Krajevna skupnost na novi poti Ni dvoma, da gre pri opredelitvi krajevne skupnosti v novi ustavi za enega izmed najbolj revolucionarnih posegov v naše dosedanje pojmovanje in odnose v našem sistemu samo-uPravljanja. Krajevna skupnost je, kot vemo, predeljena predvsem kot odprta samouprav-na skupnost, ki v svojem delovanju ni več Rejena na drobna, obrobna komunalna vprašanja niti ni več uokvirjena zgolj z mejami °bčine, temveč naj bi delovni ljudje v njej — Sami v tesnem sodelovanju s člani drugih skupnosti ne glede na občinske in druge meje 7 Urejali mnoga izredno pomembna skupna ^vljenjska vprašanja in skupno vplivali tudi na mševanje širših vprašanj v drugih, širših skup- ________ nostih. Druga bistvena novost v opredelitvi krajevne skupnosti je njena tesna povezanost z različnimi oblikami združenega dela oziroma še več: krajevne skupnosti si po novem ni več mogoče niti zamišljati brez tega sodelovanja, saj je pravzaprav opredeljena kot okvir, skupnost, v kateri se srečujejo, soočajo in uresničujejo pomembne potrebe in interesi delavcev v združenem delu. Pa si nekoliko oglejmo, kako se ta prvina krajevne skupnosti kaže v praksi! Statuti krajevnih skupnosti, ki so bili v tem letu sprejeti, oziroma osnutki kažejo, da se te funkcije KS skoraj povsod zavedajo, vendar hkrati ostajajo pogosto le pri prepisovanju ali povzemanju ustavnega besedila. To se kot je razvidno iz ugotovitev nedavno opravljene analize statutov KS pri skupnosti slovenskih občin — kaže tudi pri opredelitvi materialne osnove krajevne skupnosti in programiranja njenega razvoja. Še vedno so potrebe in želje občanov— prebivalcev krajevne skupnosti na enem bregu, potrebe, interesi in pripravljenost delavcev v TOZD za reševanje takih skupnih vprašanj pa na drugem. Ta posplošitev seveda ne zanika mnogih koristnih pobud in rešitev, ki so bile v času od sprejema ustavnih amandmajev v letu 1971 in nove ustave uveljavljena v mnogih naših krajevnih skupnostih. Prave, zlasti pa učinkovite prizadetosti za premostitev tega prepada torej še ni čutiti v potrebni meri, in to kljub dejstvu, da je v delegacijah KS precejšnje število delavcev iz organizacij združenega dela (po podatkih volilne komisije RK SZDL Slovenije je med člani delegacij KS 74,5 % neposrednih proizvajalcev) in da nove organe krajevnih skupnosti (skupščine, zbore delegatov KS) sestavljajo tudi posebne delega- cije zaposlenih v organizacijah združenega dela. , Očitno je, da bo treba ta premik pospešiti tudi na drugi strani: v staturih in samouprav-nih aktih TOZD in tudi samoupravnih interesnih skupnostih, zlasti pa v konkrretnem delovanju in usmeritvi teh skupnosti, pri čemer bi morale pomembno vlogo v razvijanju take usmeritve prevzeti sindikalne organizacije. Ta naloga je bila na celjskem kongresu sindikatov dovolj poudarjena, gre pa za to, dajo čimprej uresničimo tako pri opredeljevanju samoupravnih odnosov znotraj kolektivov kot v procesu oblikovanja razvojnih programov TOZD in interesnih skupnosti in v razvijanju delegatskega sistema. Za celovitejšo podobo krajevne skupnosti kot družbenoekonomskega odnosa, kot presečišča ekonomskih in drugih potreb in interesov delovnih ljudi, je inimo omenjenih aspektov pomemben tudi sam način in sistem financiranja KS, vendar pa to vprašanje za-- hteva posebno obravnavo. g JOGAN Jt|o. Pogradu se je začel 5. • bji,5. Zveze sindikatov tridnevnem delu agatov, ki zastopajo več L® fi rugi milijon sindikal-lo anstva te repubhke, oce-e tisto, kar je zveza sindi-storila med obema kon-iir„i .ter opredelila naloge za , V obdobje. ^ bi iti. 111 im aplavzom so dele-■ V^ravili predlog 7. kon-, „ .v®Ze sindikatov Jugosla-itlj ^ predsednika Tita iz-. častnega predsednika te Slndikatav Jugoslavije. !<: čarL^kokvalificirani dela- ■ 1 v r lijll Cllli v-tv-iu l^ov . Stojkovič iz tovarne S ta predlog, je poudaril, da je predlog odraz enotne želje vseh delavcev in sindikalnih organizacij v Srbiji. Na prvem plenarnem zasedanju je kongres Zveze sindikatov Srbije sprejel poročilo o delu sbrskih sindikatov med obema kongresoma, nato pa je predsednik sveta Krsta Avramovič prebral referat o aktualnih nalogah Zveze sindikatov Srbije pri nadaljnji krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov za hitrejši materialni in družbeni razvoj. Kongres je v imenu centralnega komiteja ZK Srbije pozdravil Dušan Čkrebič v imenu centralnega komiteja ZK Srbije ter poudaril novo vlogo sindikatov v spremenjenih samoupravnih in družbenih odnosih. v Kraljevu utemeljeval ^RITI (NAJMANJ) 560 MILIJONOV DINARJEV LETOŠNJE IZGUBE Mar nas bodo avtomobiK, ki so sicer sestavni del standarda, izrinili iz mesta? ! (Foto: A. U.) I Stari grehi zmeraj najdražji P skrj V6 ^Gst11051, da naše želez‘ 0* žarau-^0 v razv°ju Pred' S tega, ker so bile in „3 nr"jene izvajati politiko SPa£Voznih cen. Zato ne ^.SredsrSitaSinUStVa?ti la 1° kr,* v tak° za moder-za osebni in skupni V Pa taposlenih- P« drug* pi i nedosledno izvajajo Vet’ ker °^da 0 kompenza-jii vlia;~ . z veliko zamudo 1 dogovori o zviševa-^karu020111’ ker zaradi ia . Ja sredstev železnica V^izaL^^nju MPVa programa " % a ‘Je m ker stroški po- ’Hi Iztoki, zaradi katerih ^lezniši,eZničarii’ povezani 6111 gospodarstvu Ljubljana, predvidejo, da bodo v letošnjem letu, čeprav so obseg dela v devetih mesecih v primerjavi s celotnim lanskim letom povečali za skoraj 8 %, vseeno „prigospodarili“ doslej najvišjo izgubo. Po ocenah, ki se med seboj sicer razlikujejo, bo izguba znašala najmanj 560, najbrž pa ne več kot 650 milijonov dinarjev, novih seveda! Naša zakonodaja natančno predvideva, kaj se „zgodi“ s kolektivi, ki poslujejo z izgubo. Zmanjšanje osebnih dohodkov zaposlenih in kreditna nesposobnost organizacije združenega dela sta samo dve, vsekakor pa najbolj otipljivi posledici. Niti prvega niti drugega pa si pri taki organizaciji, kot je železnica, v naših družbenih razmerah ne moremo dovoliti. To pa ne zaradi tega, ker bi v konkretnenj primem želeli obiti .zakonska določila. Temveč preprosto zato, ker všako nezadovoljstvo delavcev na železnici — in znižanje zaslužkov bi ga še kako spodbudilo — vsako nadaljnje zamujanje pri izvajanju sprejetega programa modernizacije lahko povzroči preveliko družbeno škodo. Če vemo, da železniški kolektivi ob sedanji stopnji opremljenosti in pogojih gospodarjenja na višino izgube praktično ne morejo vplivati, ostane en sam odgovor na vprašanje, kako se izogniti najhujšemu: izgubo na železnici je treba pokriti! Kako to storiti, je seveda vprašanje zase. Vprašanje tem-Nadaljevanje na 3. strani ZASAVSKI RUDARJI SO ZMANJŠALI SVOJ LETOŠNJI GOSPODARSKI NAČRT MANJŠI IZKOP PREMOGA 4 < ► < ► o o o Namesto milijon 750.000 ton bodo v zasavskih rudnikih letos izkopali samo milijon 634.000 ton premoga. Rebalansu proizvodnega načrta se niso mogli izogniti, ker znaša že zdaj zaostanek več kot 120.000 ton in ker v hrastniškem rudniku še vedno niso odpravili posledic vdora vode v jamo, v zagorskem premogovniku pa prav tako ni možnosti za večji izplen, deloma tudi zaradi pomanjkanja jamskih delavcev. Manjša proizvodnja je in bo vplivala na gospodarski uspeh zasavskih premogovnikov. Poslovna izguba v osnovni dejavnosti je že ob koncu septembra znašala 16 milijonov din. V delovni organizaciji so izračunali, da bo izguba ob koncu leta znašala najmanj 10 milijonov din, čeprav bodo dosegli zadnje mesece letos nekoliko višjo proizvodnjo, ker delajo in bodo delali vse sobote. Vrednostna realizacija v devetih mesecih je znašala 384 milijonov din, porabljena sredstva hitreje naraščajo kot celotni dohodek, prav to pa povzroča kolektivu največje slabi, ker stroški doslej nikoli niso naraščali hitreje kot do- hodek. Porast materialnih in drugih stroškov je tolikšen, da presega vse dogovorjene okvire, zato so se delegacije temeljnih organizacij združenega dela na nedavnem zasedanju de-, lavskega sveta dogovorile, da bodo v svojih samoupravnih organih ponovno razpravljali o letošnjih gibanjih stroškov in preučile možnosti, da bi nekatere izdatke takoj zmanjšali. Za gospodarjenje zasavskih premogovnikov bo zmanjšanje izdatkov prva in neodložljiva naloga vseh zaposlenih. V delovni organizaciji bodo odslej vsak dan sproti zasledovali gibanje proizvodnje premoga in sprejemali ukrepe za večji izkop premoga, prav posebno pozornost pa bodo skupne službe posvetile tudi izterjavanju dolgov pri odjemalcih. Zasavskim premogovnikom dolgujejo kupci nad 40 milijonov din. Letos si morajo zato v rudniku vsak mesec izposojati sredstva za izplačilo osebnih dohodkov, zadrževati pa morajo celo sredstva amortizacije, kar neugodno vpliva na investicijska in vzdrževalna ter modernizacijska dela. -m- V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVIT^ JANEZ KERŽAN: Posvetovanje ekonomi* stov v elektrogospodarskih organizacijah Jugoslavije, je dalo tudi koristne napotke odločujočim dejavnikom v tej dejavnosti, kako razreševati sedanje in tudi bodoče probleme. HINKO ZEILHOFER: Sindikalne organizacije na ravni združenega podjetja formalno še nismo ustanovili. Mislimo namreč, da vsaka stvar potrebuje svoj čas, da dozori. Dejstvo pa je, da zvečine že obstajajo osnovne sindikalne organizacije po TOZD in da se sindikalne organizacije kolektivov, integriranih v združenem podjetju HP za zdaj uveljavljajo predvsem z delom v njihovem lastnem okolju. JOŽE ČEBELA: Odločili smo se - naj poudarim, da je pri tem odločanju sindikat odigral odločilno vlogo - da bomo namesto dosedanjih 21 delovnih organizacij ustanovili 6 delovnih organizacij združenega dela. V interesu samoupravne, delovne in poslovne učinkovitosti... Kako dohiteti zamujeno Pred dnevi se je v Portorožu končalo osmo posvetovanje ekonomistov jugoslovanskega elektrogospo-darstva. Udeležilo se ga je več kot 400 ekonomistov iz vseh jugoslovanskih elektrogospodarskih podjetij, referate pa je pripravilo skoraj 20 strokovnjakov za teme, ki so bile tokrat predmet razprav na omenjenem posvetovanju, ki je sicer redna, na dve leti ponavljajoča se oblika sodelovanja ekonomistov v jugoslovanskem elektrogospodarstvu. Tokrat so obravnavali tri področja, ki so v zadnjem času v središču pozornosti: razvoj jugoslovanskega elektrogospodarstva do leta 1985, ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti elektrogospodarstva ter negativne posledice pomanjkanja električne energije in njena slaba kakovost. 0 tem, kako je posvetovanje uspelo in kakšni so rezultati tega pogovora, nam je pripovedoval Janez Keržan, predsednik stalnega sekretariata omenjenega posvetovanja. „Tako glede same organizacije," je dejal Janez Keržan, „kot tudi glede bogate vsebine razprave smo posvetovanje ocenili kot zelo uspešno. Resda se o nekaterih stališčih nismo dokončno zedinili na posvetovanju samem - to opravljamo prav te dni in bodo skupni sklepi znani v kratkem - vendar lahko trdim, da je posvetovanje uspelo in da bo imelo tudi praktične posledice. Sklepe, ki so oziroma bodo tudi napotki za razreševanje vprašanj, o katerih je na posvetovanju tekla beseda, bomo poslali ne le vsem elektrogospodarskim organizacijam, pač pa tudi vsem drugim Odločujočim dejavnikom na tem področju. Naši napotki naj bi pomagali omenjenim dejavnikom pri iskanju 'poti za čim hitrejši in učinkovit razvoj elektrogospodarstva, ki je prav gotovo eden izmed temeljnih pogojev za razvoj gospodarstva in družbe." »Razpravljali ste, kot ste dejali, o treh pomembnih vprašanjih elektrogospodarstva. Kateremu ste posvetili največ pozornosti? “ „Po pomenu vsekakor prednjačita razvoj elektrogospodarstva in ustanavljanje samoupravne interesne skupnosti, čeprav seveda - v sedanjem trenutku ne bi jemal aktualnosti niti tretjemu poglavju - o škodi, ki jo ima družbena skupnost zaradi izpadov električnega toka in njegove slabe kakovosti. Ce me vprašate po vsotah, ki so jih različni strokovnjaki ugotovili kot škodo, ki jo je gospodarstvo utrpelo, naj povem, da o tem nismo razpravljali - sicer pa se vzpenja v vrtoglave desetine milijonov dinarjev. Razpravljali smo predvsem o metodah, po katerih bi škodo lahko ugotavljali. Dejstvo pa je, da tega problema ne bomo mogli odpraviti še nekaj časa, dokler pač ne bomo imeli na voljo dovolj električne energije in kakovostnega prenosnega omrežja, kateremu smo v zadnjem obdobju posvečali premalo skrbi Žal bomo še nekaj časa morali posvečati skrb predvsem gradnji novih proizvodnih zmogljivosti - čeprav načrti za gradnjo 380 kV omrežja in drugega nižjenapetostnega omrežja pričajo, da tudi temu problemu posvečamo več pozornosti." „Kje so glavni problemi bodočega razvoja elektrogospodarstva Jugoslavije in posebej naše republike? “ „Največji je pravzaprav v tem, da moramo loviti zaostanek v razvoju elektrogospodarstva za naraščanjem porabe električne energije. Zakaj se je elektrogospodarstvo v preteklosti razvijalo prepočasi, je znano -ker sistem zbiranja sredstev ni najbolj ustrezal, je bilo tudi sredstev premalo. Posebej se je pomanjkanje sredstev kritično poznalo v Sloveniji in na Hrvaškem. Danes pa ima lahko vsaka republika svoj sistem zbiranja sredstev za razvoj elektrogospodarstva; če bo tudi dejansko tako, je vprašanje, ali bo raznolikost sistemov ugodno ali neugodno vplivala na hitrejšo gradnjo novih elektrogospodarskih objektov." „ V Sloveniji naj bi samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo zbirala sredstva za razvoj te panoge... “ „Da, prav tu, pri tej vlogi 'samoupravne interesne skupnosti, pri čemer smo v naši republiki pred drugimi republikami, so se mnenja na posvetovanju razdelila. Za sedaj le v Sloveniji odločno zagovarjamo sistem dogovarjanja pri zbiranju sredstev: za enostavno reprodukcijo naj bi jili zbirali prek cene električne energije, za gradnjo novih objektov pa v obliki sovlaganja uporabnikov električne energije, na podlagi samoupravnega sporazuma. V drugih republikah, razen na Hrvaškem, kjer skušajo slediti naši poti, sodijo, naj bi sredstva za vzdrževanje in razvoj elektrogospodarstva zbirali izključno prek cene za električno energijo. Ta pot je seveda manj samoupravna, je pa znatno lažja kot naša. Poudaril bi še, da je dogovor v okviru samoupravne interesne skupnosti nov pristop k planiranju razvoja elektrogospodarstva, saj bo dogovor o financiranju postal avtomatično tudi del plana družbenoekonomskega razvoja republike." rb - Kako je organiziran sindikat na ravni združenega podjetja? — Če mislite na to, ali smo se že odločili za neko obliko delovanja sindikata na ravni združenega podjetja, moram odgovoriti, da tega še nismo storili. Menili smo namreč, da ni toliko pomembno, če na ravni združenega podjetja obstaja tudi sindikat kot enovit organizem, denimo v obliki sindikalne konference, temveč je pomembno predvsem to, če ta sindikat dela in kje ter kako je čutiti njegov vpliv. Glede teh vprašanj pa smo si bili zelo enotni. Dogovorili smo se namreč, da se bomo sestajali po potrebi, torej takrat, ko bi katerakoli osnovna organizacija ali pa konferenca sindikata menila, da bi bilo smotrno nekatera vprašanja razreševati skupno. Konkretno smo govorili o vprašanjih s Leto utrjevanja Prvo leto mineva, odkar so se delovne skupnosti tovarne hranil KOLINSKA in pivovarn UNION, TALIŠ in LAŠKO odločile za skupno pot pod okriljem združenega podjetja HP (Hrana-pijače). Novi organizaciji združenega dela, ki povezuje pretežni del slovenske živilsko-prede-lovalne industrije, sta se v marcu letos pridružila še DELAMARIS iz Izole in DROGA iz Portoroža. Zanimalo nas je, ali in kako sindikalne organizacije s svojim delovanjem prispevajo k utrjevanju nove organizacije združenega dela, k njenim prizadevanjem za bolj racionalno in uspešnejše 4elo na vseh področjih. Za sobesednika smo izbrali Hinka Zeilhoferja, predsednika sindikalne konference v Kolinski, Ljubljana. ■ področja oddiha in rekreacije ter o medsebojni pomoči pri pripravi samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih aktov. Priznati moram, da takih želja doslej ni izrazila nobena sindikalna organizacija. Vendar pa to še ne pomeni, daje sindikat spal! - Kako bi torej veljalo spregovoriti o dosedanjem delu sindikata? - Najbolj pošten odgovor je, da vsi skupaj preživljamo in doživljamo leto utrjevanja novega podjetja. Kot sindikalni delavec v Kolinski lahko povem, da se je naš sindikat močno angažiral in se še angažira pri urejevanju notranjih odnosov v HP, še zlasti pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Čeprav stvari ne poznam v vseh podrobnostih, lahko povem, da so podobno vlogo odigrale tudi sindikalne organizacije v drugih kolektivih v sestavu združenega podjetja. Ker pa smo, če tako rečem, vsak s samim seboj imeli več kot dovolj dela, je tudi zaradi tega razumljivo, da pravzaprav nismo iskali zunanje pomoči. Če pa jo je kdo že iskal, jo je tudi dobil pri občinskih oziroma območnih sindikalnih vodstvih, ki nedvomno še najbolje poznajo razmere in probleme slehernega kolektiva posebej, zato,pa lahko tudi pomagajo, kadar je treba. Navsezadnje pa je treba vedeti tudi to, da smo se ob integraciji dogovorili, da bomo prvo leto v vsem poslovali še po starem, da pa bomo hkrati skušali izoblikovati kar največ izhodišč za poenotenje načina dela na vseh področjih, kar naj bi potem pomenilo tudi uvod v nadaljnje akcije za racionalizacijo poslovanja in uresničevanja še drugih ciljev, ki smo sijih začrtali z integracijo. - Kako daleč ste prišli m tej poti? Prav zdaj po naših kolektivih teče javna razprava o samoupravnih sporazumih, s katerinti se dogovarjamo o enotnem načinu razreševanja najrazličnejših vprašanj s področja planiranja, nabave in prodaje. Vse to pomeni prvi korak k poenotenju načina dela. Res je, morda bi že lahko storili tudi drugi, tretji in še kak nadaljnji korak, vseeno pa bi poudaril, da se o tako občutljivih vprašanjih sporazumevajo TOZD v sestavu kolektivov, ki so si bili tako rekoč še do včeraj izredno hudi tekmeci na trgu. Takih zadev in take dediščine pa se ni mogoče otresti preko noči. Zato ni naključje, da je bila o sporazumih organizirana javna razprava po večkrat, dokler nismo prišli do predlogov, ki jih zdaj obravnavajo TOZD in ki jih bo lahko naš skupni delavski svet po zaključeni razpravi samo še potrdil. Če se povrnem na uvodno vprašanje, lahko brez samohvale ugotovim, da se sindikat, ki je bil nosilec teh razprav, skuša uveljavljati predvsem z delom. Da pa se bo moral tudi organizacijsko utrjevati, je seveda jasno. Glede Kolinske lahko povem, da osnovne sindikalne organizacije obstajajo v vseh petih TOZD in da bo v najkrajšem času ustanovljena samostojna organizacija tudi v 300-članski delovni skupnosti skupnih služb. Bolj ali manj podobne so razmere v drugih kolektivih. Dogovoriti pa se bomo še morali, kako organizirati sindikat na ravni združenega podjetja, da bo tudi sam nastopal kot nosilec naprednih hotenj. -mG „Ta čas imamo v „Iskri" 21 delovnih0] nizacij s 56 TOZD. Kakor po eni strani ug°! Ijamo, da je bil „prvi val" ustanavljanja TO' morda preveč ozek in se bo število tein0)! organizacij v prihodnje prav gotovo precej I večalo, računamo, da utegne biti prihodnje " niu1 vilo TOZD blizu 70 — od tega samo v Kranj1 namesto dosedanjih 16 — pa je v razprav^ združenem podjetju vse bolj prihajalo nap' da nismo dovolj dobro in predvsem ne 0 kovito organizirani za uspešno samouprava0 poslovno delovanje." - Mislite, da so bile preveč močne . drobljevalne" silnice in - na drugi stte'1 »združevalne “ prešibke ? . , „Na poenostavljen način bi lahko reki11 tako. Morda smo v Iskri v pogledu sifj, upravnega in poslovnega vodenja in odlo™;^ Ti« res preveč decentralizirani, kar prav gotovo prid učinkovitosti. Navsezadnje se le zaJJ mamo za to, da bi bilo samoupravljanje čin1 ,qt učinkovito . Odločili smo se za to - in treba je pOVČ da je prav pri tem odločanju sindikat od1! zelo vidno vlogo — da bomo na osnovi spec‘ zacije v proizvodnji ustanovili 6 delovnih nizacij združenega dela, v katerih bodo l^T1 združevale financiranje, komercialo, n ,£] kvahtete, zaščito industrijske lastnine, K00!]? nacijo raziskovalnega dela, taktično planh01 ■ organiziranje ter kadrovanje, standardiza0lr L skrb za družbeni standard. jč TOZD pa bodo na ravni SOZD združjM prodajo na domačem trgu, zunanjo trgo^Jf koordinacijo in oblikovanje inovacijske P0*!,« koordinacijo in oblikovanje finančne P0^2 bančne posle, organiziranje SOZD, obUk°v | politike kvalitete in zanesljivosti, strateško jT| niranje, stike z javnostjo, dejavnosti, ki ''V. značaj splošne dejavnosti za vse TOZD, k00.! nacijo in zaščito in nakupa industrijske lastl1" standardizacijo in tipizacijo kot izhodišče nalizacije proizvodnje in nabave, indush1) Sindikat nekaj pomeni... V »Iskri« letos izvajajo obsežni in - tako zagotavljajo prav vsi tudi pomembne vsebinske reorgo*1'' zacijske spremembe, ki bodo Prfl, gotovo imele velik učinek na P1^ glabijanje samoupravnih odnosov združenem podjetju in na rast P^ slavnih rezultatov. Za kaj praVŽa. prav gre pri »reorganizaciji«# ^ kor smo jo imenovali za uvod, poskušali zvedeti v pogovoru predsednikom sindikalne konfer* Je ce združenega podjetja »Iskra« J«'T žetom čebelo. dokumentacijo, sodelovanje z raziskoval111 A teresnimi skupnostmi in usmerjanje d01° ^4 iskovalcev k ciljem Iskre, koordinacijo i2'^ razvojnega in znanstveno razisko'' jjH dela... . . - Pravite, da boste v Iskri novi sarnOjjP^rl sporazum, ki bo utemeljil novo „shemo‘ ’ ji?1 podpisali 20. decembra letos. Boste uspe A takrat opraviti vse delo? .(f,1 „Prepričan sem, da bomo! Ob tem AA vsekakor poudariti, da optimizem izhajaj 1 sedanjih izkušenj. Morda ne bi prišli P1 če bi vso stvar prepustili samo poslovnih0^ rok za uspešnost dela je prav gotovo šil0 J snovana angažiranost družbenopolitični 'oV.,i8t nizacij in še prav posebej sindikata. Naj P dl da imamo v vseh predvidenih DOZD ^.(i1 ^ odbore, ki so praviloma sestavljeni lZ stavnikov treh struktur: samoupravne " sednik DS - družbenopolitične - Pre iftk sindikata ali ZK in poslovodne - po rektor. Akcijski odbori se praviloma enkrat tedensko in sproti bedijo nad i2v^ / h dogovorjenih priprav. Kakor je videti, jf^fj^ taka akcijska organiziranost najboljše ^ za lomljenje odporov, ki bi se utegnili Vse nejasnosti pa tako ali tako sproti L Ijamo z dogovori in izmenjavo mnenj, - Na 8. kongresu slovenskih sindikat slišali - ponovno - poudarjeno zahte^’ tegracijska povezovanja ne smejo mi dikatov. Kakšna je torej vaša vloga v k vanjih med Iskro in Gorenjem? ,,Najprej je treba vezavi urcn/em.' r., reči, da pri ori^jA i* ) delo. Iskra in U ne gre za lahko delo. Iskra in G0 »0 d1' ijala na povsem različen način, t3*- V se razvijala na povsem različen način, r“ po-, te treba uskladiti tudi mišljenje in ne sam0 ^ j le vanje ali organiziranost. Težave so ti še .. . morda smo še najdlje prišli v : kjer smo združili obe sindikalni Pre P Vsekakor pa se zavedamo, da gre za P pd' katerem je enkratno dejanje pravzapra j f goče.' V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE !,]) J1 je, kot so zapisali njegovi djlj^niki in tovariši iz srbske t»?n° demokratske stranke, itjo!i|^no pomemben bojevnik za socializma na Balkanu, ve- ■ ■* Iz podatkov, ki jih je objavila njegovi izvolitvi za prvega se- A^odja srbskega in jugoslo-razmerah, ki so bile zna- jA-^cga socialističnega delav-J f gibanja. “'J Vi * ažitiT 2a majhn° i11 kapi tali-djk.^ slabo razvito deželo, je Ajrije Tucovič uveljavljal 0 socialno demokracijo v i0Porodnih razmerah. Bil je Ijj u naj vojno, ki jo je spo-t0luJOsP°ska, spremene v re-' NipJ° Proletarcev, rogovi življenjepise} so med 4 0tbl Napisali: jiXJ0ska leta je preživljal v pravoslavnega dir-jfMiia Xin njegova mati, po-si ah Mlada, kot so ji rekli, IStir pomagati vaški in * revšeini s hrano in do-ri>nit,-nasveti- Tako je mali (/ŽVaf16 v otroštvu spo-na čigavih plečih gradi JSoL- nastajajoča srbska pga . Xa svoje blagostanje-. Od f0Znanja do vključitve v pot, °cialistov je bila kratka X, Če V<°t dijak realne gimnazije organizacije". k ip*e Postal socialist, in ko Enciklopedija Jugoslavije, razvidno, da se je tedaj na ozemlju fevdalne Srbije komajda začela porajati bur-žoazija. Leta 1900 je v 153 industrijskih podjetjih bilo zaposleno komaj 3.200 delavcev (v vsakem poprečno 21), deset let kasneje pa v 465 podjetjih kakih 16.000 delavcev (v vsakem poprečno 34). Vse do leta 1910, ko je srbska skupščina sprejela zakon o delavnicah, so bile razmere, v katerih so živeli proletarci, povsem neurejene. Delali so tudi po dvanajst in štirinajst ur na dan in bili so prepuščeni na milost in nemilost lastnikom proizvajalnih sredstev. Ob koncu leta 1908 je bilo v Srbiji zaposlenih 63.000 de^ lavcev (v industriji, kot že rečeno, slabih 16.000) in le kakih 5 % je bilo organiziranih v sindikatih in v delavski stranki. Že dve leti kasneje se je število organiziranih delavcev podvojilo. Poprej omenjeni zakon iz leta 1910 je priznal delavcem pravico do stavke; uvedli so arbitražo, prepovedali nočno delo žensk in otrok do petnajstega leta, omejili delovni čas na 10 ur, ustanovili delavske zbornice in zdravstveno zavarovanje za delavce. Določila tega zakona, ki ga je izbojeval organizirani proletariat, pa so spoštovali le redki lastniki delavnic in tovarn; zavoljo tega se je delavstvo vse bolj zatekalo k stavkam. Leta 1907 jih je bilo 23, tri leta kasneje pa 47. Več kot polovica stavk se je uspešno končala, se pravi, da so delodajalci sprejeli dela’ ’ke zahteve. Dimitrije Tucovč je sodeloval v vseh teh biti- ih, jih vodil in usmerjal. Po ustanovitvi srbske socialno demokratske stranke leta 1903 je bil med najpomembnejšimi marksisti v njenem vodstvu. Že tedaj je spoznal, kako .pomembna je v delavskem gibanju sindikalna organizacija proletarcev in v referatu, ki ga je prebral na dru gem kongresu „Radničkog sa veza" leta 1904, je postavil temelje krajevnih sindikalnih organizacij posameznih strok, skupnosti strokovnih zvez in centralnega vodstva, ki naj bi zagotovilo razredno dejavnost te „najbolj množične delavske kovita le tedaj, če bo partija živela med delavci, torej tudi in predvsem v sindikatih. V tistih letih se je Dimitrije i IWVsXoa V°uStV0 razrednega ^..J^anja, tako ime- £?ntralni odbor, so ga / krbhih ,nJegovega člana. Po iSdPdelavsklh in študen- .1 l.U6r>'— ■ X$n?0nstraciJah, ki jih je ga izvolili za prvega sekretarja P'e tudi sam orga- stranke, postal pa je tudi glavni l>w zatef Dimitrije za kratek urednik Radničkih novina. DreH V tpm ra<:n ip Hptavil v tu1,nred Pmgaijanjem V tem času se je delavsko gibanje v Srbiji hitro krepilo. Ob kretarja je bilo v socialistični stranki 780 članov, tri leta kas-' neje pa že 2.889. V marcu 1909. leta je Tucovič postal član mednarodnega socialističnega biroja. Tega leta je sodeloval kot opazovalec na jugoslovanski socialistični konferenci v Ljubljani in vse bolj se je uveljavljal kot oblikovalec socialistične politike na Balkanu. Bil je organizator prve balkanske socialistične konference v januarju 1910. leta in pobudnik resolucije, v kateri so socialisti obsodili imperialistične apetite velesil in politiko buržoazije v balkanskih deželah ter zahtevali osvoboditev vseh narodov; njih svoboda pa naj bi temeljila na enakosti, bratstvu, demokraciji in internaciona-lizmu. Takrat je pisal: „Vsi balkanski narodi si bodo izbojevali svobodo, toda ta svoboda nikakor ne sme postati privilegij in last nacionalnih buržoazij." Izredno veliko svoje neizmerne ustvarjalne moči je posvetil organizacijski in vsebinski rasti razrednih sindikatov in urejanju odnosov med partijo in strokovno organizacijo delavcev. Kongresa srbske socialistične stranke in sindikatov sta že tedaj sprejela njegovo zamisel o ustanovitvi tako imenovane centralne instance, ki naj bi usmerjala in usklajala prizadevanja vseh delavskih organizacij v enotnem sociali- lavska stvar"; razumel je zakonitosti tedanje družbe in kljub težavam, ki so mu jih povzročale malomeščanske, sindikalistične, anarhosindikali-stične in nacionalno socialistične frakcije v tedanjem vodstvu, je uspel ohraniti ideološko in politično enotnost delavskega gibanja, njegovo razredno in revolucionarno usmeritev. Še zlasti pa velja omeniti mednarodno dejavnost Dimitrija Tucoviča v letih pred prvo svetovno vojno, takrat, ko je druga internacionala, v kateri so prevladovale velike socialno demokratske stranke kapitalističnega Zahoda, zašla v vode oportunizma, malomeščanstva in razrednega izdajstva. Socialistični mladenič z Balkana" se je na sestankih socialistične internacionale in mednarodnega socialističnega kongresa skupaj z Leninom in drugimi predstavniki boljševiške partije upiral tem težnjam in terjal, naj mednarodno delavsko gibanje podpre leninistično tezo: razredno organizirani delavci bomo na imperialistično vojno odgovorili z delavsko revolucijo. Socialno demokratska stranka Srbije je podprla Leninov odnos do vojne in je nasprotovala vojnim kreditom; Dimitrije Tucovič pa je z vso svojo prepričevalno močjo socialističnega aktivista usmerjal srbske socialne demokrate v bitko za revolucijo, ki je tedaj, Skupni razredni interes vseh 1899 preselil v Beo- delavcev, pa naj so že orga- S Pomočjo Dragoviča, nizirani ali paše bodo,je takrat J%ePrvih voditeljev srbske so- govori na shodih v beograjskih jSlcsi d?mokracije, postal tovarnah, terja tudi skupno Xrek, ’Xe 'eta 1901 jc začel akcijo delavske partije in sin- v. dasniku „Radnički dikatov. In ta akcija bo učin- J Xstj med niadimi so-J bso ustanavljali prve f i^ej delavske organizacije. / h- vP’sal na pravno fa- ........................— — j- --------v- / st "i* možnosti izobraževanja ob delu tudi močan korektiv socialnih in geografskih neenakosti glede možnosti za izobraževanje v mladosti Mnogim delavcem, ki zaradi Ji !°cialnih in geografskih razmer i ^0 imeli možnosti v mladosti ^dobiti svojim sposobnostim ■’ »S rezne poklicne izobrazbe, se s" ‘e z izobraževanjem ob delu ^Pirajo možnosti, da izpopolni j^° Svqjo splošno in strokovno ,, ,00razbo in da ob delu napre-" ,|UJejo. Upoštevati moramo tudi eJStvo, da starejša generacija ^di stalnega večanja zahtev fi ""dobne organizacija in spre-, Uri]anja strukture dela vse bolj Jjblja prednosti, ki bi jih imela zaradi zgodnejšega I :.toPanja na delo. Tudi tem ^ °braževanje ob delu omo-j ^ da po svojih sposobnostih . Prizadevanjih svoje delovne ušnje in prakso stalno bogate M 5tve: novimi teoretičnimi in znan- ^imi dosežki. DA NE BI s°cialnih razlik še POGLJABLJALI toda z neustrezno organizi- e neurejenostjo ali ne-dostopnostjo lahko iz-i Sevanje ob delu te razlike ‘k pralne, geografske in gene-- še poglablja. j katere parcialne analize 3 tedmmo analiza strukture izlit Ch študentov na višjih in J O ^lah, ki jo je opravil L sekretariat za pro- >1« Se/11 kulturoX) Pa tudi P°-' 2ne raziskave s tega pod- :ja , —----------- >-“6“ r ^ > kažejo na nekatere težnje -'—v-j w 11U 11V JV U. LV/1 V L V, Z, lij . 0sledice, ki niso v skladu z (Dl ^vj- * Proktamiranimi načeli 4 in s bj^a izobraževanja ob delu J j^°bne kadrovske politike, ji? So()j-0°razba in strokovna uspo-e|*a DJenost sta osnovna pogoja J. n0^okJicno, družbeno in oseb-jrf de|aVedavljanje in napredovanje jiiavCe^ev- Zato sodi pravica de-lnje. ’ da se strokovno izobra-in izpopolnjujejo ter da Nsk . svoje delovne, uprav-doStje in psihofizične sposob-Ptjvi med temeljne 'ustavne idijUj .• Te svoje pravice ures-'deluJ J° delavci v združenem deij- Organizacije združenega ra^.i50 svojih funkcijah pre-'k^pi ,iz zg°ij proizvodne *o °sti v proizvodno-social-‘ -■ nno-ekonomske funk- cei v proizvoano-sociai-ij^ ot°- V njej se mora poleg vije lt°dno-ekonomske funk-"a tU(,e^avljati kot enakovred-f^bpu - Sociaina in v njenem NkcijaSe Posebej izobraževalna Stinci,ar moramo ob tem ugo-Neo’ a so organizacije zdru-56 aela za to funkcijo, žal, SttQlc0v^remal° organizirane in ^ je U° nsposobljene. To . snci-i^0kazala tudi raziskava ^ ?,111 Politiki v organiza-Ptavij rRUŽene8a dela, ki jo je S »" rep“b11' u Zveze sindikatov »h V simDoIC ^VOneta Skandalij6 &Nt i 1JU izobraževanje beVjenja“ n naoin sodobnega r i97j Mariboru, novem- / iy7i ‘»ranDoi Slovenije. V tej raziskavi smo ugotavljali angažiranost, organiziranost in usmerjenost organizacij združenega dela za kadrovsko in izobraževalno politiko ter posredno s tem možnosti izobraževanja zaposlenih ob delu. Od tega, koliko so organizacije združenega dela organizirane za opravljanje kadrovske in izobraževalne funkcije, kako imajo urejeno oziroma izdelano samoupravno normativo in načrte ter izoblikovano politiko izobraževanja, so v pretežni meri odvisne tudi možnosti za izobraževanje in napredovanje delavcev ob delu. Z novim zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je opredeljeno, da določajo delavci svoje pravice in obveznosti do izobraževanja s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Način uresničevanja posameznih pravic in obveznosti pa lahko urejajo s splošnim aktom, to je pravilnikom. Predpostavljamo, da bodo po novem zakonu vse temeljne lan tako, da lahko služi kot izhodišče za urejanje delovnih razmerij, izobraževanja, delitve osebnih dohodkov, varstva pri delu itd. Le 28,7 % anketiranih' delovnih organizacij je navedlo, da ima v aktu o sistematizaciji navedene tudi izobrazbene zahteve za posamezna delovna mesta. Pravilnike o štipendiranju ima le 34 % delovnih organizacij, kar pa ne pomeni, da druge delovne organizacije nimajo štipendistov. N Odgovori anketiranih organizacij na vprašanje o normativni urejenosti izobraževanja potrjujejo omenjeno tezo, daje izobraževanje normativno parcialno in pomanjkljivo urejeno in da ga torej še ne obravnavamo enakopravno z drugimi področji dela v organizacijah združenega dela. Še bolj zaskrbljujoči so podatki o načrtovanju izobraževanja. Brez srednjeročnih ali vsaj kratkoročnih načrtov izobraževanja, ki morajo biti sestavni del gospodarskega razvoja vsake organizacije združe- Na oddelku tehniške srednje šole pri dopisni delavski univerzi je to zavestna politika delovnih organizacij, da omogočajo izobraževanje vsem delavcem po njihovih sposobnostih in osebnih nagnenjih, bi to lahko ocenili kot zelo humano in demokratično usmeritev izobraževalne politike. Vendar pa se ob podatku, da več kot tri četrtine delovnih organizacij nima izdelanih načrtov izobraževanja, da nimajo normativnih aktov, ki bi urejali to področje, nehote vsiljuje vprašanje, ali ni taka praksa delovnih organizacij bolj posledica slabe organiziranosti, nenačrtnosti in nesistematičnosti izobraževanja. To vprašanje je še posebej umestno, če primerjamo še podatek z ugotovitvami iz analize občinskih dogovorov o kadrovski politiki, v katerih določajo podpisniki, da bodo omogočali izobraževanje le tistim delavcem, Id si morajo pridobiti manjkajočo izobrazbo za delovna mesta, ki jih že zasedajo, oziroma tistim, katerih izobraževanje je v skladu z načrtom kadrovskih po- organizacij odgovorilo, da organizirajo same ali v sodelovanju z drugimi izobraževalnimi organizacijami osnovno splošno izobraževanje delavcev. SREDSTVA NISO VEČ TAKO PEREČE VPRAŠANJE Pri motiviranju delavcev za izobraževanje je izredno pomembno tudi to, kakšne pogoje nudijo delovne organizacije delavcem, ki se ob delu izobražujejo. Ustavno določilo, da imajo „občani ob enakih, z zakonom določenih pogojih pravico pridobivati znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja,” je v praksi še pogosto kršeno, izpolnjevanje te ustavne pravice je namreč še vse preveč odvisno od mnogih objektivnih in subjektivnih pogojev, saj splošno zakonsko določilo zelo različno konkretizirajo in opredeljujejo v statutih in v samoupravnih aktih posameznih delovnih organizacij. Z resolucijo o osnovah kadrovske Tečaj za varnost pri delu v idrijskem rudniku organizacije združenega dela čimprej sprejele samoupravne sporazume in na tej osnovi tudi pravilnike o izobraževanju. Omenjena raziskava je namreč pokazala, da je imela take pravilnike doslej le dobra četrtina vseh anketiranih delovnih organizacij (27 %). Brez normativne urejenosti pa so odločitve o izobraževanju prepuščene zgolj naključju in individualni presoji. PRAVILNIK O IZOBRAŽEVANJU IMA KOMAJ VSAKA ČETRTA DELOVNA ORGANIZACIJA Za smotrno kadrovsko in izobraževalno politiko je temeljni dokument vsake delovne organizacije akt o sistemizaciji delovnih mest, ki mora biti izde- nega dela, si je težko zamišljati tako smotrno ekonomsko poslovanje kot tudi vodenje kadrovske politike v delovnih organizacijah. Zato je zelo zaskrbljujoč podatek, da ima le 20,2 % anketiranih delovnih organizacij izdelane načrte izobraževanja. OSEBNA SPOSOBNOST IN ŽELJA PO IZPOPOLNJEVANJU Z raziskavo smo hoteli ugotoviti, na osnovi česa omogočajo delovne organizacije svojim delavcem izobraževanje. Preseneča odgovor, da je kar 81,2% delovnih organizacij odgovorilo, da omogočajo strokovno izobraževanje delavcev na osnovi osebnih sposobnostih in želja za izpopolnjevanje. Če treb delovne organizacije. Če pa ob tem upoštevamo še dejstvo, da je motivacija — interes za izobraževanje tem nižji, čim nižja je izobrazba, potem se taka na videz humana politika, ki gradi le na osebnem interesu in sposobnosti, v praksi kaj hitro sprevrže v dokaj nehumano in nedemokratično. V njej bolje odreže tisti, ki se bolje znajde, ki bolje pozna svoje pravice in možnosti. To pa pomeni nadaljnje poglabljanje socialnih razlik in neenakosti med delavci, prizadeti pa so zlasti tisti, ki nimajo dokončane niti osnovne šole in s tem praktično zelo majhne možnosti za nadaljnje izobraževanje. Čeprav je med zaposlenimi skoraj 40 % delavcev brez končane osnovne šole, je le 15,9% anketiranih (Eoto: A. Agnič) politike, ki jo je sprejela Skupščina SR Slovenije v novembru 1971. leta, in na njeni osnovi sprejetimi občinskimi dogovori o kadrovski politiki smo hoteli to raznolikost vsaj do določene mere poenotiti. Zato so zanimivi podatki raziskave o tem , kakšne pogoje že danes nudijo delovne organizacije zaposlenim delavcem, ki se izobražujejo ob delu. Iz odgovorov na to vprašanje je možno sklepati, da obveznosti, ki so jih delovne organizacije sprejele z družbenimi dogovori o kadrovski politiki, ne bodo bistveno bolj obremenile delovnih organizacij, ki so že doslej zagotavljale dokaj ugodne pogoje za izobraževanje svojih delavcev. Podpis družbenih dogovorov pa tudi vsaj formalno zago- tavlja, da se bo najboljša praksa prenesla in razširila na vse delovne organizacije. Pomoč delovnih organizacij za izobraževanje ob delu vključuje predvsem: plačevanje stroškov izobraževanja (74,4 % delovnih organizacij), plačane dopuste za izpite (72,3 %), mnogo manj delovnih organizacij pa daje pomoč za nabavo učbenikov (31 %), brezplačni dopust (17,5 %) idr. Le 2,1 % anketiranih delovnih organizacij je izjavilo, da nima možnosti pomagati delavcem, ki se izobražujejo. Na osnovi teh odgovorov lahko sklepamo, da v delovnih organizacijah ni več tako pereče vprašanje sredstev in materialnih pogojev za izobraževanje, temveč je v mnogo večji meri problematična dostopnost izobraževanja, motiviranost zanj in načrtno usmerjanje ter vodenje kadrovske politike. Podatki iz raziskave namreč kažejo, da si je le 1,1 % od vseh zaposlenih pridobilo v letu 1972 srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, kar je glede na neustrezno izobrazbeno strukturo zaposlenih izredno malo. (Pripomnim naj, da je v letu 1973 in 1974 po znanih podatkih mnogo več zaposlenih vključenih v izobraževanje v vseh vrstah šol — razen v osnovne). OTROCI ZAPOSLENIH IMAJO PREDNOST Iz raziskave je za obravnavano temo zanimiv še en podatek: od 721 vseh štipendistov, ki so jih v letu 1972 štipendirale anketirane delovne organizacije, je bilo 223 otrok staršev, ki so zaposleni v delovni organizaciji. Med temi štipendisti je 138 otrok, katerih starši so zaposleni v neposredni proizvodnji, in 85 otrok staršev iz posredne proizvodnje. Torej tudi po teh podatkih lahko’ sklepamo, da so v delovnih organizacijah deležni več pomoči pri izobraževanju tisti, ki so bolj motivirani tako za lastno izobraževanje kot za šolanje otrok, in manj tisti, ki bi jih morali tudi z večjo materialno pomočjo in bolj. neposredno šele motivirati za izobraževanje. Določilo družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji tudi te obveznosti močno počdrtuje. Obvezuje namreč vse podpisnike, zlasti družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela, da bodo skrbele zato, „da bodo imeli vsi delavci enakopravne možnosti za izobraževanje ob delu glede na sedanje in bodoče potrebe organizacij združenega dela” in da bodo pri tem upoštevali tako „delavčev odnos do dela in do delovne skupnosti kot tudi njegove osebne sposobnosti in nagnenja.” TILKA BLAHA DOGOVORI O URESNIČEVANJU SKLEPOV 8. KONGRESA SLOVENSKIH SINDIKATOV V ZASAVSKIH OBČINAH Dosledno in odgovorno Izpopolnjevanje akcijskih programov osnovnih organizacij sindikata s stališči 8. kongresa • Vsak član sindikata mora poznati sklepe minulega kongresa # Osnovna naloga: krepitev sampupravnih odnosov in skrb za politiko stabilizacije • Delegati bodo poročali članstvu sindikata Predsedstva občinskih svetov zveze sindikatov bodo te dni oblikovala osnovna izhodišča za seznanjanje vsega članstva s sklepi 8. kongresa. Opredelili bodo zlasti neposredne naloge, ki jih je treba začeti takoj uresničevati. Predvideno je, da se bodo zvrstila številna posvetovanja članstva sindikata, na katerih bodo o delu kongresa poročali delegati. Še ta ali najkasneje prihodnji mesec naj bi vsa vodstva osnovnih organizacij sindikata dopolnila svoje akcjjske programe. V Zagorju ob Savi pa jih bodo dopolnili po končanih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata, ki se bodo prav tako začeli v decembru letos. V Zasavju posebej poudarjajo pomen nadaljnjega delovanja aktivov mladih delavcev v temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela. Mladi proizvajalci naj bi se v celoti seznanili s sklepi 8. kongresa slovenskih sindikatov, saj bodo iz njihovih vrst v prihodnje kadrovali ljudi za vodstva osnovnih organizacij in občinskih sindikalnih konferenc in svetov. Zasavski sindikati začenjajo svojo akcijo izpolnjevanja kongresnih sklepov predvsem na področju krepitve delegatskih razmerij oziroma samoupravnih odnosov v povezavi z njihovimi nalogami za izboljšanje gospodarjenja in uresničevanja politike stabilizacije. Občinski sveti zveze sindikatov se zavzemajo, da bi vse osnovne organizacije sindikatov posvečale stalno pozornost vsem aktualnim vprašanjem gospodarjenja, zlasti pa vlogi temeljnih organizacij združenega dela. To svojo vlogo bodo morale utrditi, utrdile pa jo bodo, če bodo aktivirale vse članstvo, da bodo vsa sprejeta stališča in odločitve njihova stvar. Zato pa bodo morali občinski sveti razviti stalen sistem družbenopolitičnega in ekonomskega izobraževanja. —m- ZASAVSKI SINDIKATI ZA HITREJŠE URESNIČEVANJE USTAVNIH SPREMEMB Prva naloga Nepravilno in nevzdržno je, da v nekaterih zasavskih delovnih organizacijah osnovne organizacije sindikata zanemarjajo svoje dolžnosti pri uveljavljanju ustavnih sprememb ali pa se teh nalog lotevajo nepripravljeni in brez trdnih stališč. To je bilo posebej poudarjeno na minulih predkongresnih sindikalnih posvetovanjih tako v občinski kot v osnovnih organizacijah. Sindikati se bodo morali zlasti upreti temu, da v tako imenovanih dislociranih obratih skoraj ničesar ne storijo za spreminjanje samoupravnega položaja zaposlenih. Spoprijeti se bodo morali s pojavi, ki so za zdaj sicer posamični, vendarle nevarni, da se namreč v teh ali onih temeljnih organizacijah združenega dela lotevajo ustanavljanja vseh svojih strokovnih in drugih služb, kar vse vodi k temu, da se bodo spremenile v podjetja, prav to pa je seveda v očitnem nasprotju z ustavnimi določili. Veliko več pozornosti bodo morali posvetiti vprašanjem in problematiki skupnih služb v organizacijah združenega dela in v delovnih organizacijah. Marsikje se namreč te še vedno vedejo in ravnajo kot nekdanje uprave podjetij, drugod pa so očitni poskusi, da bi skupne službe vendarle postale to, kar je zapisano v samoupravnih dokumentih in samoupravnih sporazumih. Če kdo, potem so sindikati tista družbenopolitična organizacija, ki mora največ storiti za dejansko uresničitev stališč v zvezi z vlogo samoupravne delavske kontrole. Zmotno in napačno je mnenje, da je naloga sindikatov na tem področju končana s tem, ko so dosegli imenovanje ali izvolitev odborov samoupravnega delavskega nadzora. V marsikateri osnovni organizaciji sindikata šele zdaj utemeljeno ugotavljajo, da bodo morali tem odborom pomagati tako pri začetnem kot pri nadaljnjem delu. Pri tem se bodo morali spopasti tudi s sta-lišči, da za pravo delo delavske kontrole ni pravih pogojev in možnosti, ker še nismo sprejeli več zakonov in predpisov s tega področja. Prav tako imajo zdaj sindikati, kot poudarjajo v Zasavju, veliko odgovornost za izvolitev delegacij v samoupravne inte resne skupnosti. Časa za to m na pretek in v kandidacijskem postopku za izvolitev delegacij bodo morali sindikati storiti vse, da bi bili izvoljeni tudi rala di delavci in delavke. —r NA LINIJI 323-554 VELENJE Delavska univerza Velenje je pripravila v sodelovanju z občinskim svetom Zveze sindikatov Velenje in komitejem občinske konference Zveze komunistov Velenje predavanje Franca Slapnika, diplomiranega ekonomista, o „konfliktih v delovnih organizacijah". Predvanje so pripravili za predsednike osnovnih organizacij sindikata, za sekretarje osnovnih organizacij zveze sindikatov ter za direktorje temeljnih organizacij združenega dela. (vš) DRAVOGRAD Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Dravograd pripravlja s-sodelovanjem slovenjgraške delavske univerze „sindikalno šolo", v katero bodo vključili predsednike, tajnike in blagajnike osnovnih organizacij sindikata ter predsednike aktivov mladih delavcev. V okviru „sindikalne šole" bodo obravnavali dokumente, sprejete na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije v Celju, ter se dogovorili za konkretizacijo nalog in za akcijo v vseh osnovnih organizacijah sindikata. V šoli bodo obravnavali še delegatski sistem, skupščinski sistem in delovanje samoupravnih interesnih skupnosti, delo aktivov mladih delavcev v osnovnih organizacijah sindikata, spregovorili pa bodo še o vodenju sestankov. Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Dravograd pa bo skupaj z izvršnim odborom občinske konference socialistične zveze Dravograd poskrbelo še za izobraževanje delegatov. (ek) RAVNE NA KOROŠKEM Dogovor o kratkoročnem delovnem programu Neposredno po VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije se bo sešlo predsedstvo Občinskega sveta Zveze, sindikatov Ravne na Koroškem. Dogovorih se bodo za oblikovanje kratkoročnega akcijskega programa za delo sindikatov v Mežiški dolini. Na tej seji predsedstva ravenskih sindikatov bodo sklepali še o organizaciji celodnevnega seminarja za vodstva osnovnih organizacij sindikata. V vseh osnovnih organizacijah sindikata bodo še letos občni zbori, zato bodo na seminarju govorili o organizacijskih in vsebinskih pripravah na občne zbori, prav tako pa tudi o novi organiziranosti. Po končanih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata pa bodo organizirali drugi del seminarja za vodstva osnovnih organizacij; ta seminar bo namenjen izobraževanju sindikalnih aktivistov iz Mežiške doline. (ma) Seminar za sindikalni aktiv Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje in občinski odbori sindikatov posameznih dejavnosti so se odločili, da bodo neposredno po VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije pripravili dvodnevni seminar za sindikalni aktiv Šaleške doline. Seminar bo v soboto in nedeljo, 16. in 17. novembra, v Dobrni. Na seminarju bodo govorili o osnovnih značilnostih Vlil. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, pregledali bodo kongresne resolucije in se dogovorili za njihovo uresničevanje. Na seminarju bo tekla beseda še o Zahtevi sindikatov zadoščeno Poslovni prostori v upravljanju tistih, ki v njih opravljiv svojo dejavnost $ Skupščina SRS je ob koncu aprila letos sprejela zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki je izšel v Uradnem listu SRS št. 18, 10. maja 1974. Zakon je veljaven od 18. maja letos naprej. Z zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih je v naši republiki načelu rešen problem, za katerega nosti, ki jo je imetnik pravice up0,1 jfc plačal po pogodbi ali po drugem | nem naslovu s tem, da se ta val#*' k j rešitev so se dolga leta zavzemali sindi-kati, predvsem pa Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije oziroma Jugoslavije. S tem zakonom se, med drugim, ureja tudi vprašanje prenosa poslovnih stavb in poslovnih prostorov v osnovna sredstva delovnih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost v najetih poslovnih prostorih in za katere zato plačujejo najemnino. V takšnem položaju je bil doslej precejšen del delovnih organizacij s področja storitvenih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, obrt) pa tudi z drugih področij gospodarstva, če so opravljale storitve (industrija obutve, mlekarne itd. itd.). Dolgoletna prizadevanja sindikatov, da se z zakonom tudi na tem področju urede vprašanja, ki zadevajo osnovne ustavne pravice in dolžnosti po stanju na dan uveljavitve teg3 kona." Naj opozorimo tudi na to, das*| določilih drugega odstavka 1-navedenega zakona predvideva sM upravljanje s poslovnimi prostori V1 novanjskih hišah, kar je po m11! Sindikata delavcev storitvenih nosti Slovenije primerna pot sode'5, nja z drugimi interesenti v stano': ski hiši ali le-teh na širših teritori3'’ območjih za skupno upravljan]'] zgradbami, skupno načrtovanje 1 daljnjega razvoja poslovnega pf°s™ v okviru stanovanjske gradnje ipd' Samoupravni položaj delegat' organizacij združenega dela pa v s3'1!^ upravnih stanovanjskih skupnostrifc. more biti enakopraven položaju gih članov teh skupnosti, če popr5 jl“;rj izvedemo prenosa poslovnih pt08!0!' osnovna sredstva tistih orgafl^Mj združenega dela, ki opravljajo dejavnost v najetih prostorih. L3J tako zagotovljenih pravicah nep°s, nega upravljanja slehernega dela" J temi poslovnimi sredstvi je n3111] UOLU V IIV_ lil L* ----- X----------- ------- j- delavcev, da sami odločajo o sredstvih možno zagotoviti tudi njihovos .m/1 in nenosredno unravliaio s sredstvi, s upravljanje v okviru stanovaUJ ij družbeni vlogi sindikatov in o aktualnih nalogah sindikatov, pa o organiziranosti sindikatov ter zveze sindikatov in o sodelovanju s samoupravnimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami. Spregovorili pa bodo še o nekaterih načelih in značilnostih delegatskega sistema in delegatskih razmerij, prav tako pa tudi o dražbenem dogovarjanju, samoupravnem sporazumevanju in o samoupravnih interesnih skupnostih. Ena od tem na seminarju je tudi priprava in vodenje sestanka. (vš) in neposredno upravljajo s sredstvi, s katerimi Ustvarjajo dohodek, da se ustvarjena sredstva ne odtujujejo, da nihče ne more ustvarjati dohodka mimo dela, so s tem zakonom končno le uspešno rešena. Na osnovi določb prvega odstavka 37. člena omenjenega zakona se namreč „poslovne stavbe in poslovni prostori v poslovnih stavbah in v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, na katerih imajo pravico uporabe organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti ali druge dražbene pravne osebe, ki jih same trajno ne uporabljajo za opravljanje svoje dejavnosti, z dnem uveljavitve tega zakona prenesejo proti plačilu odškodnine v sredstva organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti oziroma druge družbenopravne osebe, ki take prostore kot najemnik uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, če ta s tem soglaša." Po teh določilih velja torej obvezen prenos za vse imetnike pravice uporabe na poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, če jih sami trajno ne uporabljajo oziroma če jih dajejo v najem. Zanje je to po zakonu obveznost, če s tem soglaša organizacija združenega dela, ki ima poslovno stavbo ali poslovni prostor v najemu. V zadnjem odstavku tega člena je še navedeno, da se „za prenos pravice uporabe na poslovni stavbi oziroma na poslovnem prostoru na organizacijo združenega dela, družbenopolitično skupnost ali na drugo družbeno pravno osebo po določbah prvega odstavka tega člena smiselno uporabljajo določbe 5. do 10. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 27-253/72)" Ta določila urejajo vprašanje odškodnine, ki naj se, kot to določa prvi odstavek 5. člena navedenega zakona o stavbnih zemljiščih, smiselno uredi takole: „odškodnina za prenos pravice uporabe in neamortizirane naložbe v zemljišče se plača v nominalni vred- upravljanje skupnosti o, vprašanjih, ki so v resu vseh članov teh skupnosti. inles Vprašanje prenosa poslovnih/'(i štorov v osnovna sredstva tistih nih organizacij, ki v teh opravljajo svojo dejavnost kot A j % niki, je torej zakonsko rešen0, ( ostaja še, da zakonske možnp8 , primemo uresničimo. To so h*1 j,, tovitve republiškega odbora Sh1^ delavcev storitvenih dejavnosti V*-nije, ko je letos obravnaval uy®J. M sindikalnih stališč v novi ' delTI>' nje liški zakonodaji. Z namenom, da bi bile vse ^ ^ " ja 5e -M organizacije o zakonskih m0^ glede prenosa poslovnih s*:av;I.el,'% slovnih prostorov čim nep051. ji ti0v obveščene, kar je osnovni P0^ te možnosti lahko tudi izkofl8*; J h izhA javljamo najpomebmenjša zakona o tem vprašanju. Pri uporabi zakona pa je potrebn0 tirane predpise podrobno PreU Jr. bo le tako možno primerno zakonsko možnost za prenosf(>ti% nega prostora v neposrednosti 1( nje delavcev, ki v teh prostora Ijajo svojo dejavnost. I*ra\ ma |>osvolovalnii*a DH VPRAŠANJE: Organizacija združenega dela me je zaradi uvedenega postopka za ugotavljanje kršitev obveznosti odstranila iz delovne organizacije. V času odstranitve — suspenza — sem prejemal polovico dosedanjega osebnega dohodka. Postopek je sedaj končan in mi je izrečen ukrep začasne razporeditve na drugo delovno mesto za dobo enega leta. Zanima me, ali lahko zahtevam izplačilo preostale polovice osebnega dohodka? c. P., Celje ODGOVOR: tudi pomeni, da delavec, kateremu je bil izrečen ukr°P^^ kršitve obveznosti, te pravice nima. Iz tega, da je delavolJ ukrep zaradi hujše kršitve obveznosti, namreč sledi, da časna odstranitev umestna oziroma utemeljena. Nasp delavec obtožbe oproščen, ali mu je izrečen le ukrep z^jjn kršitve. To pomeni, da odstranitev ni bila potrebna in nloSet)|ll(' meljena ter ima delavec v tem primeru pravico do polnega dohodka, kot bi ga prejemal, če bi ostal — mestu. Začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto z omejitvijo, da lahko traja največ eno leto, je po čl. 54 zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ukrep, ki se sme izreči le za hujšo kršitev obveznosti. Po čl. 59 istega zakona ima delavec, ki mu ni izrečen ukrep za hujšo kršitev obveznosti, pravico do razlike oziroma preostale polovice osebnega dohodka. To obenem STIKI S TUJINO ^1 V GOSTEH KRAŠKO-OBALNIH SINDIKATOV ri rijetno s koristnim .i^itniški uum vcifiijsK.ni /||i w v piesj jg pji [etos prav i dom velenjskih ru- "icu na turistične sezone (od 15. septembra), drugi dom jilni Poljakov iz Varšave in ^ 4 ;T'1)Va- Tu je namreč svoj do-^ Preživelo 41 članov sindi-^ntičnih delavcev Poljske. « teP^ to meibrosia* ald. i m J> I j * n > i Jlzator in gostitelj pa so ^raško-obalni sindikati, ki te drugo leto prirejajo to-“ obiske naših delavcev na tovWi. Poljakov v Jugo- ititijjfdnika kraško-obalnih v h "uv Tihomila Javoršku jrej1 izprosili za krajši razgovor stol1, sindikalnem sodelovanju. to, da so ravno sin- [p’ n.. iv/, vi« ov/ laviiv/ jih 1 organizator in gostitelj e i delavcev? pobudo Sindikata ke-p.t(1 delavcev Poljske smo že ^fLleti razpravljali o mož-jsli*V bi v 0kviru medna- sodelovanja izmenjali 1 Lj16 delavcev. Mi smo spre-L S^nizacijo, na podlagi kri-|j da bi naši delavci z naj-osebnimi dohodki na l 1 orezdeviznega aranžmaja Preživeli dopust na Polj- skem. Prve skupine so bile na obisku že lani. — In kaj pravijo naši delavci, ki so bili v teh skupinah in seveda sami Poljaki? — Oboji so izredno zadovoljni, ker v času dopusta organiziramo obiske zgodovinskih znamenitosti, oglede in razgovore o tovarnah. Tako jih neposredno seznanimo z našim delom, življenjem in samoupravno organiziranostjo. Zadnja letošnja skupina Poljakov je letos obiskala Pulo, Reko in Koper, ogledali pa so si tovarno MEBLO v Novi Gorici, TOMOS in AGRARIO v Kopru. Nekateri izmed njih pa so bili tudi v Kemični industriji 1PLAS. V teh delovnih organizacijah so imeli izredno zanimive razgovore s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. — Ali boste to sodelovanje in izmenjavo skupin še organizirali? — V prihodnjem letu nameravamo te skupine številčno povečati na 100 delavcev. Tako na naši kot na njihovi strani je za takšen dopust izredno velik interes, tako da vsem nismo mogli ustreči. Pa prisluhnimo še mnenju treh Poljakov, ki so bili pri nas v gosteh. BARBARA MADEJSKA: V Jugoslaviji sem zdaj drugič. Zanima me predvsem kemična tehnologija in rada bi videla kakšno kemično tovarno. Obal- l^ako pomagamo L drugim? Pki%ynosU sklada mednarodne solidarnosti ZSJ tradicionalne naklo-načelom mednarodne hljT'6 solidarnosti in pri-li! iiijen0sti, da bi na vse možne l d«1 iv Podpirali in tudi kon-ot Vre^°magali vsem tistim, ki (iif % ,ža neposredne in zgodo-0’ Cev lnterese ter pravice de-iti11 le Vi. kongres ZSJ med le j Vj ,, JPrejcl dolok o ustano-v fCada mednarodne soli-$ 1. iqZSJ. v ta sklad se od :lj3' le 0, (}aije steka po 0,72 ref div Vsakega dinarja plačane članarine. To po-|elo . vsi člani ZSJ nepo-ilfi y^risPevaj° za materialno jii 5e l e*avcem in sindikatom, za svobodo in ne- svojih dežel, za 'ile.rjejJemokratične in sindi- letih obstoja in de-vfiSjg | ga sklada, katerega de-bodočo usmeritev bo »A ■ L 0 ocenil tudi bližnji rl^avr es' ^veze sindikatov jtV je le’ lahko ugotovimo, ofi. .ktaiv,dejavnosti sklada ves . !li(|ei^a skrb in obveznost i « (lik»J.Vn*b Ijodi do delavcev je vjov dežel, ki so bile ali i « ilek . KrD in obveznost 1 (lika0.Vridt ljudi do delavcev KPodšVkležel’kifs°%ali Apke skomjem fašistične, /jij.6 in y .kakšne druge dikta- k,’W katerih so demokra- A; b*"i"idejsvn“>!ind1i: no-kraški sindikat nam je omogočil, da smo veliko videli in se seznanili s številnimi delavci po vaših tovarnah. KATARINA BIEGUNSKA: Nisem še bila pri vas. Na fakulteti sem poslušala predavanja o socialistično-samoupravni "poti Jugoslavije. Seveda pa sem vse to želela videti v praksi. Zanima me predvsem, kako uspevate tako složno delati, živeti in biti organizirani, saj v Jugoslaviji živi več narodnosti. Iz razgovorov sem mnogo tega zvedela, kar mi bo zelo koristilo v poklicu. JOŽEF CERAN: Mnogo sem že potoval, a v Jugoslaviji še nisem bil. Pri nas bi želeli več gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Naše kemično združenje ima tudi počitniške domove in prav lahko bi bili vaši delavci naši gostje. D. F. Na povabilo Zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije se je minuli četrtek mudila v Sloveniji delegacija sindikata gradbenih delavcev IG Bau ZR Nemčije, ki jo je vodil njen predsednik Rudolf Spcrner. Pred razgovori z jugoslovanskimi gradbinci in njihovim predsednikom Vladom Stijepovičem je predsednika Spemerja in njegove sodelavce sprejel predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič (na naši sliki). V razgovoru je predsednik Spcrner poudaril, da pomeni sodelovanje med nemškimi in jugoslovanskimi sindikati nasploh in sindikati gradbenih delavcev še posebej izredno pomeiribno postavko v mednarodnem sodelovanju nemških sindikatov. To tembolj, ker sta državi razvili veliko in uspešno gospodarsko in tehnološko sodelovanje, tako da sta gospodarstvi obeh držav v marsičem soodvisni. Sperner je tudi izrekel priznanje našim delovnim ljudem ob velikem napredku in vsem, kar so zgradili po letu , 1958, ko se je zadnjič mudil v Ljubljani. O razgovorih med obema delegacijama bomo še poročali. A. Š, Na Nizozemskem kakih 12.000 Jugoslovanov nosti na Nizozemskem največja po vojni. V tej državi je sedaj zaposleno blizu 12.000 Jugoslovanov, od ka- Položaj in zaščita naših delavcev, ki so začasno zaposleni na Nizozemskem, sta bila osrednja tema razgovorov delegacije zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik sveta Mika Špiljak, in najvišjih predstavnikov nizozemskih organizacij. Kot je bilo rečeno v razgovorih, za sedaj ni nevarnosti, da bi odpuščali naše delavce, kljub temu da je trenutna stopnja nezaposle- terih jih tretjina dela v okviru naših delovnih organizacij. Voditelji nizozemskih sindikatov so zagotovili, da se bodo še naprej zavzemali za enakopraven ekonomski in socialni položaj jugoslovanskih in tujih delavcev na Nizozemskem. Priznanje našim izdelkom V septembru in oktobru letos je bila v Stuttgartu razstava „Design v Jujpslaviji“, hkrati pa tudi razstava nemškega designa. Razstavo je organiziral Design center iz Stuttgarta ter Design center iz Beograda. Posebna nemško-jugoslovanska žirija je izbrala eksponate za to razstavo. Razstava „Design v Jugoslaviji14 je bila prva naša razstava v inozemstvu, design usposabljanje bodočih sindikalnih kadrov in sploh za utrjevanje tako sindikatov kot osvobodilnih gibanj. V ta namen je sklad veliko prispeval tako s pripravo in tiskanjem brošur, knjig in drugega gradiva za navedene potrebe, kakor tudi z neposredno organizacijo različnih sindikalnih šol, tečajev in seminarjev, na katerih so sodelovali sindikalni delavci 31 dežel s treh kontinentov. Če pa govorimo o bodoči usmeritvi in delovanju sklada, je pač treba opozoriti, da poglabljanje razlik med razvitim in nerazvitim svetom, vse močnejše in nenadzorovano delovanje nadnacionalnih družb, energetska in surovinska kriza ter vse večje pomanjkanje hrane tudi članstvu ZSJ nalagajo dolžnost, da s programom, vsebino in oblikami delovanja sklada mednarodne solidarnosti ne le predvidijo nadaljnjo aktivnost na navedenih področjih, ampak jo morajo — v odvisnosi od konkretnih razmer — tudi vsebinsko dopolniti in obogatiti. Ž.R. Zamujanje priložnosti Gospodarsko sodelovanje med SZ in SFRJ V Sovjetski zvezi in v državah SEV pripravljajo nov načrt petletnega razvoja, hkrati pa navezujejo poslovne stike tako z Evropsko gospodarsko skupnostjo kot z bližnjimi državami „iz tretjega sveta“ (Indija, Egipt, Irak), d^a bi zvedeli za njihove potrebe v naslednjem planskem obdobju. To petletno obdobje gospodarske rasti SZ in držav SEV naj bi postalo petletka večje uspešnosti gospodarjenja ter boljših proizvodov. Za eno in drugo je SZ potrebna sodobna tehnologija, zato sovjetski gospodarstveniki iščejo najoptimalnejšo kombinacijo, kako in od kod bi jo uvozili ter odplačali s svojimi surovinskimi in energetskimi viri. Namesto klasičnega blagovnega trgovanja iščejo možnosti za dolgoročnejše poslovne sodelovanje ob uvozu inozemskega kapitala. Tak način bi moral zanimati tudi nas — in to iz več razlogov! Jugoslovansko-sovjetsko gospodarsko sodelovanje se pretežno opira na tako imenovano klasično trgovanje ali kreditiranje ob pičlih dolgoročnejših skupnih poslih, naložbah in kooperaciji. V strukturi blagovne menjave prevladuje uvoz sovjetskih surovin in energetskih virov v Jugoslavijo ter izvoz potrošnega blaga iz Jugoslavije v SZ. Kot država, ki finančno ne more neposredno investirati v surovinske objekte SZ — tako kot druge članice SEV - se izpostavljamo nevarnosti, da ostanemo na koncu seznama sovjetskih dobaviteljev, še zlasti, ker bo morala SZ svoje potrebe po moderni tehnologiji vse bolj odplačevati Zahodu s surovinami in energetskimi viri. Zato si sovjetski gospodarstveniki tudi prizadevajo, da bi Jugoslavija surovinski deficit v izmenjavi s SZ uravnovesila z izvozom lastnih surovin (aluminij, baker), medtem ko uvoz našega potrošnega blaga vse bolj ogroža neposredna konkurenca z Zahoda ali pa sovjetska proizvodnja. Prav zaradi neposredne zveze Vzhod-Zahod je Jugoslavija v sovjetskem gospodarstvu vse manj most, prek katerega, bi mi izvažali v SZ sodobno tehnologijo in blago široke porabe. Ali se tega dovolj zavedamo? V. O. pa bomo razstavljali še v Pragi in Varšavi. Na razstavi so sodelovali predstavniki iz vse Jugoslavije, in sicer 52 delovnih organizacij s skupaj 57 proizvodi, 80 diapozitivi in 7 fotoeksponati. Večina razstavljenih proizvodov je prav iz Slovenije. Od slovenskih podjetij, ki so razstavljela, so izstopale predvsem ISKRA, Meblo, Stol, Elan in Tovarna dekorativnih tkanin. Na tistem delu razstave, kjer so razstavljali nemški proizvajalci, je bilo opaziti več izdelkov s področja elektronike, optike, pohištva, tekstilne industrije in drugega blaga. Lahko pa trdimo, da so naši razstavljeni izdelki povsem enakopravni nemškim. Po odmevih v nemških časnikih in televiziji lahko sklepamo, da je razstava dobro uspela in da je nemška gospodarska in kulturna javnost dobila pozitiven vtis o jugoslovanskem desingnu. ŠVICA - POMEMBEN JUGOSLOVANSKI ZUNANJETRGOVINSKI PARTNER Četrti na lestvici V zadnjih štirih letih se je obseg zunanjetrgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Švico povečal od 180 milijonov na 210 milijonov dolarjev, pri čemer je znašal (jugoslovanski primanjkljaj v trgovinski bilanci s to državo lani 102 milijona dolarjev (leta 1970 kakih 77 milijonov dolarjev). Švica je s 14 kooperacijskimi Maloobmejni promet upada gibanjem v Špa-■*> Da ■ južnoameriških n 6 ^rati treba orne- 'i* ‘I južnoameriških ^T0tuoč v materialu, v Vietnamu kot' iNSh ..-o--, r— v V(\„. in azijskih deželah [Cju- drugih, pred- uremljala tudi skrb za pomoč pa je Maloobmejna blagovna menjava, ki jo urejuje videmski sporazum, je v zadnjem času zašla v slepo ulico. Prejšnjo živahnost ji bo mogoče vrniti le, če se bodo predstavniki obeh držav dogovorili za spremembo kontingentov in postopkov izvozno-uvoznih poslov. Uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo (lista A) se je v primerjavi z letom 1972 in 1973 zmanjšal za 76,4 %. Na tako občuten padec je vplivala popolna ukinitev uvoza svinjskega'mesa in perutnine, skoraj 85-odstotno znižanje uvoza drugega mesa ter 98-odstotno zmanjšanje uvoza hlodovine in desk. Od 2,6 milijarde lir prometa v letu 1972 - dejansko gre za obdobje april 1972 — marec 1973, na katerega se nanašajo vsi kompenzacijski računi - se je promet v enakem obdobju v letu 1973 zmanjšal na 616 milijonov lir. Olajšave pri uvozu blaga Meja 300 dinarjev, za kolikor je lahko posameznik uvozil blaga brez carine, se bo v prihodnjem letu znatno povečala. Po enotni carinski stopnji 12,5 % bo mogoče uvažati blago v vrednosti več kot tisoč dinarjev, kar je bila doslej zgornja meja. Naši državljani, začasno zaposleni v tujini, bodo lahko brez carine uvozili blago tudi nad sedanjo mejo 10.000 dinarjev. Podobne olajšave bodo tudi pri uvozu kmetijskih strojev in orodja, carinske pristojbine pa bodo usklajene z razvojno politiko države. iVsKA pogodbami za Italijo, ZR Nemčijo in ZDA četrti jugoslovanski partner na področju proizvodnega sodelovanja. Švicarske neposredne naložbe v Jugoslaviji niso visoke, znašajo namreč vsega 10 milijonov dolarjev. Od skupno 125 licenc, kolikor jih je Jugoslavija najela zadnjih 14 mesecev v tujini, jih je 14 iz Švice. Gospodarski odnosi s Švico so zadovoljivi, obstajajo pa možnosti, da se vrednost izmenjave blaga, storitev in drtrgih dobrin med obema državama poveča od 820 milijonov švicarskih frankov v lanskem, na najmanj milijardo frankov v letošnjem letu. Lani je zunanjetrgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Švico dosegla, kot rečeno, vrednost 820 milijonov frankov, pri čemer je na trgovinski promet odpadlo 600 milijonov, na denarna nakazila jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v Švici, 188 milijonov ter na turistični promet 40 milijonov frankov. NŽ. IZ ŠESTIH REPUBLIK Le delitev po delo! Kako do zdrave Krsta Avramovič, predsednik sveta ZS Srbije o nekaterih nalogah sindikatov v prihodnjem obdobju gospodarske rasti Po oceni predsednika Zveze sindikatov Srbije. Krsta Avramo-viča so bili v obdobju med IV. in V. kongresom sindikatov te republike doseženi pomembni rezultati v razvoju samoupravnih, družbenoekonomskih in proizvajalnih sil. Delavski razred je postal osnovni nosilec proizvodnje in družbenega dohodka. Vendar pa bi bili uspehi še veliko večji, če v tem obdobju ne bi bilo idejnih omahovanj in političnih oddaljevanj. Vse to pa je seveda neizbežno vplivalo tudi na sindikat, povzročilo je pasivnost znatnega dela članstva in organizacij ter nezadovoljstvo delavcev zavoljo šibke vloge in učinkovitosti sindikata. V nekaterih primerih so bile celo naravnost izrečene zahteve, naj bi funkcije sindikata omejili na ekonomske, klasične zaščitne naloge, kar pa bi nujno samo oslabilo organizacijo, njeno razredno enotnost, lahko bi sindikat celo razbilo v medsebbj nepovezane skupine ter ga usmerjalo v posplošeno obravnavanje problemov, ne da bi temu sledila tudi povsem konkretna akcija. V svojem referatu na V. kongresu srbskih sindikatov pa je Krsto Avramovič poudaril, da imajo sindikati v sedanjih razmerah in v sedanji etapi naše revolucije pomembne naloge pri ustvarjanju pogojev, da bi delavski razred in delovni ljudje neposredno sodelovali v razvoju socialističnih samoupravnih odnosov v združenem delu in v celotni družbi. Uresničevanje ustave, sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja ter uvajanje delegatskih razmerij — vse to je pogoj za hitrejši in skladnejši materialni in družbeni razvoj ter za izboljšanje osebnega in družbenega standarda. Zato se mora tudi sindikat bolje organizirati in biti odločnejši v idejnopolitični akciji. Slednje po mnenju predsednika srbskih sindikatov še posebej velja za temeljne organizacije združenega dela in za sindikalne organizacije tu bije odlo njih, saj se prav tu bije odločilna bitka za poglabljanje samoupravnih odnosov, za odločilen vpliv delavskega razreda in za hitrejši materialni in družbeni razvoj. ‘ Znaten del svojega uvodnega referata pa je- Krsta Avramovič posvetil prizadevanjem za hitrejši ekonomski razvoj in za krepitev materialne osnove združenega dela, za skladen družbeni in gospodarski razvoj, za usklajevanje investicijske politike in porabe, za polno izkoriščanje delovnega časa in kapacitet, za povezovanje znanosti in dela. Kar pa zadeva pridobivanje in delitev dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke, morajo sindikati storiti vse, da bi delo in rezultati dela postali temeljni kriteriji naše politike in naših odnosov. Zavoljo neusklajenih programov razvoja — je dejal na kongresu predsednik Zveze sindikatov Srbije — neurejenih cen in storitev, pa tudi zavoljo počasnega združevanja dela in sredstev, so nastajale in še vedno nastajajo različne prepreke, ki preprečujejo, da bi mehanizem dogovarjanja in sporazumevanja v polni meri pokazal svoje prednosti. V znatnem številu delovnih organizacij tako še vedno uporabljajo kot merila dela predvsem kvalifikacije, delovni staž in podobno, ne pa delovni prispevek pri ustvarjanju dohodka. Posledica tega je tudi zmanjševanje razponov v osebnih dohodkih med posameznimi kategorijami delavcev, kar destimulira strokovno in proizvodno delo. Zato je naloga sindikatov, da se v novih samoupravnih sporazumih zavzamejo za ustreznejše vrednotenje kva-Uficiranega proizvodnega in strokovnega dela ter za uveljavitev načela delitve po rezultatih dela. Znaten del svoje aktivnosti v prihodnjem obdobju pa bo moral po besedah Krste Avramovič a sindikat posvetiti stalni in stabilni rasti življenjskega standarda. Sindikati v Srbiji trdno stojijo na stahščih X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZK Srbije, da mora celoten razvoj voditi k boljšemu življenjskemu standardu vseh občanov in nikakor v razslojevanje na bogate in revne. Sindikati se bodo zato zavzemali, da bo vsak osebni dohodek, tudi tisti najnižji, dejansko zaslužen in da bo hkrati zagotavljal zadovoljevalije osnovnih življenjskih potreb. Pri roki je precej podatkov za ugodno oceno sedanjih gospodarskih- razmer. Tako se je do konca julija skupna proizvodnja v državi v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečala za 9 %, pri čemer je znašala stopnja rasti industrijske proizvodnje kakih 10 %, gradbenih del približno 7 %, prometnih storitev pa blizu 9%. Daje letošnji pridelek pšenice rekorden, že vemo, napovedujejo pa tudi dober pridelek koruze, sadja itd. Izračunali so še, da je zaposlenost narastla za nekaj več kot 4 %, delo pa išče 15 % več ljudi kot lani v enakem času. Vendar pa se hkrati s temi ugodnimi rezultati vedno bolj zaostrujejo gospodarski problemi, s katerimi smo se srečevali tudi v minulih letih, med katerimi ima osrednje mesto visoka stopnja inflacije. Tako se poslabšuje likvidnost gospodarstva, povečuje se odtujevanje dohodka organizacij združenega dela pa tudi deficit plačilne bilance je znatno višji od predvidenega. To pomeni, da ne uresničujemo dosledno niti resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1974 niti protiinflacijskega programa, medtem ko smo pri oblikovanju celovitega družbenoekonomskega sistema šele na začetku poti. Takšne družbenoekonomske razmere vplivajo na to, da vse prepočasi uresničujemo ustavna določila o vlogi in položaju delavcev v združenem delu in v procesu družbene reprodukcije. Ob vsem tem je nujno, da z organiziranimi prizadevanji vse naše družbe, predvsem z odločno akcijo Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij ter z najširšo aktivnostjo delavskega razreda in delovnih ljudi pospešimo uresničevanje ustave in dogovorov, sprejetih na X. kongresu ZKJ. Predsedstvi centralnih komitejev ZKS in ZKJ sta zato terjali od komunistov večjo dejavnost pri preobrazbi družbenoekonomskih odnosov, hkrati s tem pa uveljavitev takšnega družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu, da bodo le-ti dejansko postali upravljavci celotne družbene reprodukcije. Tako naj bi do konca letošnjega leta izpeljali prvo fazo konstituiranja združenega dela po novi ustavi. Pri tem bi morali še posebno pozornost posvetiti konstituiranju samoupravnih interesnih skupnosti v gospodarstvu in v družbenih službah ter samoupravnih interesnih skupnostih, ki se uveljavljajo z zakonom. Vse te naloge pa moramo, razumljivo, uresničevati usklajeno in odločno, če želimo naglo izboljšati sedanje ekonomske razmere in pospešiti naš gospodarski in družbeni razvoj. V. B. MAKEDONIJA Tekstilci v zagati Zaradi podražitve surovin in kopičenja zalog so se obveznosti pri preksrbi obratnih sredstev v tekstilni industriji Makedonije znatno povečale. Nekatere tekstilne tovarne si ne morejo kupiti opreme, ki bi odpravila „ozka grla" v proizvodnji ali zamenjala dotrajane stroje. Zato mar kedonski tekstilci predlagajo, naj bi zakonske obveznosti o preskrbi trajnih obratnih sredstev uskladili z novimi razmerami. Izhod iz neugodnega položaja je po oceni makedonskih tekstilcev možno doseči le z zmanjšanjem prevelikih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki v posameznih organizacijah združenega dela rastejo hitreje kot družbeni proizvod. Vse večje zaloge Delegati odbora zveznega zbora za družbenoekonomske odnose so v načelu sprejeli predlog za spremembo in dopolnitev zakona o ugotavljanju vrednosti zalog. Po predloženem zakonu naj bi OZD, ki imajo zaloge v skladiščih več kot eno leto, vrednost teh zalog ob koncu leta zmanjšale za 5 %, zalog, ki so starejše od dveh let, za 25 %, zalog, starejših od treh let, pa za 50 %. Večina delegatov je poudarila, naj bi ne sprejeli linearnega ukrepa in naj bi zakonodajalec predvsem upošteval specifičnost posameznih panog. Pomočnik zveznega sekretarja za finance Straško Miloševič je povedal, da so se v prvih petih mesecih letos zaloge v Jugoslaviji povečale za 33 % in da še rastejo. Tako je več kot dve tretjini družbenega proizvoda v zalogah, kar bistveno vpliva na reprodukcijo. Zakon naj bi spodbujal TOZD, da bi se bolj ukvarjale z vzroki kopičenja zalog. Vendar so delegati imeli tudi pomisleke k tako formuliranemu zakonu, češ da je inflacija tako velika, da so zaloge nujne in da tega problema ni mogoče rešiti samo z enim ukrepom. Premog ostaja črno zlato Čeprav so zmogljivosti jugoslovanskih premogovnikov izkoriščene z več kot 95 % in bodo premogovniki v državi letos na- kopali več kot 45 milijonov ton premoga in lignita, vseh potreb po premogu le ne bomo zado-voljili. Pomanjkanje premoga občuti zlasti široka poraba, kjer naročniki zaman čakajo na dobavo tudi že plačanega premoga celo po več tednov. Termoelektrarne in industrija v glavnem ne doživljajo težav pri oskrbi s premogom. Kot navajajo v združenju premogovnikov Jugoslavije, bodo jugoslovanski rudarji letos nakopali poldrugi milijon ton premoga več kot lani, ne da bi bile odprte kakršnekoli nove zmogljivosti. V letu 1975 bodo potrebe po premogu še večje, ker bosta začeli v državi obratovati dve novi termoelektrarni. Proizvodnja premoga verjetno ne bo dohajala potreb, saj bodo jugoslovanski premogovniki prihodnje leto proizvedli v najugodnejšem primeru kakih 37 milijonov ton premoga. Da bi proizvodnjo premoga in lignita ustrezno povečali, bodo potrebne dodatne investicijske naložbe za modernizacijo premogovnikov in odpiranje nekaterih novih zmogljivosti, ki pa zahtevajo dolgotrajnejše priprave in znatnejša denarna sredstva. V ta namen je že pripravljen osnutek družbenega dogovora o nadaljnjem razvoju premogovnikov, h kateremu pa repubhke še niso izrekle soglasnosti. NŽ. HRVAŠKA Zaradi draginje manj stanovanj Delitev premoženja med TOZD V prvih dveh letih je bil dokaj ambiciozen načrt o solidarnostni gradnji 11.000 delavskih stanovanj v Zagrebu deležen nedeljene podpore vseh pristojnih dejavnikov javnega mesta Hrvatske. Toda že sedaj se pojavljajo opozorila, da je program solidarnostne stanovanjske gradnje resno ogrožen. Cena ureditve kva- dratnega metra gradbenega zemljišča se je povečala s kalkulativnih 250 kat na 1350 dinarjev, .stroški gradbene operative pa so se v dveh letih povečali za 36,5 %. Mestni sindikalni svet v Zagrebu meni, da vrtoglavo in tudi neupravičeno naraščanje cen resno ogroža to pomembno akcijo. TE DNI SO REKLI FRANC ŠETINC, sek^l ! IK predsedstva CK I govoru ob otvoritvi | Metalne v Krmelju: njo glasove u icm, eoo - deti od tako zbrane pofliP^I | S Neodgovorni posamezo1 rijo glasove o tem, češ da ? " ali pa je sploh ni. Širijo sef * 4 rice o tem, da hočejo ne Jil I uporabiti ta sredstva za i 1 namene. Govorijo o teni. J. porabljen velik del tako A* sredstev za dnevnice. I metrino itd. ..j | Proti takšnim in poskusom sejanja nezaup3®^* akdje solidarnosti moram. J| najodločneje ukrepati. Tu\j| lektivov, ki so odklonili P0^* ker so nasedb takim 6oV°Liii J ne smemo pustiti v prepih JI da so ravnali prav, zlonai” i| informacije pa moram0 . ganjati- , Doslej smo zbrali dese jard, čeprav znaša škod3’r vemo, 60 milijard din. Vse >3 seveda še dolgo ne bom0 J nadomestiti, a storiti m01 '4 iiauuiu^ou 3 vsaj tisto. kar zmoremo. ; sedaj dajemo, res ni ve^.j* v primerjavi z nesrečo k cev. Ko primerjamo zbran0, S moč in škodo, ne smem0 zabiti, da je 2000 stanov ■ m hiš tretje in četrte katef J izmed katerih bi vsak P0^ od 10 do 20 milijonov ali 30- milijard dinarjev. bili dani krediti 900 dru^l predvsem tistim, ki so ms j vsega. Med njimi je bilo 1^. žin, ki jih je bilo treba se dno rešiti, če smo hote M bi ostale pod milim nebom- BERISLAV ŠEFER, U ■ ■ predsednik ZIS, v ra^pj ( z novinarji tednika Če bi skušali naš gosp^jlv položaj v letu 1974 oce1f(, stopenjsko sodišče P^e(lef r; novalo sodišče Srbije. IZ NAŠE DRUŽBE — Poglej tule piše, da se bo treba konkretno dogovoriti o akcijskem programu dela. — Kakšnega dela? — Konkretnega akcijskega dela. — Naj mi povedo, kje naj zagrabim, ampak tako, da bom razumel, pa bo ... I. ANTIČ PODOBE NAŠEGA ČASA Končno, po dolgih letih izgrajevanja fundamentalnih pogledov in ustreznih platform, je le napočil čas vsesplošne akcije, čas dejanj, skratka sedanji poUtični trenutek. Ni več tozda, ki bi ne imel akcijskega programa, že sprejetih akcijskih programih in začnemo razpravo o politični‘odgovornosti nosilcev posameznih nalog. Taka usmeritev je toliko pomembnejša, ker je potrebno težišče dela prenesti na preverjanje uresničevanja naših konceptov in stališč; Pri tem bo treba največjo - pozornost posvetiti sprejemanju stališč in sklepov za odpravljanje ovir in odporov doslednejšega uresničevanja naše politike. Za uspešno uresničevanje nalog akcijskega programa je nujno treba okrepiti tudi obojestransko poveza- nih svoje akcijske programe in vključih vanje, ustrezne naloge, se je akcijsko zavezal Tine. — Skrajni čas je že, da to storimo . .. — To bo za nas priložnost, da prenesemo težišče našega dela na realiziranje naših konceptov in stališč v praksi, je sodil Štefan. Potem je še resno dodal: - Pri tem bo treba naj večjo pozornost posvetiti sprejemanju stališč in sklepov za odpravljanje ovir in odporov doslednejšega uresničevanja naše pohtike. Za besedo je zaprosil tudi Budno spremljanje stvari OBDRAVSKI KLICAJ Komunalne bolečine 4 ,sM 'K esJ 51 , d« J TU f ^ e bi merili lokalpatriotizem odj l tem, kako kritičen odnos 'fi- J° občani do lastnih komu-h ^ problemov — potem so Sorčani zelo slabi lokal-no. ^Oti! Najbrž nikjer drugje 0 ne zmerjajo svoje komu- : prav v Mariboru — pa so Mariborčani znani v, ^ J Ogrizeni lokalpatrioti! Po-bi torej morali skle-slljfe ’ da kritični odnos ne iz-1 uje ljubezni — nasprotno ' \ - - 11 - ^°0rohotnemu poslušalcu bi Jv.l naj se postavi kot tihi ' l °Valec na enega ozkih hod- ei in.^^da se celo drug drugega r>jata! SlN ^ posamič prepuščajo V '^i 6 ^iakovalce osrednje na Vodnikovem trgu v 0ru. In če bo tam samo VH0 naPei ušesa — bo slišal, 111 alo laskavo mnenje "Mariborčani o mestni ko- t Mk!’ 0 načinu gradenj in <1(1 nikih nasploh in posebej! )'! ko delavci pri izko- 'fi ^ iu podhoda in polaganju jtottla0v in drugih vodov pola-.ln samo v eni izmeni na-v ^iU’ bi 86 moralo l^mim grdo kolcati, kajti '0p 611 Mariborčan je lahko ji jhonj6 ^del, da delajo na tako y ^ih*110 ^Pu^^jenil1 grad- P° vsem svetu v treh, ah ^Veh izmenah, z maksi-številom ljudi in v Sli; Kai ie potem bolj ra-ko' Se °bleven občan, medtem Sti$ka med deskami in Ut J, j« LSov,,?3.’, ker se nikomur od v pravični še za- da bi prišel vendarle &***«*» - v p, ^?CivPr"PO!ebei V08 ’ ker se nikom % ne zdi vredno raz-S ^dem n >r zakaj morajo ta tako počasi... ^So°tekat* ao, tj »j .»Oh. i odgovorni niša ni- ^Ctk«f,orai! ,1N0 ie veljalo kot malen-Sj i^,6 Se je občan razburjal v enj v cestnem asfaltu ali na pločnikih. Nekoč smo morali naprej obnoviti porušene tovarne, razbite stanovanjske bloke, podrte mostove. Zdaj so ta glavna dela obnove po vojni že davno končana — toda na cestah, na pločnikih zijajo z vso potrebno flegmatič-nostjo luknje v asfaltu, med katerimi vozijo avtomobili slalom, v katere padajo pešci — oboji v nenehnem začudenju, kako to, da ravno naše mesto ne premore skupine treh ah dveh delavcev, ki bi krožih po ulicah in sproti krpah, kar je krpanja potrebno. Še ni tako dolgo, kar so hodile delegacije naših komunal-cev v tujino študirat in naročat semaforje za križišča. Semaforje smo dobili in kohkor toliko celo funkcionirajo — čeprav pogosto sredi najbolj gostega prometa s posebnim smislom za humor mežikajo rumene lučke kot znak voznikom, naj se znajdejo, kot se vedo in znajo. Vendar bi to človek še nekako razumel, da tisti, Id odgovarjajo za semaforje — spet ta grda beseda „odgovarjajo“ — pač ne morejo uganiti, kdaj je promet gost in kdaj moraš na popolnoma praznem križišču potrpežljivo čakati na zeleno luč! Ne moremo pa razumeti, da ti, ki. urejajo delo semaforjev — da ne bomo rekli spet odgovorni — še vedno ne uspejo urediti zelenega vala na eni sami cesti — in to glavni transverzalni cesti skozi Maribor?! ____________ In tako bi lahko kar naprej našteval manjše, večje in tudi smrtne grehe naše komunale, pri katerih ne veljajo celo tako dobro preizkušeni izgovori, kot so denar, pomanjkanje ljudi in podobno. Na pomanjkanje sodelovanja, občutka odgovornosti in — tudi ljubezni do našega mesta se je namreč le težko izgovarjati! KoUko drobnih, pa tudi vehkih razburjenj, jezic in žalosti bi prihranih ljudem, če bi jim znali — če že ne pomagati — pa vsaj razložiti, zakaj tega niso naredili. In če Mariborčani kaj zamerijo — tedaj zamerijo tistim odgovornim tak neodgovoren odnos do javnosti... In vse to ne zaradi veselja do zmerjanja — ampak iz ljubezni do svojega mesta! —ečko e Kako realizirati želene pre- nost naših organizacij in vo- mike, ni več terena, ki bi ne dilnih organov. Zato je po- bil angažiran za budno trebno dosledno uresničiti spremljanje stvari. Le pri nas * že sprejete dogovore o stal- še nismo imeli akcijskega nem medsebojnem informi- programa. Vse do četrtka. V ranju o realizaciji nalog četrtek pa smo imeli sesta- akcijskih programov in o nek tudi na našem terenu. aktualnem dogajanju ter pri Miha, ki takšne sestanke tem delu angažirati vse naše vodi, je rekel: člane. Kot vidite, tovariši, — Tovariši, končno je na- nas ne čaka majhna naloga. počil čas, da se gre v akcijo. Realizirati jo bomo lahko le, V akcijo pa ne moremo brez če bomo imeli dober akcij- akcijskega programa. Vendar ski program. Dogovoriti se se moramo pri tem zavedati, moramo torej o tem, kakšen da je značaj naših nalog tak, naj bo naš akcijski program. da jih ni mogoče v celoti Odpiram razpravo o na- konkretizirati in operaciona- šem akcijskem programu! lizirati v akcijskem progra- Kdo želi besedo? mu. To nalaga tudi drugim Besedo je prvi želel Polde. organizacijam dolžnost, da Rekel je: dopolnijo Svoje akcijske pro- — Tudi jaz mishm, da je grame in vključijo vanje napočil čas, da se gre v akci- ustrezne naloge. To je hkrati jo. Skrajni čas! je rekčl od- priložnost, da kritično pre- ločno in spet sedel. verimo uresničevanje nalog v — Tudi mi bomo izpopol- Tone: — Nujno je treba okrepiti obojestransko povezanost naših organizacij in vodilnih organov, je dejal. — Brez takšne povezave si žagamo vejo, na kateri sedimo. Tudi jaz sem se želel vključiti v tok stvari in sem rekel: — Treba bo uresničiti že sprejete dogovore o stalnem medsebojnem informiranju o realizaciji nalog iz akcijskih programov in o drugem aktualnem dogajanju. — Tako je! Mi vsi spodbudno prikimajo. Budno bo treba spremljati stvari. Ni kaj, posloviti se bo treba od prežvekovanja besed, začelo se je resno delo: napočil je čas dejanj! In vsi smo si edini: res že skrajni čas. VINKO BLATNIK KOZERIJA \ Naš človek na samotnem otoku Emil Kovač, kapitan čezoceanske ladje „Bizovik“,je včeraj zjutraj, spričo viharja, ki je divjal na morju, nekoliko spremenil smer svoje plovbe, in ko se je veter polegel in se je morje umirilo, je zagledal samotni otoček in na njegovi peščeni obah človeka, povsem podobnega staremu Robinzonu iz povesti Daniela Deffoja. Jn, kot se je kasneje izkazalo, je bil ta samotar naše gore list, Ljubljančan Peter Podgornik, ki je na čereh ob obali tega otoka pred kakimi dvemi desetletji doživel brodolom. Kapitam Kovač je o tem nepričakovanem srečanju koj poročal 'po ladijskem radiu delavskemu svetu svojega podjetja na našo obalo naslednje: Je čil in dokaj mladeniško razpoložen starček. Kaže, daje bil svoje čase aktivist, kajti prvo, kar nas je pobaral, je bilo: „Bi mi lahko povedah, kaj je v teh dolgih letih storil sindikat po vprašanju afirmacije samoupravljanja? “ Iz tega vprašanja je moč razbrati, da je bil nekoč plačan sindikalni odbornik, kajti le-ti so govorili v takšnem jeziku. Njegova preteklost pa je za zdaj še zavita v temo, saj se je tudi sam le megleno spominja. Ve za samoupravljanje, vseh kasnejših gospodarskih in družbenih reform pa ne pozna. Se pravi, da je doživel brodolom kmalu po letu devetnajstopetdesetem. O Podgornikovi aktivistični preteklosti govori tudi vse njegovo kasnejše pripovedovanje. Ko nam je razkazoval, kaj je v dolgih letih napravil, da bi si uredil življenje kar najbolj znosno, je hkrati razlagal nekako takole: „Tole mizo sem si stesal takrat, ko sem sprejel pravilnik o delitvi pridelkov”, ah pa: „tale kozji hlev sem zgradil takrat, ko sem sprejel go- spodarski načrt za področje obiranja sadja.” Skratka, vso svojo aktivnost je uredil s statutom in še z enaindvajsetimi samoupravnimi akti, ki temelje na solidarnih statutarnih sklepih. Pa kljub temu, kot je samokritično presodil, ni povsem zadovoljen s svojim minulim delom. Sprejel je več sklepov, kot jih je izpolnil in neuresničene zamisli je vsako leto obnavljal in hkrati sklepal, da se bo popravil, da bo bolj dosleden in bolj delaven, pa vse skupaj ni nič pomagalo. In ko je minuh petek pobral letino, ki mu jo je obrodila njivica na obah, in ni bila tolikšna, kot je pričakoval, ker ni storil vsega, kar bi kot umen kmetovalec moral narediti, se je tolikanj ujezil sam nad seboj, da je zelo resno precenil vse svoje dejavnosti in sklenil, da se bo enkrat za vselej popravil. Stare in neuresničene dobre namene je oblikoval v sedemnajst delovnih nalog in določil je roke za njih izpolnitev, in ko sem ga povabil, naj z našo ladjo zapusti samotni otok, je mojo ponudbo — odklonil. Dejal je, da bo najprej postoril vse, kar se je namenil; ponj pa naj pridemo šele čez nekaj leti Emil Kovač je ob koncu svojega sporočila vprašal delavski svet podjetja, kaj naj stori: naj Podgornika pusti na otoku, ah naj ga s silo spravi nazaj ha ladjo. Predsednik delavskega sveta je o zadevi obvestil najvišje forume in danes zjutraj je kapitanu čezoceanske ladje „Bizovik“ sporočil njihovo mnenje: ..Omogočite mu, tovariši, da uresniči naloge, ki si jih je zadal!” JANEZ VOLJČ Sodobne znanstvene dosežke vsem Invalidom Invalidom, tako vojnim kot delovnim, moramo zagotoviti enakopraven položaj v vsej državi. Možnost rehabilitacije in pot do sodobnih protetičnih in ortotičnih pripomočkov danes ni za vse enaka, za tiste iz Slovenije in tiste iz Črne gore. Kako najti pot do enakopravnosti, ki je tudi invalidom po ustavi zagotovljena? O tem sta na skupni seji v začetku preteklega tedna v Ljubljani in na Bledu razpravljala zvezni komite za zdravstvo in socialno politiko ter komite za vprašanje dovolj storjenega oziroma so se ti problemi različno reševali po posameznih republikah. Na skupni seji obeh komitejev, ki je bila na Bledu, je bil izrečen zanimiv predlog, naj bi se s problemi delovnih invalidov še posebej ukvarjali sindikati, ki naj bi spodbudili formiranje samoupravnih interesnih skupnosti s tega področja. Invalidi so sicer povezani po posameznih društvih z ozirom na ozek vzrok invalidnosti. Društva pa, ki bi povezovala vse invalide, ni. Prav zato bi bila samoupravna interesna skupnost, ki bi povezovala invalide, proizvajalce protetičnih in ortotičnih pripomočkov ter plačnike, nujnost, ki bi lahko izboljšala položaj invalidov. Komiteja sta prav tako obravnavala problem, ki je pereč za rehabilitacijsko dejavnost v vseh republikah, to je vprašanje kadrov, saj zanje v večini primerov nimamo niti ustreznih šol. Kadrov pa manjka povsod. Še posebej bomo to lahko razumeli, če vemo, daje, recimo, v Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani in seveda njeni proizvodnji rehabilitacijskih pripomočkov zaposlenih več kot 50 različnih poklicev in vsi morajo biti visokokvalificirani. Prav zato so na seji posvetili kadrovski politiki precej časa in besed. Na seji obeh komitejev, ki je bila na Bledu, so govorili predvsem o rehabilitaciji invalidov in to na podlargi poročila, ki ga je dal rehabilitacijski zavod za usposabljanje invalidov iz Ljubljane. Naj ob tej priložnosti dejavnost tega zavoda oziroma delovne enote, ki proizvaja ortopedska in ortotična pomagala, predstavimo nekoliko podrobneje. Prva leta po vojni je bilo najpomembnejše vprašanje, kako nuditi vojnim invalidom najosnovnejšo pomoč v protetičnih pripomočkih. Tedaj je bilo vprašanje količine in ne kvalitete. Takrat so zato zrasla številna obrtna in polindustrij-ska podjetja po vsej državi. Ko pa so zadostili prvim potrebam, so se ta podjetja znašla pred dejstvom, da morajo razvijati predvsem kvaliteto in uvajati dosežke drugih držav, ali pa preusmeriti proizvodnjo. Razvijanje proizvodnje in uvajanje najnovejših dosežkov sta pred 20 leti narekovala tudi združitev Zavoda SRS za rehabilitacijo invalidov in ortopedskega podjetja SOČA v Ljubljani. Združitev medicinske, aplikacijske in proizvodne baze V čevljarski delavnici zavoda ni serijske proizvodnje. Ortopedske čevlje izdelujejo le po naročilu in izdelki so prilagojeni potrebi posameznega invalida. borcev in invalidov NOV skupaj s predsedstvom SUBNOR. Skupno delo obeh komitejev je prav gotovo pomembna novost, ravno tako pa tudi to, da so seje vsakokrat v drugi republiki oziroma v drugem kraju, da se člani istočasno seznanijo s problemi oziroma dosežki posamezne republike. Prav na ta način laže odločajo in koordinirajo odločitve za vso državo. Prav tako imajo možnost vplivati na posamezne zdravstvene oziroma rehabilitacijske dejavnosti po republikah in prenašati izkušnje iz ene v drugo. Ker število delovnih oziroma civilnih invalidov stalno narašča, je bil eden od sklepov komiteja, da je treba materialni položaj civilnih invalidov izboljšati, za kar doslej ni bilo Med izdelki zavoda so bile razstavljene tudi estetsko in funkcionalno narejene zgornje in spodnje okončine za invalide. je omogočila intenzivnejši razvoj Zavoda. 50-lefna tradicija na področju tehnične ortopedije v Sloveniji pa je kaj kmalu omogočila razvoj na ravni naj-razvitejših dežel. Zavoljo znanstvenih raziskovanj ha področju protetike in ortotike se je k ljubljanskemu Zavodu za rehabilitacijo invalidov priključilo sedem inštitucij iz Slovenije in ostalih republik. Skupaj so ustanovili REČ — rehabilitacijski engeene-ring center. Izsledki oziroma proizvodi, ki jih danes Zavod za rehabilitacijo izdeluje, posebej še njihovi elektronski ortotični pripomočki, so jih uvrstili v sam vrh svetovne proizvodnje. Tako svojih izdelkov ne prodajajo le doma, 'temveč v vse države srednje Evrope in tudi v ZDA. Prav teh izdelkov gre kar 90 % v izvoz. Zavod je sedaj organiziran v Na razstavi so zbranim članom obeh komitejev in novinarjenL monstrirali delovanje elektronskih stimulatorjev na posame pacientih Za serijsko proizvodnjo elektronskih stimulatorjev je potrebno veliko priprav in raziskav. Ko „pr° tip“ brezhibno deluje in ga tudi medicinsko potrdijo, gre v serijsko proizvodnjo. Elektronski latorji, ki jih delajo v Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani, so po kvaliteti na svetovni tovrstne proizvodnje r^1 tri programske delovne enote, in sicer v enoto medicinske in profesionalne rehabilitacije, enoto protetike, ortotike in' opreme ter enoto znanstvenoraziskovalnega dela. Skupaj je v zavodu zaposlenih 344 delavcev, samo v enoti protetike, ortotike in opreme pa je zaposlenih 161 delavcev. Glavni proizvodi te enote so predvsem ortopedski pripomočki in oprema, kjer je glavni proizvod invalidski voziček v različnih izvedbah, specialne bolniške postelje in ostala transportna sredstva za invalide. Svoj program ta delovna _________________ u« Ijani pričakujejo dvoje. I5- ki ga bo izbral sam, pa v f večati proizvodnjo in usluge, drugič pa, da bodo o , ^ le podobne inštitucije v d1* I enota vsako leto širi, še posebej imajo v srednjeročnem programu, ki ga pripravljajo, pomembno mesto prav elektronski ortotični pripomočki. Prav tako načrtujejo izpopolnitev novega sprejemnega centra, šolo hoje, merilnih kabin in prostorov za informativne preglede. Dejstvo je, da je Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani v svojih raziskavah in de- ...............j—. r- - „ javnostih s pomočjo strokov- protetičnih in ortotičnih njakov iz vse države daleč pred pomočkov pa pričakuje]0 ostalimi podobnimi inštituci- večano povpraševanje p° 4 jami v Jugoslaviji. S predlagano hovih uslugah tudi iz sosed uveljavitvijo pravice invalida, da držav. bi iskal pomoč v tistem zavodu, A morale slediti njihovem0 ,£, predku in tako uresničiti ^j, o enakopravnem položaj0 invalidov v državi. S povečanjem in seve^I)j( nehnim razvojem proizv0^, A.A0f Ob zasedanju obeh zveznih komitejev so pripravili v Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani nazorno razstavo vseh protetičnih in ortotičnih pripomočkov za invalide, ki jih izdelujejo v ** enoti zavoda na podlagi "izsledkov sedmih znanstvenih institucij združenih v REC. ^ t i IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA Za vpliv »Glasbene mladine« v delavski sredini ffvega in drugega novembra [■ bila na Reki II. tematska Hrenca Glasbene mladine Flavije. Pod naslovom „Pro- lit Iliske naloge Glasbene mla- v delavskih sredinah" je najti možnosti za-učin- vključitev organizacije v |u7“ne premike v naši družbi, . naj bi ob jasno definiranih ^tiembah omogočili kar širšemu krogu, predvsem jNrednim proizvajalcem, °P do kulturnih dobrih. ena mladina je vsekakor ena v delo z mladimi, se je doslej v glavnem orne- ' h * na stike z osnovnimi in ’5t\jimi šolami, spet navadno - kjer je mogla k sodelovali.11 pritegniti glasbene peda- !;/;• Zanemarila pa je, marsi-p zaradi pomanjkanja sred-v> mladino v neposredni pro-!0^ji, ki tudi v poklicnih šo- ^ deležna estetske vzgoje in H,. |. aje vsega, umetniško zre- ^ usmeritve v pravilno vred- ? *u tudi quasi umetniškega, nudi vsakdanje okolje s Nv, 'Ivi javnega -obveščanja, ^ganizacije Glasbene mla- sem radio in televizija. V Hj. praznujejo že dvajsetlet-C m Srbiji in na Hrvaškem, ki | k 'delovanja, so si ob tolikšni it| iji uspele zagotoviti vpliv Sj °dinevnost in s tem nujnost jj*e Prisotnosti v najrazličnej-Jj. Sredinah, kjer je nujno do-Hj. 0 glasbeno izobraževanje in ol1' ^ usmerjanje v vredno-glasbe in umetnosti na-Izredno plodna diskusija iij '•Patski konferenci je tako ‘luločen način potrjevala . stj^enost zaključkov, po- iH1’ 1. VlPn:, TT 1_______o.. [S Hlh na II. kongresu Glas-^ It)} ntladine Jugoslavije leta tts ■ ki so zahtevali največjo in študijsko odgovor-yV- itilJ(j.v Pripravi programov za P«' Jef ,s‘v P°, predvsem delavsko, IZ OBČINE V OBČINO, OD TU m TAM Pismo matere - delavke kmečkoJn tudi študentsko mladino, kamor dotlej Glasbena mladina še ni dovolj uspešno segala. Navdušenje mladih di-skutantov, njihove želje in izražanje nujnosti za še večjo prisotnost kulturnih dobrin v njihovem vsakdanjem življenju in delu je nedvomno pokazalo, da je bila pot Glasbene mladine pravilna. Glasbena mladina Slovenije je doslej prav na področju kulturnega osveščanja mladih delavcev storila premalo. Ni le golo opravičilo, da so bile posredi finančne in s tem tudi kadrovske težave. Premagovala pa je poleg tega še vse težave, s katerimi se nujno srečuje mlada organizacija. Decembra letos bo namreč šele pet let, odkar je bila. organizacija v Sloveniji ustanovljena. V precejšnji meri, pa najbrž vseeno še ne dovolj, je v najširše plasti uspela prodreti s svojim glasilom, časopisom Glasbena mladina, ki bo tudi v bodoče ena njenih najuspešnejših možnosti in oblik delovanja. Glasbena mladina je še vedno edini slovenski strokovni glasbeni časopis in hkrati v Jugoslaviji edina publikacija v organizaciji. Ob njem pa je še veliko bolj pomembna živa prisotnost Glasbene mladine s koncerti, klubskimi predavanji, dobro pretehtano in z vso resnostjo pripravljeno animacijo, ki naj bi mladim ..pomagala premostiti težave pri uvajanju v svet glasbe in njenih pojmov, v pridobivanju mladih za privržence umetnosti in ne nazadnje v pristaše ideje in gibanja Glasbene mladine. Vsekakor je delovanje v tej smeri ena od temeljnih nalog organizacije, ki naj kar najširšemu krogu mladih omogoči' dostop do umetniških vrednot. METKA ZUPANČIČ V času priprav na 8. kongres ZSS je predsednik tov. Janez Barborič prejel, pismo matere-delavke. Vsebina pisma nas opozarja, kako prav je, da so se sindikati na kongresu zavzeli za postopno uvajanje celodnevne osnovne šole, ki bo v marsičem razbremenila starše, predvsem pa otrokom delavcev omogočala enakopravnejše pogoje za napredovanje in vstop v življenje. - Gre za človeka in njegovo osebno srečo v prihodnosti, piše mati-delavka. Te se nihče ne dotakne in ni važna. Piše, govori se in zahteva samo delo. Kako bomo vzgojili srečnega človeka, če naša osnovna šola nima pametnega programa in za naše jugoslovanske razmere prilagojena. Že ob vstopu v šolo prve tedne zahtevajo od otrok, da znajo napisati stavke in gladko brati. Nova matematika je nesmiselno igračkanje, s katerim zapravljajo dragocen čas. Medtem ko so v Nemčiji ta poizkus opustili, smo ga pri nas za njimi pobrali. Dajmo času čas! Vsaka nezrela stvar ni dobra in ne izzveni. Tako se tudi otrok ne bo razvil v skladno uravnovešeno jn srečnosebnost, če bo bombandiran v šoli z nerazumevajočim znanjem, pri starših pa bo doživljal karanje in nezadovoljstvo. Učitelji učenca le informirajo z astonavtsko učenostjo, naprej pa naj se starši mučimo, ko pridemo z dela. Saj bomo vsi ponoreli! Kam to vodi? V varstvu je preveč otrok, da bi učiteljice z vsemi delale. Ob tem otrok izgubi veselje do šole, postane nezainteresiran, otrok osami, če ne uspeva. To vodi v socialen in psihološki problem. Naj bo šola stvarna, naj zahteva malo in tisto dobro. Nobenega prehoda ni od nežnega otroštva do pismenosti. Včasih je to trajalo celo leto (cel 1. razred), sedaj pa zahtevajo že na začetku znanje! Odkod? ! Človek se ne čudi, če nekateri starši mrzlično uče otroke brati in pisati ter šteti in računati pri štirih letih. To je ukradeno otroštvo. Prehitevanje v prometu se pogosto kruto maščuje. Kaj pa pri vzgoji in izobraževanju? ! Kdo bo odgovoren za nesrečne osebnosti, za potepuštvo, brezdelnost, huliganstvo, zanemarjenost itd., ki iz takih okoliščin izhaja? Učitelja ne zanima, kako bo prišel otrok do znanja, zato pa se mi državljani vprašamo, kdo za to odgovarja, ali moramo res otrokovo osebno srečo na kocko postavljati zato, da si šolniki lovorike ustvarjajo? Ne reforme v šoli po vsej sili! Da, ampak prilagoditi na odgovarjajoče in dosegljive pogoje: V tretjem razredu se gredo matematiko iz egipčanskih časov. Verjetno je še sam ne razume vsak, ki to predava. Kako naj se znajde tretješolček med vsemi razpredelnicami kot kak ekonomski analitik. Dajmo času čas. Pazimo na zdravje, ki je človeku edini največi zaklad! Če bo šlo to neovirano dalje, potem se bo človekova življenjska doba precej znižala, četudi se trenutno tudi standard znižuje. Naj sindikat kaj ukrene! Laže je za bogate, ki so zmožni plačevati inštruktorje. Kaj bomo delavci res vedno in povsod zadnji, le pri delu prvi? V nadi, da se bo kaj ukrenilo. Vas pozdravlja - P. M. KOPER Na štipendije čaka 100 otrok Kraško-obalni svet Zveze sindikatov in Obalno društvo kadrov-skih delavcev sta minuli torek povabila na razgovor predsednike osnovnih sindikalnih organizacij tistih organizacij združenega dela, ki še niso pristopile k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju učencev in študentov, vodje kadrovskih služb vseh OZD in člane obalnega društva kadrovskih delavcev. Na obalnem področju je namreč podpisalo ta samoupravn. sporazum nekaj čez 70 organizacij združenega dela. Število zaposlenih v teh OZD pa še ne obsega dve tretjini skupnega števila zaposlenih delavcev, kar je za veljavnost sporazuma pogoj. Zaradi tega še ni možno na obali zbiranje sredstev za štipendije in tudi ne podeljevanje le-teh, čeravno čaka nanje več kot 100 otrok naši1' delavcev. Akcijo za pristopanje k sporazumu bo torej treba zel pospešiti. S. G. KRANJ Planiranje izobraževanja Ne samo v mozirski občini, o kateri piše avtor našega podlistka .Najprej štalca, potem kravca“, tudi drugod imajo težave s prostori za kulturno udejstvovanje. Imamo pa na Slovenskem tudi številne lepe gradove, ki so povsem neurejeni, ali pa služijo vsemu drugemu, le kulturi ne. V slabem stanju je tudi grad v Sevnici (na sliki), kjer pa so uredili vsaj otroško likovno galerijo. Center za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju prireja konec tega mesec in v decembru dva seminarja: vsebinsko področje prvega je planiranje izobraževanja, področje drugega pa andragogika. Seveda si lahko le želimo, da bo čimveč organizacij združenega dela poslalo na te seminarje svoje strokovnjake, ki se ukvarjajo s to problematiko. tfill TIIOMCM *«Ui ICM KULTURNEM I ŽIVLJENJ U V OBČINAH f Najprej štai/i a POTEM KRAV’EA ICM 1> ^°zirju sem bil pred nedavnim prvič. To je visijo v Zgornji Savinjski dolini, kjer lahko : ],i°okVvec krnalu opazi, da krajani skrbno ure-?\tia° 'co sv°jih hiš in da zelenice in cvetje niso iHuf.^dkost. Zato gre zasluga prizadevnemu CCUltumemu društvu ' * in najbrž tudi ob-za lepo in torej tudi za It, . llcmu uruso j lt\j ' Iti imajo smisel /a m uuitj iuui pe h°> saj je nemogoče ločiti smisel za ure-H p^Ij3 od smisla za kulturno estetiko. To pa 1 NiPmeni> (Ia bi 56 kulturno-prosvetne orga-' (Nim; ^orale skupaj s turističnimi in hortikul- ^ni5txrJ Vvzvlv T’n\rr7Or-nor/o 1z»*-\rv r*lzr\1ip Coi tuštvi bolj zavzemati za lepo okolje, saj, ^ -m . ne more vsega odtehtati še tako kvali-^P^d.tev v še tako urejenem kulturnem .lim ,aterega okolica pa je zanemarjena. f .a ni treba iti predaleč in niti ne v za-1 d3 bi mogli videti kulturne objekte, ki Us, DsH'ošp!to zelenic in rož ..krasijo na trava in papir ter razni <'Sicer w 56111 se to Pot predvsem nameril pisati koprive, drugi od- prostoru, kije očitno prvorazredni . 'In zato bom o tem vprašanju pisal tudi še v prihodnji številki. Profesor Kuhar, tajnik izobraževalne skupnosti v Mozirju in predsednik ZKPO in temeljne kulturne skupnosti te občine, je po mojem zadel žebljico na glavico, ko je ob mojem obisku v tem kraju dejal, da je potrebna najprej štal’ca, potem pa krav’ca. Razume se, da je s tem mislil, dje treba za uspešno kulturno delovanje predvsem primerno usposobiti kulturne objekte, čepravno je seveda mogoče marsikaj storiti tudi v ne dovolj ustreznih prostorih. To potijujejo številni primeri, ko delovni ljudje in občani aktivno kulturno delujejo na raznih področjih, pa čeprav že leta opravljajo to v skrajno slabih prostorih. So pa tudi primeri, in tudi teh ni tako malo, ko vlada pravo kulturno mrtvilo v krajih, ki imajo velike, lepe in funkcionalno urejene kulturne objekte. Sicer pa moramo biti tudi samokritični, kadar gre za urejanje in vzdrževanje kulturnega prostora. Žal imajo v marsikaterem kulturno-prosvet-nem društvu in tudi v marsikateri občinski ZKPO prav mačehovski odnos do kulturnih objektov in se ponekod niti toliko ne potrudijo, da bi popravili streho, žlebove in drugo, kar včasih niti ne terja veliko denarja in dela, če se stvari urejajo sproti. V mozirski občini pa je redek primer v naši republiki, da so zadnji dve leti predvsem z lastnim denajem usposobili skoraj vse kulturne in zadružne domove. Teh pa je kar 11, kar vsekakor ni malo za dolino, kot imenujejo območje občine. Že pred leti so ugotovili, da je treba čim-prej nekaj storiti, da bi ohranili, kar se ohraniti da. Seveda niso dolgo razmišljali, ampak so zavihali rokave in sedaj so zagotovljeni osnovni pogoji za hitrejši razmah kulturne ustvarjalnosti. S to se v preteklosti ravno niso mogli pohvaliti, čeprav v marsičem prednjačijo pred drugimi, celo večjimi občinami. Največje težave s prostorom imajo še vedno v Mozirju, kjer načrtujejo ureditev kulturnega središča, ali drugače povedano: v kulturnem domu, v katerem je kino dvorana, bi radi v sedanjih skladiščnih prostorih zadruge, ki so pod dvorano, uredili prostore za potrebe matične knjižnice in kluba, nemara pa še za druge namene. Matična knjižnica, ki naj bi bila nekak mentor zunanjim knjižnicam in njim za vzgled, imajo sedaj na voljo samo 2.000 knjig, še ne dolgo tega pa je imela le 800 knjig. Seveda pa se knjižnica zaradi neustreznega prostora ne more hitreje razvijati. Zato je nujno, da dobi čimprej ustreznejši prostor. Morda bodo odgovorni dejavniki v Mozirju le uvideli, da je primerneje pod kino dvorano pridobiti prostor tudi za knjižnico, kot urediti kavarno, kar sedaj menda načrtujejo. Kavarn imamo v naši ljubi domovini kar dovolj, premalo, daleč premalo pa imamo primerno urejenih prostorov za kulturno udejstvovanje, ki seveda ni dobičkanosno, od njega pa običajno glava ne boli, od alkoholizma pa kar pogosto. Pa ne samo posameznike, ampak vso našo družbo! V mozirski občini bodo imeli pri urejanju kulturi namenjenega prostora še dosti nalog. Tako beležijo padec števila obiskovalcev v kinematografih, predvsem zaradi neurejenega ogrevanja dvoran. Ljudje ob televiziji, kakršenkoli že je njen program, niso pripravljeni gledati še tako dobrih filmov v hladnih dvoranah. V Mozirje se bom v teh zapiskih še vračal, saj se lahko pohvalijo še z nekaterimi imenitnimi rečmi, recimo z gledališko karavano, ki je, žal, skoraj omagala in z drugim, o žemer bo beseda tekla v prihodnjih nadaljevanjih. Do takrat pa na svidenje prijazni Mozirčani! TONE ŠTEFANEC Prihodnjič: V SLOGI JE MOČ TOKOVI GOSPODARJENJA KOMENTATORJEV STOLPEC Spodbuda za izvoz kaj pa stabilizacija? Zadnja tiha devalvacija dinarja (za 7 %, tako da je treba za ameriški dolar poslej plačati 17,25 din), ki sojo uradni krogi imenovali precej bolj umetelno „zvišanje ravni tečajne intervencije11, je kajpada poslabšala položaj dinarja tudi nasproti drugim svetovnim valutam. Zlasti zaradi neugodnega gibanja "Izvoza in hkratnega naraščanja uvoza v zadnjilr-mesecih je bila nedavna tiha devalvacija sicer nujen ukrep, ki bo izvozno orientirano proizvodnjo spet spodbujal k povečevanju izvoza, katerega obseg in vrednost sta v močnem deficitu. Vendar pa je vsaka devalvacija, kot vemo, dvorezen meč, nekakšno zdravilo, ki koristi pri eni bolezni, pri drugi spet škoduje. Zadnja tiha devalvacija dinarja (imenujmo ta pojav z ustrezno besedo) je bila nujna posledica vse večjih razlik med cenami, kijih naše gospodarstvo dosega v izvozu, ter cenami, ki jih mora plačevati za uvožene surovine, opremo yi končne izdelke. Hkrati smo z zadnjo devalvacijo plačali davek nenormalno visoki domači inflaciji in ne nazadnje tudi naraslim stroškom za uvoz energije, predvsem surove nafte. Brez ovinkarjenja lahko ugotovimo, da je bilo zadnje razvrednotenje naše nacionalne valute neizogibno tudi zaradi pričakovanih večjih možnosti pokritja primanjkljaja v jugoslovanski plačilni bilanci, ki se je zaradi neugodnih zunanjetrgovinskih gibanj že julija letos povzpel na milijardo dolarjev. Zdaj, ko smo navedli vse razloge, ki so narekovali prilagoditev vrednosti dinarja realnemu tečaju, je prav, da ugotovimo še negativne učinke, ki jih je in jih še bo povzročila ta, v gospodarskih krogih v splošnem že dalj časa pričakovana in zaželena valutna operacija. Najprej velja zapisati, da je julijsko in okto-' brsko drsenje dinarja znižalo njegovo vrednost skupno za 12 odstotkov ih ne za 7 odstotkov, za kolikor se je nazadnje razvrednotil dinar. Upoštevati je treba namreč, da je bila vrednost dinarja pred julijskim padcem precej višja kot tedaj, ko je dinar postal „drseča valuta11. Omenili smo, da bo tečajna intervencija Narodne banke oziroma tiha devalvacija dinarja spodbudno vplivala na izvoz, ker bodo izvoz- no usmerjeni proizvajalci za enake količine izvoznih proizvodov poslej prejemali več dinarskih sredstev. Prav v tej, sicer pozitivni spremembi, pa tiči nevarnost, da bo za pokritje primankujočih dinarskih sredstev (ki jih bodo dodatno deležni izvozniki) potrebna dodatna denarna emisija, za katero se bo treba seveda tudi dodatno zadolžiti v inozemstvu. Zanimivo je, da zlasti pretežni izvozniki sodijo. da je bila zvišana raven tečajne intervencije dinarja za 7 odstotkov še nezadostna glede na visoko rast cen v državi in inozemstvu. Po drugi strani pa je tisti del industrije in gospodarstva, ki je v znatni meri odvisen od uvoza surovin in repromateriala, prizadet, ker kljub večjim spodbudam za izvoz ne bo mogel nadomestiti podražitev uvoznega blaga. Spričo tega lahko domnevamo, da bo zadnje razvrednotenje dinarja, najsi je bilo še tako nujno zaradi spodbujanja izvoza, učinkovalo brez dvoma inflatorno, ker bo „uvozno orientirana11 industrija skupaj z drugimi dejavnostmi, ki uvožene surovine in repromaterial potrebujejo pretežno ali celo izključno za proizvodnjo, namenjeno večidel domačemu trgu, še povečala pritisk na cene na domačem trgu. Prek domačih cen bodo skušali kompenzirati „tečajne razlike11 seveda tudi tisti proizvajalci oziroma izvozniki, ki sodijo, da je nedavno zvišana raven tečajne intervencije dinarja za 7 odstotkov še nezadostna. Nadaljnja negativna plat zadnje tihe devalvacije dinarja so seveda tudi dražji devizni krediti. Zanje in tudi za odplačevanje že najetih deviznih posojil bo treba odslej odšteti več že tako primanjkujočih dinarskih sredstev, kar bo skupaj z domačimi podražitvami surovin in reprodukcijskega materiala še dodatno poslabšalo likvidnost v gospodarstvu in hkrati tudi strukturo sredstev, s katerimi razpolagajo organizacije združenega dela. Za zaključek bi lahko še poudarili, da je bila zadnja tiha devalvacija dinarja neljuba, a nujna posledica letošnjega divjanja zlasti cen v ■ proizvodnji. Te so se v letošnjem’devetmesečnem obdobju zvišale kar za dve petini in so potemtakem nekajkratno presegale stopnjo rasti industrijskih cen v tujini. NANDE ŽUŽEK f »0\ 'tel ‘Mi Že res, da mu ni ravno pretirano prijetno, ampak lahko se tolažimo s tem, da je fantastično vzdržljiv ... — 1. Antič s ‘et ZDRUŽEVANJE ŠKOFJELOŠKEGA GOSPODARSTVA Škodljiva trma majhnih \ V pripravah na srednjeročno programiranje v gospodarstvu dajejo v škofjeloški občini velik poudarek povezovanju delovnih organizacij. Prepričani so namreč, da je to eden izmed osnovnih pogojev za uspešen nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti, ki so sedaj še vse preveč razdrobljene. Posebno v zadnjem času so pri tem že napravili nekaj pomembnih korakov, na nekatere pa se prav sedaj pripravljajo. Doslej se je 5 delovnih organizacij v občini že povezalo v SOZD s sorodnimi partnerji. Tako sta Iskrini tovarni v Želez- nikih in Retečah vključeni v združeno podjetje Iskra, Kladi-var iz Žirov v SOZD strojne industrije Slovenije, orodno kovaštvo Poljane v SOZD kovaške industrije v naši republiki, Alples pa v Slovenijales. V podjetjih tekstilne strije so za sedaj še vsak ■ Vendar pa so se v predilnici že odločili za p0'.j i vanje s sorodnimi podj^il} Sedaj, ko so v teku živahne priprave na ustanavljanje se-stavjene organizacije gorenjskega gozdarstva in lesne industrije, imajo precej dela tudi v Alplesu, Jelovici in škofjeloškem obratu ljubljanskega Gradisa, ki se vključujejo v to povezavo. Podobno je v Trans-turistu in kranjski Creini. SOŽD. Tudi v Kroju se u'p valjajo z drugimi konfekc*l» mi podjetji v naši repU;^ teže najti kakšne vezi. v« pa so se za sedaj zadovo1!.,, članstvom v združenje # ske industrije Slovenije. Medtem ko so večja p0JW v občini že precej p°vež3JV drugimi partnerji ali pa $e Sfidai nrinravliain na tO, h " GOSPODARSKI POLOŽAJ V SLOVENIJI V LETOŠNJEM SEPTEMBRU sedaj pripravljajo na manjših čutiti manj nosti za združevanje, čepfa,j;|L katera nimajo dosti mož n0*. Z ničimer se ne kaže hvaliti nadaljnji razvoj. Za to s?. kod kriv vodstva podjetij* »L še vse premalo zavedajo se jim z združevanjem d A ^ sredstev odpirajo bofp^ jf|" nosti za razvoj v priho£j - trdnejša socialna varnost2 Ob koncu devetih mesecev se jasneje kot • doslej oblikujejo tendence letošnjega razvoja v slovenskem gospodarstvu. Položaj je takle: Industrijska proizvodnja je v septembru zabeležila 13,1-od-stotno povečanje nasproti lanskoletnemu mesečnemu poprečju. Če pa primerjamo fizični obseg industrijske proizvodnje v septembru z avgustom letos, vidimo, da je le-ta porastla za 5,8 %. To je normalen trend, ker so sezonski vplivi v zvezi z letnimi dopusti odstranjeni, ker je v zadnjih 18 letih proizvodnja v septembru nasproti avgustu 12-krat porastla in 6-krat padla. Izmed posameznih panog je v letošnjih devetih mesecih nasproti istemu obdobju lani največji porast v elektroindustriji (24%), kemični (22 %), lesni (18%), papirni (17%) in grafični industriji (16%). Padla pa je v tej primerjavi proizvodnja tobaka (za 11 %) ter proizvodnja premoga za 3 %. NA PRVEM MESTU - NELIKVIDNOST Problematika industrijskih podjetij se kaže v septembru, kot sledi: oskrba z domačim reprodukcijskim materialom je bila nekoliko boljša kot v avgustu in sicer je 58 odstotkov industrijskih podjetij imelo dobro oskrbo, 3.7 odstotkov slabo in 5 odstotkov kritično. Podobna je bila oskrba z uvože- nim repromaterialom, in sicer so podjetja poročala, da je bila v 57 odstotkih dobra, v 41 odstotkih slaba in v 2 odstotkih zelo kritična. Oskrba z električno energijo je bila skoraj povsod dobra. Isto velja z razpolaganjem s prometnimi sredstvi. Se vedno pa je slabo stanje pri naročilih za tuji in delno tudi za domači trg. Najslabše stanje pa smo v letošnjem letu dosegli septembra v likvidnosti, to je stanju plačanih računov. Samo 25 odstotkov podjetij izkazuje dobro, 65 odstotkov slabo in 9 odstotkov kritično stanje. Podobno stanje vidimo pri kreditih za obratna sredstva, kjer je le 45 odstotkov industrijskih organizacij zadovoljivo oskrbljeno, 51 odstotkov slabo in v 4 odstotkih industrijskih organizacij je s krediti za obratna sredstva kritično. Zaloge izdelkov so v industriji porastle v devetih mesecih nasproti istemu obdobju lani za 12,1 odstotka, in sicer najbolj pri proizvodnji predmetov za široko potrošnjo za 21,5 odstotka, produktivnost dela pa za 5,5 odstotka. dosegla vrednost gradbenih del 5.440 milijonov din, to pomeni za 51 odstotkov več, kot v istem obdobju preteklega leta, temu povečanju pa nedvomno botrujejo cene gradbenega materiala, ki so v obravnavanem obdobju „poskočile“ v trgovini na drobno za 35,3 odstotka, v trgovini na debelo, pa kar za 40,2 odstotka. Pri prometu je opaziti sezonski padec oziroma stagnacijo. V letalskem prometu je število prepeljanih potnikov padlo v septembru nasproti avgustu za 65 odstotkov, železniški promet pa je ostal na ravni preteklega meseca. Povečal se je le promet na cestah (potniški kilometri) za 10 odstotkov. KAKO PA CENE IN OSEBNI DOHODKI? V septembru so bile maloprodajne cene za 2 odstotka višje, kot so bile letos v avgustu. Devetmesečno poprečje pa kaže, da so se le-te dvignile za. 25,8 % nasproti istemu obdobju lani. V tej primerjavi so se najbolj dvignile cene sezonskih vrtnin, saj so za 2,3-krat višje, kot so bile v istem obdobju lani. Ne zaostajajo pa tudi druge cene v devetih mesecih letos, ko so industrijski proizvajalci dvignili cene svojim proizvodom za 29,5 odstotka nasproti devetim lanskim mesecem. Podobno je tudi v trgovini na debelo, kjer so se v obravnavanem obdobju dvignile cene za 32 odstotkov, v gostinstvu za 19,9 odstotka, medtem ko so življenjski stroški porastli za 23,3 odstotka. Morda bi bilo tudi zanimivo prikazati tabelarični prikaz gibanja cen v posameznih časovnih obdobjih. V indeksih: slenih. Značilen primer m - obrtno podjetje Poliksv.^^Ve ki se ukvarja s kleparsko Ijarsko dejavnostjo. S ^ delovnim programom fer. 01V j bo strojno opremo in * ^ drovsko zasedbo komajjjcJVj _____________________, tari. Delavci so se na zbo^jjp, že odločili, da čevljarsko^ nost priključijo Alpini’ jn ves postopek okrog z£l zavlačujejo in zapletajo. ^ Tudi mala čevljarn3 POVEČANJE NA RAČUN CEN Gradbena proizvodnja je v septembru nasproti avgustu le_-tos po vrednosti sicer višja za 10 odstotkov, po številu opravljenih ur pa za 6 odstotkov nižja. V devetih mesecih letos je Trgovina je predvsem v prodaji na drobno stagnirala in je promet manjši za 4 odstotke. Trgovina na debelo pa je v septembru nasproti avgustu povečala svoj promet za 13 odstotkov. V zunanjetrgovinski menjavi septembra smo dosegli nekaj boljši uspeh, in sicer se je izvoz povečal nasproti avgustu za 16 odstotkov, uvoz pa seje zmanjšal za 15 odstotkov. Vendar pa je zunanjetrgovinska menjava v Sloveniji še vedno v velikem deficitu in imamo 8.524 milijonov dinarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja, v Jugoslaviji pa je vsota dosegla že 45.969 milijonov din v devetih mesecih letos. IX-74 IX-73 I—IX-74 IX-74 I—IX-74 073 VIII-74 UX-73 XH-73 XII-73 Cene na drobno 135,4 102,0 125,8 122,1 110,6 Cene na debelo 148,1 102,7 132,0 135,7 118,1 Cene industrijskih proizvajalcev 153,4 105,5 129,5 119,9 142,4 117,4 Cene v gostinstvu 127,0 102,6 117,3 108,6 Cene živi stroškov 128,5 101,3 123,3 115,6 108,3 tovec v Železnikih bo %si| prej ali slej navezati teSIieLi>; z večjim partnerjem. E Žirov sicer trdno stoji> bi bilo zanjo koristno,S1* povezala s Termopolo11^^ vodnja in embalažno-gr\e, T^ podjetjem iz Škofje Če dobro pogledamo tabelo, niso zaskrbljujoče številke v prvi koloni, marveč dejstvo, da se cene dvigajo iz meseca v mesec. Tako vemo, da so se cene industrijskim proizvodom dvignile v juliju nasproti juniju za 7,9 odstotka, v avgustu nasproti juliju za 6,2 odstotka in v septembru nasproti avgustu za 5,5 odstotka. To pa pomeni, da so industrijski proizvajalci dvignili cene v treh mesecih za 19,6 odstotka. Osebni dohodki se sicer (predvsem v nekaterih področjih) dvigajo, vendar še vedno niso kos dvigovanju cen. Poprečnemu slovenskemu delavcu je bilo v septembru izplačano, obračunano pa za avgust 2886 din, kar v osemmesečni primerjavi pomeni za 24,8 odstotka več kot lani. Med panogami so bili najvišji osebni dohodki septembra izplačani v projektivi, in sicer 5.265 din, v zračnem prometu 4.481 din, v višjem in visokem šolstvu 4.147 din, v pomorskem prometu 3.919 din, v zbornicah 3.848 din, v mestnem prometu 3.805 din, v premogovnikih 3.763 din, v poslovnih združenjih 3.677, v družbenih organizacijah 3.554 in v republiških državnih organih 3.552 din. JANEZ KMET imata podoben proizvo gr3111- hi ^ Tudi v gradbeništvU Ttc treba v Škofji Loki katere dejavnosti. Gre P2 za obrtne storitve, k1 razvija vsako podjetje zato ni usklajenosti do nesmotrnih P° zmogljivosti. Razen v i? tavljajcr, da storitvena jiljK bolj prerašča v Pr0lLjAK| obrtni delavci pa P22”, ffle, industrijsko proizvod3 ^ % radi tega vedno bolj ^ K' manjkanje obrtnikov- .j Pl Ju da bi se temu v PreC.^ ao ° izognili prav z zdruzi ‘1 ne dejavnosti v občin1 v streho. STRAN 12 Nova betonarna v Otiškem vrhu V gramoznici v Otiškem vrhu pri Dravogradu je Gradbeno J°djetje Dravograd že pred leti uredilo betonarno. Ker se je ■'adnjih letih obseg del, ki jih opravlja dravograjsko Gradilo podjetje, precej povečal, beton pa kupujejo tudi druge t^dbene organizacije združenega dela na Koroškem, so se “'očili, da bodo postavili v Otiškem vrhu novo betonarno. Novo betonarno bodo uredili do prihodnjega leta, na uro r"a o od o proizvedli 60 kubičnih metrov betona. Zmogljivosti °ve betonarne,, katere postavitev bo veljala okrog 5 milijo-^ dinarjev, bodo tolikšne, da bo lahko zadostila vse po-koroške gradbene operative. Ker je v Otiškem vrhu Rtrioza za betone dovolj, so v Dravogradu prepričani, da ^o lahko zadovoljili vse zahteve gradbenih podjetij iz % t m Ravne na Koroškem, Dravograd in Slovenj Gradec, pa 'd iz Radelj ob Dravi, kljub temu da so nekatere gradbene ‘^nizacije združenega dela v zadnjem času uredile lastne st°narne, seveda manjših zmogljivosti. ^meniti velja, da Gradbeno podjetje Dravograd v Otiškem I Ju pri Dravogradu že nekaj časa razvija tudi proizvodnjo Jelkov iz betona. Tako izdelujejo razne betonske obliko-pce, pred dvema letoma pa so začeli tudi s proizvodnjo Jonske strešne opeke „Trajanke“, po kateri je na tržišču povpraševanje in je niti ne morejo narediti toliko, kot (ek) it Vseh zahtev. V POVEZOVANJE ILIRIJE IN VEDROGA Pot naprej Je le ena Obe delovni organizaciji sta premajhni, da bi lahko v vse hujši domači in tuji konkurenci uspevali v bodoče vsaka sama zase • Analize so pokazale, da je najbolj smotrna oblika povezave v OZD z dvema TOZD - Ilirijo in Vedrogom V kratkem se bosta delovna kolektiva Tovarne kozmetičnih in kemičnih izdelkov Ilirija in tovarne kozmetičnih in kemič-notehničnih izdelkov Vedrogiz Ljubljane na referendumu odločala o združitvi obeh podjetij v organizacijo združenega dela lli-rija-Vedrbg, v kateri bosta obe sedanji samostojni podjetji imeli status TOZD. V teku je že javna razprava o gradivu, na podlagi katerega naj bi se člani obeh kolektivov laže pravilno odločali, 22. novembra pa bo referendum. Akcija za povezovanje obeh podjetij pa je v teku že dobro leto. Že decembra minulega !$VEUSKI RUDIS SE TUDI LETOS UVELJAVUA NA TUJIH TRŽIŠČIH Bolj organiziran nastop l^i izvozni usmeritvi imajo pomembno mesto tudi storitve in delo naslovnih organizacij pri graditvi investicijskih objektov in naprav v n ^ • Rudis se je tako organiziral, da je danes veliko bolj usposobljen nji Prevzemati gradnjo pomembnejših industrijskih in drugih objektov (Mtoj^ce trboveljskega Rudisa cij ^adijo največ objektov v jb® Lj' demokratični republiki. 0* C°rska Hidromontaža, Ijub-\\f It* Tehnika in Obnova so-iljilml0 pri gradnji elektroener-objektov, samostojno o tudi več industrijsko- .Ajjih objektov. Ob spreje- lOj * M n. si S~\ I S S"*. S"* <.«■(, ^tošnjega gospodarskega ^ j gospodarjenju pa se jt^Jrje še za 3 % izboljšalo fej0n°V ^ i) ‘J realizacije v tujini. Od ^ i ^Itjonov din doseženega dohodka v devetih bena dejavnost Zasavskih premogovnikov sodeluje pri graditvi ceste skozi Sentgothardski predor. Ni pa Rudis letos realiziral svojih načrtov v Alžiriji, vendar kaže, da bo prihodnje leto spet sodeloval pri gradnji nekaterih rudarskih in drugih naprav. Nekatere možnosti ima Rudis tudi v deželah tretjega sveta oziroma v državah v razvoju. Leta 1975 bo Rudis zagotovo največ gradil v Nemški demokratični republiki, kjer so si Rudisove članice nedvomno pridobile velik ugled zaradi solidnosti poslovanja in spoštova- leta so bili razgovori v obeh kolektivih tako daleč, da sta obe podjetji sklenili samoupravni sporazum o tesnejšem povezovanju in združitvi v organizacijo združenega dela. Že tistikrat se je namreč jasno videla potreba po uskladitvi in specializaciji razvojnih in proizvodnih programov, po skupnem nastopu na trgu in pred bančnimi institucijami ter po postopnem povezovanju dela skupnih strokovnih služb. Obliko povezovanja so tistikrat še puščali ob strani, čeprav je bilo že jasno, da sta možni pravzaprav le dve obliki povezave: v sestavljeno organizacijo združenega dela ali v OZD, ki bi imela dva ali več TOZD. Pri razčiščevanju pogledov in dogovarjanju o načinu dela v prihodnje pa so predstavniki obeh podjetij vse bolj ugotavljali, da bi cilje, ki so si jih zastavili, dosegli hitreje v tesnejši navezanosti, se pravi v organizaciji združenega dela. Sredi minulega leta sta se kolektiva zedinila, da strokovne službe pripravijo gradivo, v katerem bo pojasnjen pomen in prednosti' takšne oblike povezave pred drugimi načini sodelovanja. Ne bi podrobno navajali vseh ugotovitev, ki jih vsebuje gradivo za javno razpravo glede koristi enotnega nastopa obeh podjetij tako doma kot na tujem, omeniti pa je treba, da obe podjetji utesnjuje v razvoju stiska s prostorom. Rešili bi se je s skupno naložbo v nove proizvodne zmogljivosti. Razvoj pa. je, kot kaže, osnovni moto povezave. Dosedanje glavne proizvodne usmeritve obeh tovarn, v katerih sta že do sedaj med vodilnimi proizvajalci v Jugoslaviji, zlasti Ilirija, bo mogoče s skupnimi močmi laže razvijati in jim tako ob vse večji konkurenci domačih in tujih enakih izdelkov zagotavljati mesto na trgu, ki ga imajo. Nemara pa bi bilo mogoče prodajo še povečati. Pri tem mislimo predvsem na izpopolnitev izbora kozmetičnih izdelkov za nego obraza, telesa in las, na nadaljnji razvoj kemičnih izdelkov in izpopolnitev proizvodnega programa sredstev za čiščenje in nego predmetov v gospodinjstvu, povečati bi veljalo najbrž tudi proizvodnjo sveč, pa tudi nekaterih surovin, ki jih obe podjetji uporabljata pri izdelovanju svojih izdelkov. Pri tem, poudarjajo v -obeh podjetjih, bi kazalo združiti delo in sredstva še z drugimi organizacijami združenega dela, ki že imajo izkušnje pri izdelovanju takšnih izdelkov. Poudariti velja, da obe podjetji kljub določenim težavam, ki so kajpak zmanjševale poslovni uspeh tudi pri večini drugih gospodarskih organizacij, dobro poslujeta, da pa sta obe delovni organizaciji, posebej pa še Vedrog, tako po številu zaposlenih kot po doseženem celotnem dohodku in ostanku dohodka med manjšimi podjetji. V tej proizvodni panogi, kjer je konkurenca domačih in tujih proizvajalcev vse hujša, pogoji gospodarjenja pa vse ostrejši, je razumljivo, da dve sorazmerno majhni in torej za velike partnerje dokaj nepomembni delovni organizaciji ne morete pomeniti toliko, kot bo enotno podjetje, ki pa povedano resnici na ljubo, še vedno ne bo med večjimi tovrstnimi podjetji pri nas. Zategadelj kajpak ni čudno, da se v razpravah o povezavi obeh kolektivov še pred odločilnim dejanjem porajajo zamisli, da bi se veljalo ozreti za primernimi partnerji tudi še kam drugam. rb JESENIŠKI ŽELEZARJI V BOJU Z INFLACIJO Prvi znaki uspešnosti A * »Ciu v iiuiiuou puaiuvanja ui opuoiuvti- 2naša vrednostna reali- , nja dogovorjenih rokov gradenj J;? ]'i rjjv tujini nad 415 milijo- objektov. Rudis bo še ta mesec iC J, Dinamika sodelovanja članic pri graditvi ■ v*h clamc v v tujini je letos zelo t0 Doslej so v Nemški de-?[(* *Cčni republiki presegli F L, .n° realizacijo za 45 %, jdji'Lž1* republiki Nemčiji za jj^odni Nemčiji sodeluje rj. graditvi rudarsko-i v Ss®h objektov, prav 'Tei, kjer rudarska grad- sestavil svoj gospodarski načrt za leto 1975. Predvidevajo še večjo vrednostno realizacijo, kot jo bodo dosegli letos, pa tudi razmerje med deli doma in v tujini bo ostalo najmanj 40:60, čeprav so pogoji prevzemanja del v tujini tu in tam povezani z nekaterimi težavami. Vendar je ustanovitev republiškega sklada za kreditiranje izvoza in del v tujini v pomoč tudi Rudisu. V jeseniški železarni so julija sprejeli poseben program, s katerim so po TOZD in v skupnih službah določili ukrepe v boju proti inflaciji. Po treh mesecih ugotavljajo, da so nekaj nalog iz tega protiinflacijskega programa že opravili, nekaj pa jih bodo skušali uresničiti do konca leta. Pri eni poglavitnih nalog - izpolniti proizvodni plan, za sedaj še zaostajajo. Med drugim so se obvezali, da bodo izdelali 500.000 ton jekla. V devetih mesecih ga je priteklo iz peči 365.000 ton, kar je sicer za 3 odstotke več kot lani, toda to je šele 73 odstotkov letne obveznosti. Sedaj ocenjujejo, da zstavljeni cilj še vedno lahko DEJAVNOST PODRUŽNICE LJUBLJANSKE BANKE V SLOVENJEM GRADCU —m— Odprli so vrata — v izvoz Osebne dohodke na knjižico letu si je kamni-i r [AliJ^gotovil prodajo svo- ^ past za pohištveno v Sovjetski zvezi. Prvi 2 TO tonami polime naročnike v Moskvi, J11, Rostovu in Vilni je nj začetku septembra. Prvem,, i™™;™,. oi^„; «wWemu kamionu skoraj ‘ »lech po eden, kajti ka; »°vjetske zveze je na- »kr Wva Velenje in 70-letnici Šaleške WSke podružnice. Priložnostno Mtflost ob odprtju Šaleške plaket poti so pripravili v Šaleku pri kjiu in ob tem poudarili, da so |Po>o planinsko pot uredili ob l®Pi Temeljne telesno kulturne " *°sti Velenje in Temeljne kul-■ ' skupnosti Velenje, seveda ob Pribor Cm akci'a .iisf brdski akciji „kolesarimo“ se M Služil tudi Maribor. Komisija rekreacijo OS ZSS in 11 jS(|0 Maribor sta organizirala mno-kolesarjenje po Mariboru in 00*]%; °kolici pod geslom „krepimo ;ci! >to„aU6“ il^j izpeljana proga, dolga ’ je imela 8 kontrolnih ozira 1 ae ustnih mest, ki so zajela vse 0^ H ^ 113 P0<^ro^u Maribora. cf Pkr prireditve je slabo vreme z rt f k1111' ^rnlm> oblaki nad Pohorci dežjem skoraj onemogočilo K>jub deževju se je 0r odločil, da akcijo sodelovanju najbolj vnetih velenjskih planincev. Pobudo za ureditev Šaleške planinske poti je dalo Planinsko društvo Velenje, ki ga je mogoče uvrščati med najmnožičnejša pri nas, saj ima zdaj blizu 1.600 članov, med katerimi prevladujejo mladi. Je pa velenjsko planinsko društvo tudi izredno prizadevno in delovno. Velenjski planinci so že zdaj popeljali v planine na tisoče prebivalcev središča Šaleške doline. Zraven drugega so organizirali tudi več množičnih izletov na Triglav, pa tudi na druge dvatisočake. Z ureditvijo Šaleške planinske poti, ki je dolga okrog 130 kilometrov in ima 21 kontrolnih točk, pa se zdaj skušajo velenjski planinci oddolžiti bližnjim goram. Ta nova planinska pot vodi po obrobju Šaleške kotline in bo izredno zanimiva, tako zaradi kameninskega sestava tal in rastja, kot tudi zaradi živalstva in rastlinstva. Tisti, ki se bodo podali na Šaleško planinsko pot, da bi si nabrali novih moči in ohranili stik z naravo, bodo spotoma na več krajih srečali ostanke stare slovenske kmečke arhitekture, ki se na razdalji samo nekaj kilometrov prepletajo z utripom sodobnega mesta Velenje. Popotniki pa bodo obiskali še več krajev, znanih iz časov ljudske revolucije, tako Paški Kozja, Graško goro - Goro jurišev, znano iz časov pohoda XIV. divizije na Štajersko, pa Žlebnikovo domačijo v Šentvidu nad Zavodnjami, kjer je februarja 1944 končal življenjsko pot pesnik, revolucionar in narodni heroj Karel Destovnik-Kajuh. To novo planinsko pot so simbo-. lično odprli mladi velenjski planinci. Velika želja vseh, ki so dali pobudo za ureditev poti in tudi pomagali pri delih, posebej še pri označitvi, namreč je, da bi postala Šaleška planinska pot posebej še pot mladih, na kateri bi spoznavali sadove dela ljudi Šaleške doline, pot, na kateri se bodo vzgajali in hkrati s spoznavanjem narave začeli spoznavati tudi same sebe. Nasploh pa naj bi ta nova pot na Slovenskem, ki jo je mogoče prehoditi v 4 do 5 dneh, postala ena od stalnih oblik vzgoje mladega rodu ter krepitve njegove vztrajnosti in odpornosti. Slehernemu, ki jo bo obiskal in prehodil, pa naj bi vlila nov optimizem in voljo do življenja. Planinsko društvo Velenje je hkrati z otvoritvijo poti, ki se začne v šaleku pri Velenju, zadnja, enaindvajseta kontrolna točka pa je na velenjskem gradu, izdalo posebne izkaznice za vse tiste, ki se bodo podali na Šaleško planinsko pot. Tisti, ki bodo obiskali kraje po obrobju Šaleške doline in v izkaznici zbrali vseh 21 žigov, bodo dobili spominsko značko poti - silhueto gradu Šalek pri Velenju. Sicer pa pripravlja Planinsko društvo Velenje izdajo vodnika po Šaleški planinski poti. (vš) športniki SGP Pionir, ki so zbrali 346 točk. Slede: 2. Tovarna zdravil Krka 323, 3. Novoteks 311,4. Industrija motornih vozil 277, 5. Lesni kombinat „Novoles“ 228, 6. Družbene službe Novo mesto 195, 7. Društvo upokojencev Novo mesto 115, 8. Športno društvo Železničar 106, 9. Kovinar Novo mesto 102, 10. Iskra Novo mesto 86, 11. JLA Novo mesto 85, 14. Iskra Šentjernej 65, 15. Kmetijska zadruga Krka Novo mesto 65, 16. Novomon-taža Novo mesto 52, 17. Iskra Žužemberk 47, 18. Cestno podjetje Novo mesto 45,19. Splošna bolnica Novo mesto 41, 20. Kremen — Elektro Novo mesto 40, 21. Trgovsko podjetje Novotehna 39, 22. Opekarna Zalog 27, 23. Prosveta Novo mesto 25, 24. Čevljarstvo „Bor“ Dolenjske Toplice 20, 25. Avtopromet Gorjanci Straža 19 in 26. Industrija obutve Novo mesto 9 točk. V ženski konkurenci pa je ekipni vrstni red naslednji: 1. Tovarna zdravil Krka Novo mesto 237 točk, 2. SGP Pionir Novo mesto 216, 3. Lesni kombinat Novoles Straža 213, 4. Tekstilna tovarna Novoteks 100, 5. družbene službe Novo mesto 50 in 6. Industrija motornih vozil Novo mesto 28 točk. Rezultati v posameznih športnih panogah: Plavanje - ženske ekipno: 1. Krka 135 točk, 2. Pionir 111, 3. Novoles 104 točke itd. Plavanje - moški ekipno: 1. Pionir, 2. Družbene službe, 3. IMV, 4. Novomontaža, 5. Krka, 6. Novoles, 7. Novoteks itd. Atletika — ženske ekipno: 1. Krka 350 točk, 2. Novoles 348, 3. Pionir 276 itd. Atletika - moški ekipno: 1. Krka, 2. Novoteks, 3. Pionir, 4. IMV, 5. Kovinar, 6. Novoles, 7. Novomontaža itd. .Streljanje - ženske ekipno: 1. Pionir 463 krogov, 2. Krka 437, 3. Novoles 335, 4. IMV 162 krogov itd. Streljanje - moški ekipno: 1. Krka 639 krogov, 2. Pionir 636, 3. Novoles 593, 4. Gozdno gospodarstvo 525, 5. Železničar 514, 6. IMV 505, 7. Novoteks 455, 8. Društvo upokojencev 429, 9. Opekarna Zalog 375 krogov itd. Borbene igre — ženske: 1. Krka 547 točk, 2. Pionir 506, 3. Novoles 496, 4. Novoteks 464 točk. Borbene igre - moški: 1. Novoteks 1035 točk, 2. upoko- jenci 989, 3. Pionir 1 978, 4. Gozdno gospodarstvo 955, 5. Iskra I Novo mesto 951,6. IMV 946, 7. Krka I 932, 8. Novoteks II 901, 9. Novoles 900, 10. Železničar 889, 11. JLA 883 itd. Odbojka' — ženske: 1. Družbene službe,' 2. Novoles, 3. Krka, 4. Pionir, 5. Novoteks, 6. Iskra Novo mesto. Odbojka - moški: 1. Novoteks, 2. Novoles, 3. Iskra Žužemberk, 4. Pionir, 5. Družbene službe, 6. Krka, 7. Iskra Novo mesto, 8. IMV, 9. JLA, 10. Kovinar, 11. Cestno podjetje in 12. Novomontaža. Tenis: 1. Pionir, 2. Družbene službe, 3. Novoteks, 4. IMV, 5. Novoles, 6. Železničar in 7. Krka. Šah: 1. Krka, 2. Družbene službe, 3. Cestno podjetje, 4. IMV, 5. JLA, 6. Prosveta, 7. Kremen, 8. Novoteks, 9. Iskra NOvo mesto, 10. Iskra Šentjernej, 11. Pionir, 12. Gozdno gospodarstvo, 13. Železničar, 14. Iskra Žužemberk, 15. Novoles itd. Mali nogomet: 1. Iskra Šentjernej, 2. Pionir, 3. Krka, 4. IMV, 5. Novoteks, 6. KZ Krka, 7. JLA, 8. Novotehna,.9. Iskra Novo mesto, 10. UJV, 11. Novoles, 12. Splošna bolnica, 13. Kremen — Elektro, 14. Cestno podjetje itd. Smučarji so letos že zgodaj prišli na svoj .-ačun. Marsikje je namreč snežna odeja že dovolj debela za prijetno smuko, zato tudi ni več daleč čas, ko bodo delovne in druge organizacije spet poskrbele za rekreacijo na snegu. V* startu se je zbralo več kot i'|/j V|jjjjeležencev, ki so dobre volje Vi Rj?:0® je 1 na krožne pot. 0K>j ttunjr.-e* je bilo staro in mlado, W »j!:, upokojenci, delavci, pio-'JtbH'Wl c’ *n cele družine. Marsi-l e mudilo, daje sukal iti | Ao na dirki. Drugi so med li11 K,»o Rivali, vsi ki so prišli na dlj, J »Veleli Učne kolajne „TRIM H a , izdelek mariborske Li- ii $ ^°bri volji smo na cilju opazili -,lll^ 5 elitnejšega udeleženca, An-(S e?’ starcga 83 let in nekaj Ur, K je izjavil: prijetna pot, /jls.C^Krat bi jo mahnil po njej. A ljubeče pogledal svojega ' J %2iega „konjička“, s katerim A. • r°80' p i družine so prišle tudi iz ii11 VtltsT-kajev, kot denimo iz Cjjnosa Šentilja itd. Posebno 'V ki6 Pokazal tudi 70 % vojni / ji ® Kobale, ki je tako kot 13 | V»j Sno prevozil progo. 16 ii fci^dit^leženci so izrazili željo, da jf \ Ato,. .ne bi bila enkratna. Or-'IJ S,edai razmišlja o akciji j P A XX.let0’ ki naj bi bila za HA 25. maja. Še to: letos ( f 'AiA hr.°r-,u smučarski maraton, 1 tU(li Maribor dobil svoj i maraton”. Spet novi organizatorji rekreacije Zveza za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan je v sodelovanju z Zvezo sindikatov Slovenije, šolskim centrom za telesno vzgojo Ljubljana in ob pomoči Visoke šole za telesno kulturo organizirala letos kar dva tečaja za organizatorje rekreacije. Znano je namreč, da so potrebe po šolanih organizatorjih rekreacije iz leta v leto večje, saj je vse več delovnih in telesno-vzgojnih organizacij, ki posvečajo pozornost tudi aktivnemu razvedrilu in ne le tekmovalnemu športu. Obeh tečajev, ki sta bila v poletnih mesecih v „Gozdni šoli" Partizana v Mozirju, se je letos udeležilo 69 ljudi. Največ udeležencev je bilo iz delovnih organizacij, zavodov in ustanov, nekoliko manj pa iz društev Partizan. Ob tem je vsekakor zanimiv podatek, da se je omenjenih dvotedenskih tečajev udeležilo tudi petnajst predstavnikov JLA. Od 69 udeležencev tečajev je kar 68 ljudi uspešno opravilo predpisane izpite. Na slovesnosti, ki je bila minuli teden v Domu sindikatov v Ljubljani, so prejeli novi organizatorji rekreacije diplome, obenem pa je stekla beseda tudi o delu v prihodnje. Tradicija na tem področju dela je pri nas še namreč več kot skromna, zato bo sodelovanje vseh, ki se ukvarjajo z rekreacijo zaposlenih, še toliko bolj dobrodošlo. Seveda je v Sloveniji kljub številnim tečajem še vse premalo šolanih organizatorjev rekreacije. Zato si slovenski sindikati in drugi močno prizadevajo, da bi pritegnili v tečaje čim večje število ljudi, saj praksa potrjuje, da je dosedanje šolanje na tem področju obrodilo prav lepe rezultate. S kolesom po Mislinjski dolini Temeljna telesnokulturna skupnost Slovenj Gradec je pripravila v mesecu dni že tretjo manifestacijo rekreativne dejavnosti v Mislinjski dolini. Po uspelem prvem „tednu trima“ v Slovenj Gradcu z blizu 1.000 udeleženci in z organizacijo „tedna trim“ še v krajevni skupnosti Mislinja so pripraviU te dni v okviru akcije „trim — šport za vsakogar11 kolesarjenje po Mislinjski dolini. Žal organizatorjem, temeljni telesnokulturni skupnosti Slovenj Gradec, vreme ni bilo naklonjeno, saj je prireditev motil dež. Tudi zato se je na 24 km dolgo pot od Slovenj Gradca skozi Podgorje in Šmiklavž do Dovž in od tam naprej do Šmartnega ter skozi Legen nazaj do stadiona v Slovenj Grad- cu podalo le nekaj nad 300 kolesarjev. Med udeleženci akcije „kolesarjenje po Mislinjski do-lini“ so bili v večini mladi, najstarejši udeleženec pa je bil 61-letni Ivan Bari iz Slovenj Gradca. Na pot so se kolesarji podali na štirih startnih mestih, in sicer na stadionu v Slovenj Gradcu, Podgorju, Dovžah in Šmartnem. Vsi, ki so prevozili progo, so dobili kolajno „trim-kolesar“. Temeljna telesnokulturna skupnost Slovenj Gradec pripravlja za prihodnje leto še več manifestacij rekreativne dejavnosti, nasploh pa si bo prizadevala, da bo obiskalo progi za trim v Slovenj Gradcu in Mislinji kar največ občanov, zlasti še članov delovnih kolektivov. (An) ŠESTNAJSTIM TEMELJNIM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA PODJETJA »VIATOR« SE BO KMALU PRIKLJUČILA ŠE TEMEUNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA ZA POTNIŠKI PROMET - PREVALJE______________________________ POLNOČNI DOGOVOR Želje, da bi se delavci v potniškem prometu pri temeljni organizaciji združenega dela podjetja Viator v Prevaljah osamosvojili, pravzaprav ni nova. Lepi delovni uspehi in zaupanje v svoje delo in sposobnosti so šoferje in sprevodnike že dlje časa navdajali z željo po tem, da bi se postavili na lastne noge, da bi se odcepih od tovornega prometa in delavnic ter začeli na svoje. In želja po lepšem jutrišnjem dnevu je tudi botrovala minulemu polnočnemu sestanku v Prevaljah. Na pobudo ljudi v potniškem prometu je bil namreč med soboto in nedeljo natančno ob polnoči delni zbor delovnih ljudi, na katerem bi se naj dokončno dogovorih o postopku za ustanovitev nove temeljne organizacije združenega dela. Polnočnega sestanka se je udeležila vehka večina ljudi, ki delajo v potniškem prometu, to je v enem izmed treh obratov temeljne organizacije združenega dela Viatoija v Prevaljah. Seveda so se sestanka udeležih med drugimi tudi IVAN VODOVNIK - direktor temeljne organizacije, RADO KREUZER — predsednik zbora delovnih ljudi, IVO KRČ — pomočnik generalnega direktorja podjetja Viator, MAJDA JOVAN - sekretar sveta Zveze komunistov pri Viatorju, in IVAN Ž \GAR — sekretar občinskega komiteja zveze komunistov. PRAVICO IMAJO, DAŠE SAMI ODLOČIJO Peticijo oziroma pismeno zahtevo s kratko obrazložitvijo za omenjeni delni zbor delovnih ljudi je podpisala večina šoferjev in sprevodnikov „prizadetega obrata11. Prepričani so bili, da tako ne gre več, da so dovolj močni in seveda sposobni za to, da se postavijo na lastne noge in se s tem poslove od svojih prijateljev, od kolegov, ki delajo v tovornem prometu, pa od sodelavcev v delavnicah in ne navsezadnje tudi od skupnih služb. In želje po tem koraku jim nihče ni mogel kratiti. Polno pravico do samoodloČanja jim daje namreč naša ustava, naša zakonodaja. „Temeljna organizacija združenega dela Viatbrja v Prevaljah ima tri obrate in skupne službe. Z vajenci šteje 272 zaposlenih. Po številu ljudi je najmočnejši obrat potniškega prometa, šteje namreč 97 delavcev, pa tudi po letnem dohodku je na prvem mestu, saj znaša kar 27 milijonov dinarjev. Skratka, gre za močan obrat, ki pa ni na prvem mestu le po dohodku, temveč tudi po investicijah. Letos si je na primer omislila enota potniški promet, ki razpolaga z 52 avtobusi, 5 novih vozil. Investicija je bila večja od možnosti poslovne enote, zato so ji druge priskočile na pomoč ..,“ nam je med drugim povedal IVAN VODOVNIK. NEKATERA VPRAŠANJA BREZ ODGOVOROV Kot že rečeno: najpomembnejša točka dnevnega reda minulega polnočnega sestanka je bila „razprava o vlogi delavcev potniškega prometa pri ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela — potniški pro-met“. Kljub nekoliko vroči krvi nekaterih udeležencev sestanka je bila razprava dokaj konstruktivna, pa čeprav ni odgovorila na nekatera bistvena vprašanja v zvezi z ustanovitvijo nove temeljne organizacije združenega dela. Premalo je bilo številk, izračunov, premalo potrebnih primerjav in s tem odgovorov na šrevilne probleme, kijih bo prinesla odcepitev. No, ne glede na to, je bilo vsem, ki so prisostvovali sestanku, jasno, da gre za kolektiv, ki je dobro seznanjen s svojimi dolžnostmi in pravicami, za kolektiv, ki je solidno informiran o dogajanjih pod domačo streho in o dogajanjih drugod. To med drugim potrjujeta tudi že ustanovljeni temeljni organizaciji združenega dela „Hoteli Ko-roška“ in „Avto servis11 Slovenj Gradec. Skratka, če je treba ponekod siliti in pritiskati11 na delavce, da si omislijo svojo temeljno organizacijo združenega dela, v našem primeru ni tako. Morda je želja po samostojnosti nekaterih celo prevelika, premalo pretehtana. Pravimo, „morda“, saj ho šele praksa pokazala, kaj bo prinesel čas in odločitev delavcev v potniškem prometu. NI POTI NAZAJ Skratka, sestanek v Prevaljah ni odgovoril na marsikatero vprašanje, razčistil pa je osnovno dilemo: delavci so sprejeli sklep, da prično postopek za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela — potniški promet. Nova temeljna organizacija naj bi bila ustanovljena že s 1. januarjem prihodnjega leta, to je v slabih dveh mesecih. Delavci v potniškem prometu so torej na najboljši poti, da uresničijo svojo zamisel. Zavedajo se odgovornosti tega koraka in tudi posledic, če ne bo šlo vse tako, kot si danes zamišljajo. „Jasno je, da poti nazaj ni več ...,“ je poudaril RADO KREUŽER. »Delavci so se odločili in njihove pravice je treba spoštovati. Veliko smo se pogovarjali o vsem in veliko samoupravnega dogovarjanja je še pred nami. Vse namreč kaže, da ne bo prišlo le do ene nove temeljne organizacije združenega dela, temveč do treh ...“ Direktor IVAN VODOVNIK pa je dodal: »Strinjam se, povratka ni, pot je treba nadaljevati. Opozoril sem na številne posledice odcepitve, to je bila vsekakor moja dolžnost. Doslej smo na primer šoferje, ki iz kateregakoli razloga niso mogli več opravljati svojega poklica, enostavno zaposlili v delavnicah. Enota tovornega prometa je vzgajala šoferje za potniški promet in resnici na ljubo povedano: to šolanje je bilo praktično zastonj — seveda za enoto potniškega prometa. Ob tem gre še za vprašanje .prostorov, skupnih služb itd.11 Sicer pa se bo treba v prihodnje o vsem tem dogovarjati in skupaj iskati najboljših rešitev. Podobnih misli je bil tudi IVO KRČ, pomočnik generalnega direktorja Viatorja: „Ena izmed naših nalog je, da delavce spodbujamo k ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in seveda, da jim pri tem pomagamo, kolikor je pač v naših močeh. Razumljivo pa morajo biti vsa ta prizadevanja smiselna in dobro premišljena. Ne gre nekaj ustanavljati zaradi ustanavljanja sa- Rado Kreuzer mega, vse skupaj je smiselno šele takrat, če zagotavlja uspešnejše rezultate dela in s tem za delavce lepši jutrišnji dan. Šele natančnejši izračuni in pa prihodnost bodo pokazali, če bo- odločitev minulega delnega zbora delovne skupnosti v Prevaljah obrodila sadove, ki jih šoferji in sprevodniki pričakujejo ...11 a. Ul. ■ < Špekulacij Že več let lahko sledimo nenavadni (a dobro preračU' nani) praksi, da se pred pospravljanjem kmetijskih p1’ delkov ali trgatvijo grozdja, obiranjem jabolk in drugegj sadja v javnosti lansirajo napačne (namerno nižje) o celi pridelka. Namen teh namerno zmotnih ocen je še pref odkupovanjem sadja in drugih kmetijskih proizvodoj umetno ustvariti psihozo pomanjkanja, ki bi bila p11' mema za vnaprejšnje fiksiranje neupravičeno visokih posameznih kmetijskih proizvodov. Tako so se tudi letos v javnosti nekaj tednov pred obi| ranjem jabolk razširile ocene, po katerih naj bi bil letošnj pridelek tega sadja podpovprečen oziroma celo za p0^ vico manjši od lanskega. Nekateri špekulativni progi10' zeiji so šli še dlje in so napovedovali, da je lanski pridela j jabolk znašal 44.000 vagonov, medtem ko bo letošnji 25.000 vagonov. Zadnje dni septembra so se te napovedi pokazale ^ lažne, ali vsaj hudo zmotne, saj je bil tako v družben^J kot tudi zasebnem sektorju dosežen rekorden pri de k' jabolk, spričo katerega je namesto pomanjkanja nastal skrb, kam s pridelkom oziroma kje in kako ga shraniti- Dejstvo je, da so postali rodni številni novi pl ant a nasadi širom po državi, ki so povečah že tako obilni p0 delek jabolk in obenem dali povod za vprašanje, zaP skladno s povečevanjem plantažnih nasadov investitolfj oziroma njihovi trgovski partnerji niso hkrati poskrb°J tudi za povečanje hladilnega oziroma skladiščnega pr0J štora, v katerem bi lahko prek zime shranili sadje in očuvali pred propadanjem. j Kar pa zadeva nasprotujoče si in protislovne napove® pridelka jabolk, lahko ugotovimo, da so vmes sicer lahko tudi dokaj neznanstvene metode raznih zavodov S ustanov, katerih prognoze se med seboj navadno doP razlikujejo, vendar pa je hkrati tudi dovolj razlogov z> sum, da gre v tem primeru za nekakšen sistem, katere^ protagonisti so v glavnem prekupčevalci, deloma pa tu® delavci trgovine ter je, kot rečeno, njihov namen p1, obiranjem sadja lansirati nerealne ocene pridelkov, da bj kajpada, dosegli nižje odkupne in hkrati višje prodaj0* cene. Letošnja (bolj ali manj uspela) akcija za ozimnico j*l pokazala, da je ob ustrezno nizkih cenah jabolk ob ob°J nih letinah vprašanje skladiščnega prostora mogoče v®! delno rešiti s takojšnjo prodajo sadja neposrednemu P£ trošniku, ki bo za shranitev cenenega sadja zmerom n^s ustrezen prostor. Čeprav nižje, so bile cene jabolk i tošnje ozimnice za proizvajalce še zmerom ustreznejše cen v letošnji pozni pomladi, ko spričo visoke ponudb sadja iz kleti in hladilnic le-to ni imelo tako rekoč nobebl cene. Tako se je poizkus špekulantskih napovedovalcev lovil ne le zaradi letošnjega obilnega pridelka jabolk 10 nekaterih vrst drugega sadja, temveč tudi zavoljo raZiU8* roma boljše organiziranosti odkupnega in distribucijska omrežja, k čemur je v veliki meri pripomogla tudi akcl)" za cenejšo ozimnico, ki so jo organizirah sindikati. ■ U r m s :rT31 a s s i m i jfrTZm "-•J",. : -r' C. . iBPf- ' Ut Sf tiST,*1 • rmirijninni m ln*TTnn**r» |r» jr*r«Tn n ara |p» ramami"* InirTimra lanrmmran irar*r*r*r* o: nsRMMr**,. **s*m**~*3 m jfe .. - ■ jpiglg S ;;....................... Jer- - VT. —-Jr T* V Portorožu je pozimi skoraj tako živahno, kot poleti. Res ne vsak dan, pa vendar večino delovnih dni. V modernem Avditoriju se vrstijo domači znanstveni simpoziji, veliko pa je tudi takih 21,1 rodno udeležbo. — Foto: A. ULAGA DELAVSKA ENOTNOST Glasilo ZVEZE SrNDIKATOV SLOVENrJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1M2. Ureja ga uredmsWodW. Direktor, giavm1 ✓ ■ urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 Vr, telefon uredništva 316-072, 323-55«, 31t-WS m m-«B. Naročmnski oddei e v ciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, telefon 312-691. Račun pri Komunalni banki Ljubljana, št. 50100-601-119OT, devizni račun pn Ljubljanski banki št a01-^7-m00.,Posametom številka st* gl« Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din — in letna 100,00 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP .Ljudska pravica«, Ljubljana. Na P Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. januarja 1974 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov