havru.) Dne 1. maja 1887 otvoii se v Havru pomorstvena razstava, katera bode trajala do 30. septembra 1887, oziroma se podaljšala do 15. oktobra. Glede pomorstva, ribarstva in elektricitete je razstava mejnarodna. Natančnejša pojasnila daje trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani. — (Me j na rod a razstava v Adelaid i.) Dne 20. junija 1887, kot na dan petdesetletnice izza vladarstva angleške kraljice Viktorije, otvori se v Adelaidi mejnarodna razstava, katera bode ob segala šest oddelkov. Slednji obrok za oglašenje je 1. januvarja 1887. Za razstavo namenjene reči se morajo doposlati mej 1. marcem in 20. majem 1887. Natančneje se izve pri tukajšnji trgovinski in obrtni zbornici. —- (Na gimnaziji v Rudolf o vem) razpisano je mesto za zemljepisje in zgodovino. Prošnje do 15. avgusta t. 1. Telegrami .,Slovenskemu Narodu": Celje 14. julija. M. Vošnjaka seveda Celjski porotniki jednoglasno krivim spoznali. Reka 14. julija. V zadnjih 24 urah na novo 10 osob za kolero zbolelo. Župan obiskal je danes vse za kolero obolele ter izdal oklic na prebivalstvo, da se nabirajo doneski za siromašne obitelji za kolero umrlih. V četrtek otvorilo se bode 7 ljudskih kuhinj. Pariz 14. julija. Zbornica zavrgla z 263 proti 252 glasom plovno konvencijo z Italijo in izrekla vladi povodom interpelacije zaradi iztiranja vojvode Aumalskega zaupanje. London 14. julija. Do včeraj zvečer izvoljenih 297 konservativcev, 70 dissidentov, 162 Gladstonovcev, 78 Parnellovcev. Bellast 14. julija. Zadnjo noc resni boji mej orangisti in katoliki. Stranki sta druga na drugo streljali in kamenje metali. VcČ hiš skoro popolnem razdejanih, veliko ranjenih. Vojaki zastavili so ceste. Pariz 13. julija. V senati potrdil je minister Goblet, da se je sklenilo iztirati vojvodo Aumalskega. (Živahno odobravanje na levici.) — Keller interpeloval je v zbornici zaradi iztiranja. Vojni minister rekel je v svojem odgovoru, da princa d'Aumale in Murat svojih vojaških činov nesta dobila po pravem potu. Zbornica vsprejela s 375 proti 168 glasom dnevni red, ki odobrava postopanje kabineta ter sklenila s 333 proti 180 glasom, da se vojnega ministra govor na vogalih nabije. Rim 13. julija. Izvestje o koleri: Fran-cavilla 73 zbolelo, 26 umrlo, Codigoro 11 zbolelo, 2 umrla, Benetke 2 umrla, Latiano 33 zbolelo, 12 umrlo, San Vito 17 zbolelo, 4 umrli, Ostuni 1 zbolel, Mesagno 2 zbolela, Erchie 20 zbolelo, 5 umrlo. _ _ Tulci: ~~ * 18. julija. Pri Mldnni Weiss z Dunaja. — Moudekar iz Zagreba. — Konig iz Budimpešte. — Aufmuth * Dunaja. — Tnrk iz Ljubljane. Pri Malleli Rosenberg, Heller z Dunaja. — Bauer iz Gradca. — Miacola iz Trsta. — Hauseli z Dunaja. Pri cesarji avstrijskem: Aubel iz Novograda. Meteorologično poročilo. Cas opazovanja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Stanje barometra 737-98 m. 735-82 as. 735 77 mm. Temperatura 17 8° C 25 0» C 181° C Vetrovi Nebo Mo ! krina v mm. Si. 8VZ, Si. jz. brezv. jaa. jas. jas. 0*001 Srednja temperatura 20*3', za 1*3° nad normalom. ZDianaJelsa, "borza. dne 14. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta.......... 85 gld. 20 Srebrna renta.......... 85,90 Zlata renta........... 118 „ 95 5°/0 marčna renta......... 102 H — Akcije narodne banke....... 87«5 r — Kreditne akcije......... 278 „ 25 London .... . 126 „ 20 Srebro.......... — „ — Napol. ....... 10 . 01 »/■ C. kr. cekini 8 „ 94 Nemške marke . 62 . 02'/a 4°/0 državne srećke iz 1. 1864 250 gld. 131 , — Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 168 r 20 Ogrtka zlata renta 4°/0 105 „ 90 Ogrska papirna renta 5"/, . . 94 „ 80 f>' , štajerske zemljišč, odvez, oblig. 1 <».r> , 20 Dunava reg. srečke 5u/„ 100 gld. 117 . 25 Zemlj. obč. avstr. 41 „ zlati zast. listi 125 „ 25 Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice — > — Prior, oblij-. Ferdinandove sev. železnice 98 „ 90 Kreditne srečke 100 gld. 177 „ 50 Rudolfov« srečke 10 „ 18 „ 76 Akcije anglo-avstr. banke 120 115 — Tramunvav-društ velj. 170 gld. a. v . 196 B 50 Zahvala. Za vsestranske dokaze milega sočutja ob smrti naše preljubljene in nepozabljive soproge, matere in sestre, gospe MOLIH DOLEMC, ml VILHAB, ter za mnogobrojno spremstvo pri sprevodu v Ljubljani in na Razdrtem in za poklonjene krasne vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem najtoplejšo in najprisrčnejšo zahvalo. kr. (508) Žalujoča rodbina dr. H. Dolenčeva. Poslano. GLAVNO SKLADIŠTE IJEVE , k\ \ M 1 —- najčistije lužna ^ KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkuaan liek proti trajnom kašlju plueevine I želudca bolesti grkljana I proti mehuralm kataru, IIIIVKE MATTONI.IV Karlovi vari i VVidn. V na Ji m iti..'in,i:-,ti jt Ml St •' ■" •<< ■ ■'••"./•■,'' trinnah knjižica: Umetno ribarstvo. Ivan Franke. 3*/* P°!e v £° s f><>- s prilogami podpisanemu poslati racijo. ZTTSLZ3. FlSLZltetZl, (500—2) c. kr. notar. v jednej glavnih ulic, v dobrem stanu, proda «e za ceno, katera da 5°,0ni donesek. — Več pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (4g5_3) \ najem se da trgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki v Izubijani, Izven mitnice, v hiši poleg dveh zelo obljudenih cest, od sv. Mihaela počenši. — Ravno tam se odda goMtilnlca s hlevi gostilničarju na rafiun. — Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda". (502—2) 1000 knjig „LIRA in CVETJE", zbirka vsakovrstnih pesnlj, je na prodaj, katere je ranjki Ivan Dolinar zalotil in na svetlo dal in katere, žali Bog, ni utegnil razprodati. Da se pa ranjcemu čast reši, ker tiskovina še ni plačana, priporoča to knjigo vsem čč. rodoljubom soproga ranjcega Doli nar j a in sicer za znižano ceno 40 kr. zvezek prost poštnine. Spoštovanjem Katarina vdova Dolinar, (473—6) Trst, Via Ferrlera S2S. ♦ Umetne (50—46» t soUoj £& zobovja J ustavlja po naj novejšem amerikanskem načina « brez vsakih boloftn ter opravlja ploinbovauja in ♦ vse lobne operneije t zobozdravnik A. P ichel, o poleg Hradeckega mostu, I, nadstropje. Neprenegljivo sa zot»e je § I. Salicilna ustna voda, aromatična, upliva okrepcnjoee, ovira spridenj« zob in odstrannje smrdečo sapo. Veiika steklenica 50 kr. II. Salicilnl zobni prah, splošno priljubljen, upliv« okrepčojoče in nareja zobe svetlo in bele. a 30 kr. j, Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo ,j s zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja S vsak dan po poŠti (495—1) „LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovta v LJubljani. SrW Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkoczy originalno salieiln<» nstno vodo in sulicilni zobni prah, s< j, prideue zastonj razprava o varovanji zob in ust. i-.;.K>T---Kri XOr-^Attlr—-.MArt,--r^J^r* gjS UKK*HU*UMKK*HKXKKXXX*H*HXKH Prodaja vina. Kod podpisatog vlastelinstva leže preko 1000 Hectolitara svjetla, jaka i dobra vina vlastitog priroda na prodaju, i to: od godine 1885. od 9 for. do 11 for. po vedro (56 Litara), 1875. po 16 „ „ s 1879. „ 15 „ „ „ . 1865. „ 18 . „ n » t, 1868. „ 19 „ „ „ „ „ od godine 1873. crveno vino (šiljer) po 13 for., od godine 1875. po 16 for po vedro (56 Litara), stavljeno na željezničku staciju u Poticane ili Bresce u Štajerskoj. Na želju mogu se i probe poštom poslati * Uprava Dobra Horvatska kod Klanjca, postit Pregrtadu u lln aisKoj. (507—1) _u^*u*Muxx*n*nuuu*nu*uuu*MM*i o i tJ mrl I s« 7. jmIUm: Li/a Tistov. gostiju, pr -vodnik, 26 cr. I'ol a- i . i«nt » št 33, za \nfij»'.' in« /..•ao.»v. H. junija : Kan'lii u Dii-lenec, eos. kr prmmvn /mu, 36 let, 9v. Jak. ba I>k št. !», za kapom. 10. julija: Jura Skot", in.-stua ubog.>. 75 let, Kn lnvakH cesta št. 7, z i zamotitnjem črevesa. — Malija Jcrmau, delavčeva fena, BI IH, Kravja dolina št 9, za uirzbeo. 11. julija: Helenu K.Ži*-ii:k, liiš:it-.r-i |ioa.'Ktnlk« /.•■i'.-i, 59 let, (\]>-k.. r.ika i