157. številka. Ljubljana, v sredo 14. julija. XIX. leto, 1886. slovenski ram Uhaja vsak dan ■▼e*er, izimii nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za a v atrij sko-ogorske dežele z* vhh leto lft jrld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na. dom za \ ae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jesen uit:««« 1 u'i«l 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poatuin* znaša. Za oznanila plačuje ao od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznauil" jedenkrat tiska, po 5 kr., m se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s* ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i štv o je v Rudolfa Kirbisa hiii, .Gledališka stolbt". Upravni fitvu naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Črna vojska. Postava od 6. junija 1886. (Razložena po vprašanjih in odgovorih.) 1. Kaj je to, Črna vojska? Črna vojska*) je celoten del vojne (orožne) moći in vsled tega postavljana pod okrilje mejna-rodnega prava. 2. Kedaj se sme v službo sklicati črna v o j s k a ? Črna vojska sme se v službo sklicati samo tedaj, kadar in dokler odkod vojna preti ali kadar je že vojna in dokler je. 3. Kdo je zavezan v črno vojsko in kako dolgo? Vsi vojeviti državljani, kateri ne pripadajo ni c. kr. vojstvu, vojnemu pomorstvu ali nadomestni reservi, ni c. kr. deželni brambi, zavezani so v črno vojsko od začetka tistega leta, v katerem dopolnijo 19. leto svoje dobe, do konca onega leta, v katerem so dovršili 42. leto svoje dobe. Dolžnosti Črne vojske po meri vojevitosti, in to do izpolnjenega 60. leta svoje dobe so podvržene vse osobe, prestavljene iz-mej staleža oficirskega ali vojaških uradnikov v pokoj ali na razmerje zunaj službe pri vojstvu (vojnem pomorstvu) ali deželni brambi, kadar jih ne uporabljajo v prej imeuovanih delih orožne moči Dolžnost črne vojske razteza se dalje — ne krateč prej v obče ustanovljenih osobnih dolžnostij — na vse družbe, kateri imevajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja. Osobje žandarstva, finančne straže in državnih gozdov privzemati je — kolikor dopuščajo službeni oziri — v dolžnost črne vojske po meri, kakor je to po okolnostih vojne več ali menj potrebno. Glede onih, kateri so po §. 20 vojne postave dobrovoljno stopili v prezentno službo vojstva, predno jim se je začela dolžnost črne vojske, razteza se dolžnost črne vojske, potem ko so izpolnili svojo zakonito dvanajstletno službeno dolžnost, še na deset neposrednje sledečih let. 4. Kdoosnava in imeva na raz pregledu črnovojniške imenike? *) To narodno besedo je za Jandstruin" vzelo uredništvo slovenskega državnega zakoniku. Kaže torej sploh, držati se je. LISTEK. ~~ Slavnostni govor g. VViesthalerja pri Zupanovi slavnosti na Prevojah. Predragi rojaki! Od blizu in daleč prihiteli smo danes v prijazno to vasico, da počastimo spomin slavnega rojaka, čegar zibelka je tekla pred stoletjem v lični tej hiši. Ta mož je dr. Jakob Zupan. Pošel bi mi čas, ako bi Vam hotel podati obširen in natančen životopis njegov, obrisal Vam bom torej viharno življenje in trudapolno delovanje slavljen-čevo le v kratkih potezah, iz katerih pa bodete vendar lahko posneli, da je popolnem opravičena in več ko zaslužena čast, ki mu jo danes tukaj zbrani Slovenci izkazujemo. Jakoba Zupana rodila nam je Prevojska mati dne 4. julija 1. 1785. Dovršivši latinske šole stopi v Ljubljansko bogoslovnico; 1. 1809 v mašnika posvečen, postane 1. 1813 na Dunaji doktor svetega pisma ter pride za duhovnega pomočnika najprej k sv. Petru v Ljubljani, potem pa v Šmarje pod Črnovojniške imenike, v katerih se osobe v črno vojsko zavezane popisujejo po letnih vrstah od najvišje nizdol, osnavajo in imevajo na razpre -gledu občinska županstva s pomočjo držiteljev knjig-matic 5 Koga je moči službe v črni vojski odvezati? Take v črno vojsko zavezane, kateri se neogibni potrebni, da oskrbujejo reči javne službe ali koristi, moči je službe v črni vojski odvezati. 6. Ali se v črno vojsko smejo vzpri-jeti tudi dobrovoljci? Ako se kdo takšen, kateri ne stoji pod dolžnostjo službe v vojstvu, deželni brambi ali črni vojski, dobrovoljno oglasi za službo v črni vojski ter je za njo, sme se vzprijeti v črno vojsko. 7. Kako se v črno vojsko zavezani razdeljujejo? V črno vojsko zavezani razdeljujejo se na dva sklica (dve napovedi). 8. Kateri gredo v prvi sklic, kateri v drugi? V prvi sklic gredo vsi po §. 1 v črno vojsko zavezani državljani, od začetka tistega leta, v katerem dopolnijo 19. leto svoje dobe, do konca onega leta, v katerem so dovršili 37. leto svoje dobe, s temi vred, ki so po §.17 vojne postave časno oproščeni, ali kateri so v zmislu §-a 40 iste postave bili pred časom, in oni, kateri so po dovršeni sluz-beni dolžnosti bili iz vojstva (vojnega pomorstva, nadomestne rezerve) in deželne brambe odpuščeni. Drugi sklic obseza istovrstne osobe od 1. dne ja-nuvarja tistega leta, v katerem kdo 38. leto svoje dobe dopolni, do 31. dne decembra onega leta, v katerem je dovršil 42. leto svoje dobe, odnosno, dokler dolžnost črne vojske ni dovršena. 9. Na kakšno povelje se črna vojska sklicuje, uporablja in razpušča? Sklicuje se črna vojska, po tem ko je bil nri-nisteiski svet dovprašan, na cesarjevo povelje po ministerstvu za deželno bran, v tolikšnem obsegu, kakor je v boljo deželno brambo potreba. Uporablja se sklicana črna vojska, kakor kje potreba nanese, po vojaškem od cesarja postavljenem poveljniku v uredbi, kakor jo cesar določa. Razpuščenje črne vojske ukazuje cesar. Ljubljano. Od todi pokličejo ga 1. 1817. za profesorja v duhovno semenišče Ljubljansko, kjer je razlagal bogoslovcem sveto pismo starega zakona in orijentalske jezike do 1. 1835. Tega leta pa zadene ga nenadoma žalostna usoda. Ker so ga bili namreč pri podelitvi izpraznjenega kanonikata nezasluženo prezrli, spri se je v žaljenem svojem ponosu z višjo duhovsko oblastjo ter moral zaradi tega iti v prognanstvo v Celovec; ondi je prav revno živel ob pičli pokojnini, ondi zatisnil je tudi po daljšem bolehanji trudne svoje oči dne G. februvarija 1. 1852. Dosegel je torej precej visoko starost G7 let, a vender pokosila ga je neizprosna smrt rano, prerano v veliko nenadomestljivo izgubo Slovencem in Slovanom sploh. Kajti ob gomili žalovala je majka Slava za izbornim učenjakom, izvrstnim pisateljem, naudušenim pesnikom, iskrenim rodoljubom, ne-ustrašljivim braniteljem narodnih svetinj. Vešč dvanajsterim jezikom srkal je kot pridna bučelica med učenosti iz znanstvenih, zlasti jezikoslovnih in zgodovinskih knjig, pa ne le sebi v neplodno zabavo, ampak sadove svojih studij širil je v vezani in nevezani, slovenski in nemški besedi mej nevedne in v narodnem ozira mlačne rojake svoje. Kajti uva- 10. Katerim propisom podstojijo v službo poklicani črnovojniki? V službo poklicane osobe Črne vojske pod-stoje od tistega dne, katerega so poklicane, do onega, katerega dobodo dopust, ali katerega se črna vojska razpusti, vojaškim kazenskim in strahovalnim propisom. Če kdo v črno vojsko zavezanih zadobi odpust, pretrgava se vojaško razmerje za dotični čas. 11. Po čem se spoznajo črnovojniki in oficirji njihovi v službi? Črnovojniki in oficirji njihovi nosijo v službi vkupen, oddalječ spoznaten znak, oficirji in podoficir j i vrhu tega vojaška častna in razlikovalna znamenja. Četam meščanskih stražnikov in strelcev, katere imajo s cesarskim odobrenjem že v miru svojo uredbo, pristoji pravica, svojo pravilom ustrezajočo obleko in opravo, in tako tudi uredbo svojo pridržati tudi v službi črne vojske, s pridržkom cesarskega potrjenja njihovih poveljnikov in oficirjev. 12. Katera določila veljajo za črno vojsko v drugem oziru? V oziru na obdarovanje in odlikovanje, na pravico do prevožnje, stanišča, prehrane v novcih ali z blagom, v oziru na to, kako je postopati s kom, kadar je ranjen ali če zboli, na preskrbo z za-puščenci vred, veljajo za Črno vojsko ista določila kakor za vojstvo, odnosno c. kr. deželno brambo. 13. Ali ima nesklicana črna vojska pregledne shode in vaje? Kadar črna vojska ni sklicana v službo, ne sme se osobam v črno vojsko zavezanim nalagati nikake dolžnosti glede preglednih shodov in vaj. 14. Kako je, če bi se črna vojska imela uporabljati zunaj države? Ako bi okolnosti zahtevale, da se črna vojska izimno uporablja zunaj skupnega razsežaja kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, potreba je v to oblasti z državno postavo dane. Samo, kadar je nevarno. stv»r odlagati, sme cesar, pod odgovornostjo vlade, takšno uporabo ukazati pod tem, da se ukaz pozneje državnemu zboru v odobrujoči vspri-jem priobči. 15. V kaj še more izimno uporabljan biti prvi sklic črne vojske? Dokler je vojna, moči je v izrednih slučajih žajoč, da Slovenci ne.3o osamljen narodič, ampak rodovitna veja na mogočnem deblu slovanskem, seznanjal jih je s književnostjo bratskih narodov, ter jim presajal najlepše cvetke slovanskega pesništva na domači vrt. Izveden v zgodovini slovenski kakor malokdo v tistem Času, učil jih je „ ceniti dela pokojnih očetov" ter vzbujal v njih narodno zavest in rodoljubje, kazoč s podatki iz davne minulosti, da: „Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!" Oborožen z nenavadno učenostjo, potegoval in boril se je brezobzirno in neumorno, ustno in pismeno z zagrizenimi sovražniki Slovenstva za narodovo čast, dokazujoč jim, da si prilastujejo ošabni p tujci marsikaj, kar je pristno slovensko; dokazujoč jim, da se sme ponašati tudi slovenska preteklost s slavnimi junaki, slavnimi dejanji, da ima torej tudi ubogi narodič slovenski svojo kolikor žalostno toliko častno zgodovino; dokazujoč jim, da preseza zaničevana naša slovenščina v bogastvu in bpoglasji celo jezike mogočniših narodov. Da bi si krog svojega znanja razširil, do bi svetu mogel pokazati „lik domače navade in misli", potoval je ob lastnih stroških po slovenskih in slovanskih krajih, spoznaval narodne šege in običaje, nabiral narodne potrebe, — tako tedaj, kadar nadomestne reserve ni dovolj, da bi se z njo stoječe vojstvo (vojno pomorstvo; držalo v zakonitem za čas vojske ustanovljenem števi'u. kakor tuli. kjer hi troba bilo deželno hrambo dopolniti na zakoniti za čas vojske ustanovljeni stalež, — primerno potrebščino onim delom orožne moči, fcateri se si.stemno dopolnjujejo iz kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru, po tem, kolikor in dokler neogibna potreba vojske to zahteva, pri v eti iz prvega sklica črne vojske. Vendar je te črnovojnike odpustiti precej, čim bode konec vojske. To privzetje naj se počenja pri najmlajših letnih vrstah. 16. Odkod s e z a 1 a g a j o troski sklicane črne vojske? Troski sklicane črne vojske zalagajo se iz proračuna skupnega vojnega ministerstva. 17. Kedaj je postava o črni vojski prišla v moč i n z a kateri razsežaj države? Postava o črni vojski je prišla takoj po raz-glašenji dne 19 junija 1886 v moč in sicer za kraljevine ter dežele, zastopane v državnem zboru, raz-ven tirolske in predarelske. _ Poročilo državnega poslanca Šukljeta. V Novem Mestu 11. julija. (Konec.) Doslej znaša carina za surov petrolej 1 gld. 10 kr., za očiščen petrolej pa 10 gld. v zlatu. Madjari umeli so v Pešti in na Reki napraviti si velike čistilnice za petrolej. S tem so prouzročili, da se je počel surov petrolej le k njim uvažati ter da Be je tako carina na čist petrolej tekom treh let zmanjšala za 200"/0. Petrolej, ki se večinoma uvaža iz Rusije, iz Kavkaza, počel se je ratiuovati na mestu samem, potem se je navidezno spridil in prišel je preko mej kot „surov" s carino 1 gld. 10 kr. mesto 10 gld. od metr. centa. Madjarski rafinerji so ga potem seve z lahko zopet očistili, velik dobiček ostul je njim In ogerski polovici, naša polovica pa je prišla skoro ob vso uvožnino. Po novem načrtu bi se imelo od surovega petrolja plačevati po 1 gl. 42 kr. UVOŽnine, s čimer hi bili seve zopet pri starem, zuto se je tudi mnogo zastopnikov desnice, posebno Poljakov, katerih petrolejska industrija bi bila po tem načrtu uničena, pripogibulo predlogu Suessovem, po katerem bi bilo od gorljivega petroleja plačevati po 8 gld. 50 kr. uvožniue. Ta predlog je sam ob sebi doher, ko bi se dal tudi v istini izvajati, ko bi se na interesovane madjarske finančne organe zaupanje staviti smelo, da nam odstotke količine gorljivega upeljanega petroleja prav povejo in ko bi ta predlog ne meril na propad sedanje vlade, ki je že poprej za bistvenosti sedanjega predloga jamčila Ogrom. Iz teh ozirov. govori prof. Šuklje dalje, glasovali smo slovenski poslanci za predlog, ki je izšel iz večine pred vsem interesovanih galiških poslancev samih, po katerem je nadalje od nečistega petroleja sploh plačevati 2 gld. uvožnine v zlatu od 100 kgr. Se vsprejern tega predloga bil je odvisen od glasovanja naših poslancev in lahko bi bili glasovali proti vladi, katera se na naše narodnostne in gospodarske potrebe tako malo ozira. Vendar jednaka vprašanja vrnejo se še v jeseni pri obnov-ljevunji nagodbe z Ogersko in pri družin zakonih, takrat bode treba naše stališče krepkeje varovati. (Gotovega pač ni, da se t tki trenotki za vlado vrnejo, do jeseni se položaj strank lahko čisto spre meni i na mestu je bilo, da se o prvi priliki zahteva, kar se hoče. Ura zamujena ne pride nobena!) Slednjjč, poroča prof. Šuklje — o stanji do lenjske železnico. Zato, pravi, proučil sem vse mo goče črte in inforinoval se v vseh minister.skib krogih, ker je očito, da brez železnice propade Dolenjska še v večjo bedo, kakor je že, z druge strani se ne da oporekati, da bi ta železnica sosebno prva leta sama ob sebi zgubo imela, zato se je tudi vlada, katere cilj mora biti, da vsakoletni primanjkljaj zmanjša, brani na vse moči. Druga ne manj tehtna ovira je v vsemožnih Madjarjih, ki nikakor ue hote železnic, ki hi z večine ne šle po njihovih tleh. Uzrok te madjarske premoči je bivši državnik Beust in tedanja liberalua vlada, ki je Avstrijo razcepila v dve polovici, naša skrb mora torej vselej biti, da taka stranka ne dojde več na vladno krmilo. — Kakor je torej razvidno, država na lastne stroške železnica neče zidati in zgodilo bi se to jedino še v slučaji, ko bi vojaški krogi določili: železnica nam je potrebna! Velja torej pogajati se še v teh krogih, ako se to ne posreči, misliti je na drugo finančno operacijo. Toliko je gotovo, da revna Dolenjska železnice sama zidati ne more (Veseli nas, da se je to spoznalo. Uredn.) V krogih vladnih veščakov pa neso sovražni načrtu, da bi vlada prevzela nekaj temeljitih akcij n. pr. za 2 mil., za pol milijona prevzela bi jih dežela, katerih amortizacija bi je ne stala če/. 25.000 gld. na leto, pol milijona naj bi prevzela kranjska hranilnica, knez Auersperg zaradi postranske črte v Kočevje in drugi interesenti. Nad to svoto potrebni denar dobil bi se z izdanjem prioritetnih akcij. Tako bi se dala železnica v kratkem času doseči. Toliko mi je bilo — mogoče v vseh navedenih točkah uplivati, malo je, a ni krivda moja, ni krivda slovenskih poslancev; dosedanje delovanje nam je prineslo malo sadu, nujno je, da delo v tem zmislu, a z večjo eneržijo nadaljujemo in po tem se hočem tudi v bodoče ravnati. To je bistvena vsebina iz Šukljetovega poročila; mi druzega pričakovali nesmo, nekatere opom-nje pristavili smo že v oklepih in dostaviti nam je samo še, da je že skrajni čas, da se tisto krepkeje postopanje proti sedanji vladi pokaže in da nam je skoro videti kaj uspehov za naš dom in rod. Po končanem, dobro uro trajajočem poročilu, vpraša jedini dr. Slane, pridejo li zopet vojaki v Novo Mesto. Šuklje odgovori, da se mu je v odločilnih krogih odgovorilo: brainbovci vsled nove organizacije nikakor ne, mogoče da redna vojska, kadar se bode nekaj več Bošnjakov uvojačilo in vsled tega lahko nekaj polkov iz Bosne potegnilo. Predsednik shoda dr. Poznik se poslancu zahvali za dosedanji njegov trud, predlaga naj isto stori shod in pooblasti poslanca, da z vso eneržijo zahteva, da se našim pravicam zadovolji in da naj, ako bi drugače možno ne bilo, stopi očito v opozicijo proti vladi. Glasovalo se je z uzdigovanjem rok, ugovora proti temu predlogu ni bilo. Poslanec dolenjskih mest misli še poročati drugod, pred vsem v Metliki, v Črnomlji, v Rib- reke in starine, pazljivo poslušal prostega naroda govorico ter si zapisaval njega lepe, v pismenem jeziku še neznane btsede. Marljivo je pilil, likal in bogatd slovenščino ter vselej, kadar je kje zasledil kak porabljiv izraz, veselja vskliknil: Vsu iuiMuio P« ne znamo, Lu iS' mo Do dobimo! Iz proste volje, pa tudi z velikim trudom poučeval je v hogoslovski šoli v lepem domačem jeziku že takrat, ko slovenščina, zlasti kar se tiče znanstvenih izrazov, še ni bila tako razvita. Ustvaril in tudi saui^ z najobiluišo duševno hrano zalagal je „Krajnsko Čbelico", oni znameniti časopis, ki nam je oživel slovensko naše pesništvo. I-zpodbadal in navduševal pa je tudt svoje učeuce na književno delovanje ter tako vzbudil slovenstvu marsikaterega pesnika in pisatelja. Pesni njegove kar kipe rodo-ljub ja; saj poveličuje in proslavlja v njih vedno le svojo svetu malo znano in celo od domačinov pretirano domoviuo. V pesništvu ustanovil'je pravilu, katerih so se poprijeli in se še dandanes drže naj-zuanieniiejši naših pesnikov. V takozvani „abecedni vojski" povzdignil je veljavni svoj glas zoper „me telčico", t. j. Metelkov novi črkopis ter pripomogel, da se nismo že toliko razkosani Slovenci razcepili še v črkopisu ali abecedi. Občeval in v korist in blagor slovstvu slovenskemu in slovanskemu skupno deloval je z najslavnejšimi književnimi veljaki tiste dobe: s Zoisom, Vodnikom, Kopitarjem, Čopom, Preširnom, Ravnikarjem, Primcem, Jar nikom, Do-brovskim, Mušickim in dr. Ali se je tedaj čuditi, da je takega odličujaka čislal in spoštoval ves izobraženi svet, da so se mu klanjali celo grofje in baroni ? Možem, ki so tako zaslužno, tako vspešno delovali za svoj rod, stavijajo se dandanes veličastni dragoceni spomeniki, njih spisi širijo se v ponovljenih izdajah mej narod, njih kosti, ako počivajo v ptuji zemlji, prenašajo se siovesuo v domovino. Kaj pa smo storili doslej mi Slovenci nasproti rajnkemu dobrotniku svojemu? „Kua bo tebi ju želja »polnila: V zemlji domači de truplo leži" — pel je naš Preširen o nesrečnem prijatelji svojem : Andreji Smoletu. Zupanov duh, zapuščajoč to dolino solz, ni mogel niti te tolažbe seboj vzeti; kajti niči, v Kostanjevici. Želeti je, da se na teh shodih pojasnijo še nekatera mesta v poročilu. —a— Poli t ion i razgled. Notranje dežele. V L j ubij an i 13. julija. »Narodfli Listv" javljajo, da je fiiiaii«-ul minister Dunajevski dal svojo ostavko. Sedaj se nekda že Taatie pogaja s podpredsednikom Praške finančne direkcije, baronom Chertekom, da bi prevzel finančno ministerstvo. Ta vest se nam ne zdi verojetna i' vlit tudi neso zadovoljni z nare i bo nauč-nega ministra, da bi se povišala šolnina na srednjih šolah. Praški mestni zbor je sklenil, prositi naučno ministerstvo, d.i bi preklicalo to naredbo. (Jalittkl deželni zbor se je v poslednjem zasedanji mnogo bavil z vprašanjem, kako bi se dalo ustreči rusinskim narodnim težnjam v šolskem oziru. Poljaki so se pri tej priliki jako pristranske kazali. Dovolili so sicer nekaj navideznih koncesij Rusinom, ki so pa bile tako zavite, da hi jih pozne e lahko prezirali, zlasti, ker je večina uraduikov poljske narodnosti. Iver se dotični deželnozborski sklepi ne strinjajo z obstoječimi zakoni, jih vlada ne misli predložiti Najvišji sankciji. Vsuiaije