GDK: 175.2+181.1:(497.12'06) Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske Floristic Surprises in Rock Faces above the Kolpa River and Other Floristically lnteresting Data from the Kočevsko Area (SE Slovenia) Marko ACCETTO • Izvleček Accetto, M.: Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Ko- čevske. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1995. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 32. Avtor opisuje nova nahajališča 16 rastlinskih taksonov na Kočevskem. Med njimi je Si/ene pu- si/la ssp. ma/yi novost v slovenski flori; Asp/enium seelosii in Iris il/yrica sta prvič najdeni na Ko- čevskem, najdišče vrste Scabiosa si/enifolia je bilo potrjeno 151 let po prvi navedbi. Pri drugih vrstah, kot so Carex sempervirens, G. brachy- stachys, G. mucronata, Si/ene hayekiana, Rham- nus pu mil us, Daphne alpina, Campanula justiniana, Geranium macrorrhizum, Cotoneaster tomento- sus, Betonica alopecuros, Peltigera /eucophlebia in Rhinanthus alectorolophus, gre za nova najdišča v že ugotovljenih in novih kvadrantih srednjeevrop- skega karti ranja flore. Ključne besede: flora, Kočevska, Slovenija, 1 UVOD INTRODUCTION Od prvih Wulfenovih zapisov o flori Kočevske (1762-1763- dr. V. Petkovšek, 1960, in ustno sporočilo dr. N. Praprotnik) je minilo dvestotriintrideset let. Od tedaj pa do danes menda na Slovenskem ni bilo botanika, ki ga pot ne bi zanesla vanjo, in da iz nje ni odšel "praznih rok". Zato spada danes Kočevska med floristično dobro poznane, pestre in bogate pokrajine. Manj raziskana so ostala le njena težje prehodna območja, to so ostenja, ki jih na Kočevskem ne manjka. Najvišja in naj- obsežnejša, prepadna in previsna ostenja ·Dr. M. A. dipl. ing. gozd., 61301 Krka, Hočevje 26,SLO Synopsis Accetto, M.: Floristic Surprises in Rock Faces above the Kolpa River and Other Floristically ln- teresting Data from the Kočevsko Area (SE Slo- venia). Gozdarski vestnik, No. 7-8/1995. ln Slo- vene with a summary in English, lit. quot. 32. New habitats of 16 plant taxons in the Kočevje area are being described by the author. Among them, Si/ene pusil/a ssp. ma/yi is a novelty in Slovenian flora, Asplenium seelosiiand Iris illyrica were located in the Kočevsko area for the first time, the habitat of the Scabiosa silenifolia was confirmed 151 years after the first quotation. With other species like Carex sempervirens, G. brachy- stachys, C.mucronata, Si/ene hayekiana, Rham- nuspumilus, Daphnealpina, Campanulajustiniana, Geranium macrorrhizum, Cotoneaster tomento- sus, Betonica alopecuros, Peltigera leucophlebia and Rhinanthus a/ectorolophus it is the case of new habitats in the already established and new quadrants of the Central European flora mapping. Key words: flora, Kočevsko, Slovenia so v Kolpski dolini, ki ji dajejo svojevrstno, enkratno in nepopisno lepo1o. Vidimo jih nad Kolpo na več mestih od njenega izvira pa tja do konca gričevnata in prijazne Bele Krajine. Najbolj poznana ostenja v dolini zgornje Kolpe so na slovenski strani Strma reber, stene pod Možem, Loška stena, stene pod Krokarjem, Kuželjska stena, Planinska stena in druge, ki se spuščajo izpod najvišjih vrhov Borovške gore. Od tod naprej proti vzhodu skladno z zni- ževanjem gora ob naši mejni reki postajajo nižja, manj obsežna in manj izrazita (Mala stena, Velika stena, Baba, Kavernova stena). Med obema skupinama astenij so Kozice nad Dolom pri Predgradu, Pek- lenska stena in Pajtlerica zadnja obsež- nejša ostenja. Predmet prispevka je flora manj razi- GozdV 53, 1995 307 Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosli s Kočevske skanih kočevskih ostenij. V ta vsesplošno orografsko in ekološko ekstremni svet sem se odpravil z enim samim namenom, da. ugotovim: . . - katere rastline uspevaJO v tem okolju. Poudariti moram, da pri tem ne gre za sistematičen prikaz rastlinstva kočevskih ostenij, temveč zgolj za ~ezu~at občas.~ih rastlinoslovskih potepanJ v easu prezlv- ljanja počitnic v Kolpski dolini in med drugimi prostimi dnevi. . . . Ostenja, ki so posebno pntegmla moJo pozornost, so na strmih, z več strani proti Kolpi se spuščajočih pobočjih južnega dela Spodnjeloške gore, to je v Kozicah, nad zaselkom Kuželj ter nad Gotenico. Slika 1: Kozice v Spodnjeloški gori 308 GozdV 53, 1995 2 KRATEK ORIS OBISKANEGA OB- MOČJA 2 SHORT DESCRIPTION OF VISITED AREA 2.1 Kozice Na jugovzhodnem delu ~podnjelošk~ gore se v Kozicah vleče s1stem osteniJ (slika 1 ). To je v osnovi v jugovzhodni ~men potekajoča globoka strma grapa. VanJO se z obeh strani poševno ali pravokotna, v obliki klina zajedajo kar mogočna, pre- padna in ponekod previsna ostenja. Visok~ so okoli 1 OO do 150 metrov, izjemoma tud1 več. Odprta so zdaj proti jugu, zdaj proti severu in drugim nebesnim stranem. -~g?­ raj, kjer je grapa razdeljena v d~-~ krajsa ~n široka kraka, je nadmorska v1s1na Koz1c 716 m. Približno na nadmorski višini 390 m zapira dno grape naravna, okoli 4 m do 5 m visoka kamnita stena, podobna hudo- Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske urniški pregradi. Čeznjo padajo ob večjih deževjih hudourne vode na ravno skalnato podslapje ter pod naravnim skaJnatim mostom nadaljujejo pot po ozki, strmi, v skalo vdolbeni strugi. Ko vode pritečejo na apneno podlago, izginejo pod površje in se ponovno pojavijo v podvodnih izvirih reke Kolpe. Širšo okolico ostenij in grapo, ki jih gradijo jurski dolomiti (Bukovac et al. 1983), pretežno poraščajo toploljubni goz- dovi bukve, črnega gabra in topokrpega javorja ( Ostryo-Fagetum var. geogr. Acer obtusatum). Na grebenih se v ekstremnih ekoloških razmerah pojavlja asociacija hrastov in črnega gabra ( Querco-Ostry- etum). Zelo pogosto in na velikih površinah dobimo tod številne razvojne stopnje vege- tacije obeh navedenih združb. V samih stenah oziroma razpokah v njih Slika 2: Kuželjska stena je splošno razširjena geografska varianta · združbe predalpskega petoprstnika z Justi- novo zvončico ( Potentilletum caulescentis var. geogr. Campanula justiniana). Mesta, kjer iz razpok v stenah ali njihovih vznožjih polzi ali teče voda, naseljuje skoraj povsod asociacija mahu Eucladium verticillatum in alpske mastnice (Eucladio verticillati-Pin- guiculetum alpinae). Na južnem in jugozahodnem koncu Spod- njeloške gore je še več manjših ostenij, ki jih pretežno gradi jurski apnenec. Le naj- večji steni, Peklenska stena in Pajtlerica sta iz enakih kamnin, kot jih dobimo v Kozicah. 2.2 Kuželjske stene V vsej Kolpski dolini je Kuželjska stena zagotovo najbolj samostojna in zaključena Gozd V 53, 1995 309 Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske enota, ki ima obliko lomljenega mogočnega kamnitega zidu (slika 2). Tak videz ji daje plastnost kamninskega gradiva, ki ga se- stavljajo triasni dolomiti, jurski dolomiti z lečami apnenca in jurski apnenci (Savič, Dozet 1985). Zahodni del ostenja poteka v smeri severozahod, vzhodni del pa skoraj v vzhodni smeri. Pod približno enakim kotom poteka tudi struga reke Kolpe južno od zaselka Kuželj. Najvišja točka ostenja je v njegovem zahodnem delu v nadmorski višini 874 m, vznožje sten pa je približno 700 m nad morjem. Tod so stene visoke okoli 150 m do 175 m in se proti zahodu in vzhodu polagoma znižujejo. Meje med že od daleč vidnimi plastmi kamninskega gradiva so ponekod kar široke, bolj ali manj prehodne, poševne police. Zanimivost v zahodnem delu ostenja je poznano "okno". V ostenju in okolici se pojavljajo iste združbe kot v Kozicah, le razgiban plato nad stenami, imenovan Stružnica, porašča gozd jelke in bukve (Abieti-Fagetum dina- ricum). Tod je bil kmalu po koncu druge vojne posekan pragozd z enakim imenom. 2.3 Ostenja zahodno od Golenice (Ka- meni zid, Goteniška planina) - so bila že opisana (Accetto 1993). 3 NOVA NAHAJALIŠČA' 3 NEW LOCALITIES' 3.1 Malyjeva lepnica (Si/ene pusil/a Walds. & Kit. subsp. ma/yi (H. Neu- mayer) Greuter & Burdet) = S. qi.Jadri- dentata subsp. ma/yiNeumayer in Osterr. Bot. Zeitschr. 72: 282, 1923 (basion.). Na imenovani takson sem prvič naletel v poznem poletju leta 1993. Rastli na je takrat že odcvetela. Do tedaj nepoznane lepnice zato nisem mogel določiti. Počakal sem na naslednje leto, ko sem jo dobil v polnem cvetenju (slika 3). Pot do njene določitve pa ni bila lahka. Spada namreč v agregat S. pusil/a, ki že dolgo dela preglavice tudi najboljšim poznavalcem le-tega. Zato so mi priskočili na pomoč kolegi botaniki" z Biološkega inštituta SAZU s svojimi her- 310 GozdV 53, 1995 barijskimi primerki lepnic in botanično literaturo, ter prof. dr. T. Wraber" z nasveti. Slednji se je ob pogledu na prine- šene primerke in mojem opisu njihovih cvetnih podrobnosti spomnil podobnih lep- nic iz Bosne in nakazal možnost na najdbo Malyjeve lepnice. Ob nadaljnih primerjavah nabranih pri- merkov z opisi lepnic H. Neumayerja (1923: 282), ki je prvi opisal imenovano podvrsto, s primerki te podvrste iz herbarija SARA (Zemaljski muzej, Sarajevo), ki jih je določil prav Neumayer, z raziskavami naših takR sonov iz agregata S. pusil/a (Kofol-Seliger & T. Wraber 1979, Kofol1980), s slikovnim gradivom v delu /conographia (Javorka & Csapody 1991) in s herbarijskimi primerki iz Bosne (T. Wraber 1962) sem ugotovil, da gre za Malyjevo lepnico. Ta v seznamu slovenske flore doslej še ni bila omenjena. Upošteval sem tudi novejšo revizijo agregata S. pusil/a iz Avstrije (Melzheimer, Polatschek 1992), v katero pa niso bili vključeni taksoni iz južnejših flornih ob- močij. Novo odkrit takson imajo povečini za podvrsto (H. Neumayer 1923: 288, Degen 1937: 88, So6 1974: 451, Greuter et al. 1984:271, Chater & Walters 1964: 173). Vsa dosedanja nahajališča obravnavane podvrste so v subalpinskem pasu (n. v. 1200 m do 1700 m) osrednjih in zahodnih predelov Balkanskega polotoka: Velebit (Malovan), Bosna (Osječenica pri Pet- rovcu, Klekovača, Šator), Dinara (Vršine, Lišan, Troglav) cit. po Degnu (1937: 88- 89). Novo nahajališče S. pusil/a subsp. ma/yi (Kozice, SW, 610 m, 0556/1, leg. 23. 7. 1993, det. 30. 5. 1994) je za zdaj naj- zahodnejše in hkrati po nadmorski višini najnižje najdišče te podvrste. Tu raste v skalnih razpokah spodnjega dela previsne stene, ki jo zasenčujejo tako krošnje v grapi rastočega bukovja kot tudi slabih sto met- • Nova nahajališča obravnavanih vrst so priR kazana na arealnih kartah na koncu prispevka. Vsi najdeni osebki so bili oddani v herbarij Univerze v Ljubljani (LJU). (The new localities of the speR cies discussed are shown in areal maps in the end of the article). •• Vsem se za pomoč najlepše zahvaljujem. Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge lloristične zanimivosti s Kočevske rov oddaljeno navpično ostenje na zahodni strani. Razširjena je tudi na dolomitni, z zemljo pomešani pržini (droben grušč). Na mestu, kjer sem jo našel prvič, sem na- pravil naslednji fitocenološki popis: Nadmorska višina: 61 O m, lega: (SW), geološka podlaga: jurski dolomit, velikost popisana površine stene: okoli 30 m2, pokrovnost 3 % Z: Si/ene pusi/la ssp. ma/yi 3 Mafinia arundinacea 3 Primula auricu/a 2 Patenti/la cau/escens 2 Carex mucronata 2 Campanula justiniana 1 Pinguicula alpina 1 (Pri oceni pokrovnosti vrst pomeni: 1 = 1 osebek; 2 = 2 - 4 os.; 3 = 5 - 50 os.; 4 = > 50 os.; 5 =5-1 1%; 6 = 12- 24%; 7 = 25- 49%; 8 =50- 74%; 9 = 75- 100%). 3.2 Seelosov sršaj (Asplenium see/osii ssp. seelosii Leybold) Tudi najdbo Seelosovega sršaja v stenah Kozic lahko imamo za presenečenje. To je doslej najjužnejše nahajališče tega jugo-. vzhodnoalpsko-evropskega endemita (Reich- stein, ln: Hegi 1 984) in hkrati prvo najdišče na Kočevskem in v našem preddinarskem svetu. Ta sršaj sem našel na stropih treh manjših spodmolov (slika 4) v razmeroma težko dostopnih stenah. 0556/1: Kozice, n. v. 570 m, SE. Leg. & det. 2. 6. 1 994 Čeprav se Seelosov sršaj pojavlja tudi na apnencu, velja v splošnem za značilnost dolomitne podlage (Reichstein in Hegi 1984, Oberdorfer 1 979). Uvrščajo ga med značilnice zveze Patenti/lian caulescentis (ibid.). 3.3 Ilirska perunica (Iris il/yrica Tomma- sini) Iz kompleksa Iris pal/ida s. lat. se na našem ozemlju pojavljata ilirska perunika (slika 5) in bohinjska perunika (Iris cengialti Ambrosi f. vochinensis Paulin). Prva je razširjena na našem Krasu in kraško- istrskih gorah (Mayer 1952 in dr.), druga pretežno v Julijskih Alpah (Mayer 1952, T. Wraber 1 964, 1 985, Poldini 1975, Daks- kobler 1 994). V preddinarskem svetu je verjetno to vrsto oziroma njeno sorodnica (1. croatica? - po ustnem sporočilu T. Wraberja) našel M. Wraber (Straža, 0156/ 3, 21. 10. 1970). Na Kočevskem, kjer doslej ta vrsta še ni bila omenjena, sem nanjo najprej naletel v Peklenski steni (0456/3, n. v. 510 m, W. Leg. & det. 12. 8. 1993), nato še v Kozicah (0556/1, n. v. 570 m, SE,. Leg. & det. 29. 5. 1 994) in Kuželjskih stenah (0554/2, n. v. 740 m, SW. Leg. & det. 24. 6. 1994). V vseh naštetih najdiščih raste na težko dostopnih mestih. 3.4 Lepničevolistni grintavec ( Scabiosa si/enifo/ia W. & K.) Po odkritju te vrste na Notranjskem Snežniku (Tomassini, Biasoletto 1843 cit. po T. Wraber 1 990) in Goteniški planini (Fleischmann 1 844), je bilo doslej potrjeno le nahajališče na Snežniku (Lovka 1972, LJU 32919). Zato je bil lepničevolistni grintavec (slika 6) v Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije uvrščen med redke vrste (T. Wraber, Skoberne 1 989). Najdišče na "Goteniški planini" je bilo potrjeno 151 let po prvi Fleischmannovi navedbi. Vrsto sem našel za robom najvišje ležečega ostenja za- hodno od Golenice (Goteniška planina, 0354/3, n. v. 1000 m, SE. Leg. & det. 26. 6. 1 994). To je že druga potrditev Fleisch- mannove navedbe rastlinske vrste (o prvi sem pisal v Proteusu, 1 993,56,3) v ob- močju, ki ga imenovani botanik označuje z danes pozabljenim imenom Goteniška planina. Vsekakor zanimiv primer, kako smo lahko na osnovi florističnih najdišč z večjo gotovostjo locirali Goteniško planino. To ime si je to območje prislužila predvsem po razmeroma obsežnih traviščih, ki jih ustvarja naslednja, peta, obravnavana vrsta. GozdV 53, 1995 311 Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristi čne zanimivosti s Kočevske 3.5 Vednozeleni šaš ( Carex semper- virens Vili.) Zelo strme južne in jugovzhodne lege na Goteniški planini porašča nadomestna združba alpinskih travišč, ki sem jo na osnovi vegetacijske tabele z osmimi popisi označil kot travišče vednozelenega šaša in kalniške vilovine (Seslerio kalnikensis- Caricetum sempervirentis). To je travišče, v katerem zaradi nižjih nadmorskih višin (560 m do 1050 m) manjkajo številni alpinski elementi. Predstavljam ga z na- slednjim popisom, ki je nomenklaturni tip (Nomenclationis typus) asociacije: Slovenija, Kočevska, Goteniška planina, n. v. (Aititude) 1050 m eksp. (Exposition) SE, nagib (lnclination) 35, skalnatost (Sto- nines) 2%, pokrovnost (Cover value) 95%; Datum (Date): 21. 5. 1995. E2: Erica carnea 2, Fagus sylvatica +, Ostrya carpinifolia + E1 : Carex sempervirens 3, Sesleria kalnikensis 3, Aposeris foetida 2, Betonica alopecuros 2, Carex flacca 2, Car/ina acaulis 2, Cyclamen purpurascens 2, Eu- phorbia amygdaloides 2, Gentiana lutea ssp. symphyandra 2, Helleborus niger 2, H. dumetorum 2, Phyteuma orbicu/are 2, Pteridium aqui/inum 2, Salvia pratensis 2 , Si/ene nutans 2, Allium ochroleucum 1, Aquilegia vulgaris 1, Calamagrostis varia 1, Carex tomentosa 1 (det. A. Seliškar), Dacty/is polygama 1, Ga/ium mollugo 1, Gymnadenia conopsea 1, Lotus corni- culatus 1 , Leontodon incanus 1 , Luzu/a sy/vatica ssp. sylvatica 1, Me/ica nutans 1 , Molinia arundinacea 1 , Oreh is signifera 1 , Primula acaulis 1, Ran uncu/us acer 1, Scabiosa lucida 1 , Senecio ovirensis 1 , Si/ene nutans 1 , Trifolium montanum 1 , Vincetoxicum hirundinaria 1 , Fragaria ves- ca +, Gentiana asc/epiadea +, Lilium martagon +, Ompha/odes verna +, Plan- tago media +, Polygala chamaebuxus +, Patenti/la erecta +, Peucedanum austria- cum +, Verbascum sp. +, Thymus sp. + EO: Torte/la tortuosa +, Brachythecium velutinum + Vednozeleni šaš, ki v tej združbi doseže precejšno pokrovno vrednost, je na Ko- čevskem najden tretjič (Goteniška planina, 0354/3, n. v. 700- 1030 m, SE-E. Leg. & det. 26. 6. 1994}. Doslej poznani na- hajališči te vrste na Kočevskem sta na Krempi (Martinčič 1958) in v dolini Belice (Štimec 1982). 3.6 Tanki šaš (Carex brachystachys Schrank et Moll.) Ta alpska vrsta, ki raste predvsem po vlažnem skalovju in gruščnatih tratah v alpskem svetu, to je v združbah zveze Cystopteridion, je bila najdena tudi v di- narskem in preddinarskem fitogeograf- skem območju. Po podatkih herbarija LJU Slika 3: Malyjeva lepnica (Si/ene pusilla ssp. malyii) Slika 4: Seelosov sršaj (Asplenium seelosii) 312 GozdV 53, 1995 1 ' Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske in domačih botaničnih virov so najdbe v obeh zadnje imenovanih območjih povečini iz novejšega časa . Na Kočevskem je bil obravnavani šaš doslej najden na Veliki gori (Črni vrh, g.e. Grčarice, 0354/1 , M. Wraber, 1964; Velika Bela stena, 0354/1, Piskernik, 1967) in v Gotenici (0354/3, Accetto, 1993). številna nova nahajališča te vrste v novem in v že ugotovljenih kvadrantih na Kočevskem kažejo, da je tod dokaj pogost. Najbolj pogosto ga dobimo v asociaciji Euc/adio verticil/ati-Pinguiculetum alpinae in v vlažnejši subasociaciji združbe Necke- ro-Campanuletum justinianae caricetosum brachystachyos. 0556/1 : Spodnje loška gora, Kozice, n. v. 470 m do 650 m, N, E, (W). Leg. & det. 2. 6. 1994. Novo najdišče v novem kvadrantu. 0354/3: Goteniška gora, Sovja stena, n. v. 1080 m, NNE. Leg. & det. 5. 7. 1994; 0354/1: Mala Bela stena, n. v. 1000 m, W. Leg. & det. 5. 7. 1994; Velika gora, odd. 66, g. e. Ve- lika gora, n. v. 11 OO m E. Leg. & det. 1. 7. 1994; Velika gora, Zadoljske stene, n. v. 1070 m, NE. Leg. & det. 1. 7. 1994; Velika gora, ostenja nad Za- doljskimi stenami, n. v. 1050 m, Slika 5: Ilirska perunika (Iris illyrica) E. Leg. & det. 1. 7. 1994; Velika gora, odd. 37 g. e. Gr- čarice , n. v. 920 m, E. Leg. & det 1. 7. 1994; 3.7 Ostnati šaš (Carex mucronata All.) Imenovani šaš, ki ga v splošnem uvrš- čajo med predstavnike alpske flore in med značilnice zveze Potentillion caulescentis, je pri nas pretežno razširjen v alpskem svetu. Tu ga najpogosteje dobimo v združ- bi predalpskega petoprstnika (Potenti- 1/etum caulescentis). Najden je bil tudi v dinarskem in preddinarskem svetu. Na Kočevskem so bila omenjena le tri naj- dišča: v kvadrantu 0454/4 na Krokarju in Krempi (Martinčič 1956, 1961) in v kvad- rantu 0454/1 v dolini Belice (Štimec 1982). Z novimi najdišči se je njegov arel na Kočevskem precej povečal. Ugotovljen je bil še v štirih novih kvadrantih : 0354/3: Goteniška planina, n. v. 700 m do 1000 m, vse lege. Leg. & det. 18. 6. 1994; 0556/1: Kozice, n. v. 500 m do 700 m, vse lege. Leg. & det. 15. 5 . 1994; 0456/3: Pajtlerica, n. v. 700 m, SW. Leg. & det. 12. 8. 1993; 0554/2: Kuželjska stena, n. v. 780 m, SW. Leg. & det.. 24. 6. 1994. Slika 6: Lepn ičevolistni grintavec (Scabiosa sile- nifolia) GozdV53, 1995 313 Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske Na Kočevskem se najpogosteje pojavlja v asociaciji Potentilletum cau/escentis var. geogr. Campanula justin/ana. Kot sprem- ljevalna vrsta raste tudi v združbi Euc/adio verticil/ati-Pinguiculetum a/pinae. 3.8 Hayekova lepnica (Si/ene hayekiana Handei-Mazzetli et Janchen) O razširjenosti te vrste v Sloveniji dobimo v Mali flori (T. Wraber 1984: 376) podatek, da raste predvsem v alpskem, pa tudi v predalpskem in dinarskem prostoru. Naj- dišča v preddinarskem svetu tod še niso bila upoštevana, četudi jih že dolgo po- znamo (Zalokar 1937). Upoštevali pa so jih v zadnji izdaji Hegija (1979,3,2: 11 08). Na Kočevskem ta vrsta ni bila velikokrat omenjena. Doslej so znana le štiri najdišča. Eno najdišče na Veliki gori (0354/1, Velika Bela stena, M. Planina, 1958) in tri v kvadrantu 0454/4 na Krokarju (Martinčič 1961) ter Krem pi in v Loški steni (Strgar 1963). V letih 1993 in 1994 sem Hayekovo lepnico našel na številnih mestih v treh že ugotovljenih in štirih novih kvadrantih: 0354/1: Velika gora, Mala Bela stena, n .. v. 1040 m, W. Leg. & det. 5. 7. 1994. Novo nahajališče v že ugotovljenem kvadrantu. 0454/4: Med Firstovim repom in Kro- karjem, stene, n. v. 980 m, SSW. Leg. & det. 22. 7. 1992; Novo nahajališče v že ugotov- ljenem kvadrantu. 0454/1: Zurgovske stene, Taborska ste- na, n. v. 900 m, SW. Leg. & det. 29. 7. 1992; avtorjev popis. Novo nahajališče v že ugotov- ljenem kvadrantu. 0556/1: Kozice, stene, n. v. 650 m SE. Leg. & det. 17. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališče v no- vem kvadrantu. 0456/3: Pajtlerica, stene, n. v. 710 m, W. Leg. & det. 12. 8. 1993; avtorjev popis. Novo nahajališče v novem kvadrantu. 0554/2: Kuželjska stena, n. v. 750 m, SW. Leg. & det. 24. 6. 1994; 314 GozdV 53, 1995 avtorjev popis. Novo nahajališče v novem kvadrantu. 0354/3: Goteniška planina, stene, n. v. 850 m, NE. Leg. & det. 26. 6. 1994; avtorjev popis. Novo na- hajališče v novem kvadrantu. Na osnovi znanih in novih najdišč lahko sklepamo, da spada Hayekova lepnica med redne spremljevalce kočevskih aste- nij. Skupaj z značilnico Asplenium fissum in drugimi vrstami ustvarja na sosednjem hrvaškem ozemlju asociacija Asplenio- Si/enetum hayekianae Horvat 1962, ki na Kočevskem še ni bila ugotovljena. 3.9 Nizka kozja češnja (Rhamnus pu- mi/us Turra) To vrsto na Kočevskem najbolj pogosto dobimo v združbi predalpskega petoprst- nika (Patenti/let um cau/escentis var. geogr. Campanu/a justin/ana). Tod je bilo že dozdaj poznanih več nahajališč (0354/1, Velika gora, M. Planina, 1_985; 0454/4 Krokar, Martinčič, 1961, Stimec 1982; Krempa, Strgar 1963; 0454/1, Ta~orska stena, Štimec 1982; 0454/3, Ribjek, Stimec 1982). Zato tudi nova nahajališča v štirih novih kvadrantih ne presenečajo. 0554/2: Kuželjska stena, n. v. 780 m, SW. Leg. & det. 24. 6. 1994. 0456/3: Pajtlerica, stene, n. v. 720 m, SW, Leg. & det. 12. 8. 1993; 0556/1: Kozice, stene, n. v. 657 m, NE, Leg. & det. 2. 6. 1994; 0354/3: Goteniška planina, stene, n. v. 950 m, NE, Leg. & det. 15. 5. 1994. 3.1 o Alpski volčin (Daphne alpina L.) Na obravnavanem območju sta bili doslej poznani le dve najdišči alpskega volčina. V Loški steni (0454/4, Peterlin 1961) in nedaleč proč v stenah med Krokarjem in Firstovim repom (0454/4, Accetto, 30. 5. 1993). Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge ftoristične zanimivosti s Kočevske Novo nahajališče je v Kuželjski steni, 0554/2, n. v. 750 m, SW. Leg. & det. 24. 6. 1994. 3.11 Justinova zvončica (Campanu/a justin/ana Wil.) Justinovo zvončico smo na Kočevsko­ ribniškem območju pred letom 1992 še lahko prištevali med redke vrste, saj je bila znana le s treh najdišč (Kadice, M. Planina 1962, Krokar in dolina Belice, Štimec 1982). Številna novo odkrita nahajališča po letu 1992 (Accetto 1994) so to mnenje močno spremenila. Ta naša endemična vrsta je bila najdena v vseh pogorjih zahodnega dela Kočevsko-ribniškega ob- močja, razen v Stojni. Ko je že kazalo, da je tod ni, sem jo našel v enem izmed najbolj obiskanih predelov Stojne, to je v stenah pod razvalinami gradu Fridrihštajn. Kmalu zatem še v drugih ostenjih južno od Frid- rihštajna, nato še v stenah pod Livoldskim vrhom in zahodnem skalnatem pobočju Srnjaka. Vsa omenjena nahajališča so v novem kvadrantu srednjeevropskega kar- tiranja flore. 0355/3: Stojna, Fridrihštajn, stene, n. v. 970 m, E,W,S. Leg. & det. 12. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališče v novem kvadrantu. -Stojna, odd. 82 a, g. e. Stojna, ostenja, n. v. 960 m, E. Leg. & det. 12. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališče. - Pod Livoldskim vrhom, stene, n. v. 970 m, N, W. Leg. & det. 12. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališče. - Stojna, Srnjak, zelo skalnato pobočje, n. v. 950 m, NW. Leg. & det. 12. 8. 1994; avtorjev popis. Novo nahajališče. Raste v združbi Neckero-Campanuletum justinianae. Pri florističnem popisovanju omenjene združbe sem našel tudi na- slednjo, dvanajsto omenjeno vrsto. 3.12 Korenikasta krvomočnica (Gerani- um macrorrhizum L.) Po sedanjem poznavanju razširjenosti te vrste v Sloveniji povzemam, da ni prav pogosta vrsta. Ta ugotovitev velja tem bolj za Kočevsko. Tod jo je prvi omenil Fleisch- mann (1843), vendar z zelo netočno na- vedbo nahajališča. Njeno nahajališče je potrdil Strgar (1963), ko jo je našel na Suhem in Mestnem vrhu (0355/3). Novo nahajališče je v istem kvadrantu: 0355/3: pod Livoldskim vrhom, n. v. 970m, W, Leg. & det. 12. 8. 1994. 3.13 Dlakava panešplja (Cotoneaster tomentosus (Ait.) Lindi.) Med vsemi doslej omenjenimi rastlinami je dlakava panešplja na Kočevske!!' naj- večkrat omenjena (Peterlin 1962, Stimec 1982, Martinčič 1961). To grmovnico do- bimo v najbolj toplih območjih Kočevske. V podobnih ekoloških razmerah sem jo našel tudi v novem kvadrantu. 0354/3: Gotenica, Kameni zid, n. v. 900 m, S. Leg. & det. 23. 7. 1993. 3.14 Jacquinov čistec (Betonica a/o- pecuros L.) Ta vrsta je bila doslej znana na Ko- čevskem le s Krokarja (Martinčič 1961), Bosljive Loke in iz doline Belice (Štimec 1982). Bolj pogosta je v alpskem svetu, zlasti na traviščih vednozelenega šaša in pisane vilovine (Seslerio a/bicantis-Cari- cetum sempervirentis), je pa tudi v našem predalpskem svetu. Pri florističnem popisovanju črnega bo- rovja sem jo našel pod Možem (1113 m) v že ugotovljenem kvadrantu, pri florističnem popisovanju travišč vednozelenega šaša in kalniške vilovine pa v novem kvadrantu srednjeevropskega kartiranja flore na Go- teniški planini.. GozdV 53, 1995 315 F!oristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge ftorislične zanimivosti s Kočevske 0454/3: Pod Možem, n. v. 1020 m, SW. Leg. 22. 7. 1992, det. 12. 12. 1994. 0354/3: Goteniška planina, n. v. 1140 m, E. Leg. & det. 18. 6. 1995. 3.15 Peltigera /eucophlebia (Nyl.) Gyel- nik To je zanimiva lišajska vrsta, ki je bila na Kočevskem doslej najdena le v mraziščnih smrečjih v koliševkah (Asplenio-Piceetum var. geogr. Ompha/odes verna). V sploš- nem jo pri nas dobimo v subalpinskem pasu (Batič et al. 1985), našel pa sem jo tudi v mraziščnih smrečjih (Lonicero cae- ru/eae-Piceetum) na območju Notranj- skega Snežnika, kjer je bila povsod za- menjana z njeno sorodnica P. aphtosa, ki po mnenju Batiča (ustno sporočilo) pri nas še ni bila najdena. Obravnavana vrsta je pomembna s fitocenološkega gledišča, saj floristično povezuje vsa naša mraziščna smrečja. Tokratni novi najdišči sta v Zadoljskih stenah (na rastišču združbe, ki je dokaj podobna asociaciji Ribe so alpini-Piceetum) in na Goteniški gori (v podobnih ekoloških razmerah). 0354/1: Velika gora, Zadoljske stene, n. v. 1000 m, NE. Leg. & det. 1. 7. 1994. Novo najdišče v novem kvadrantu. 0354/3: Goteniška gora, ob cesti v add. 87, g. e. Gotenica, n. v. 1050 m, NE. Leg. & det. 28. 6. 1995. Novo najdišče v že ugotovlje- nem kvadrantu. 3.16 Kosmati škrobotec (Rhinanthus a/ectorolophus (Scop.) Poll.) Kosmati škrobotec je med doslej obrav- navan imi rastlinami edini, ki ni bil najden v ostenjih. Našel sem ga ob reki Kolpi, med zaselkoma Breg in Radenci, to je v novem kvadrantu 0556/2 (n. v. 170 m. Leg. & det. 24. 5. 1994), kjer je njegovo drugo na- hajališče na Kočevskem. Prvo najdišče je bilo odkrito ob isti reki pri kraju Bosljiva Loka (Štimec 1982). 316 GozdV 53, 1995 4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Iz povedanega lahko povzamem, da sem obravnaval nova najdišča 16 takso- nov. Med njimi je en taksen novost v slovenski flori, dva taksona sta bila na Kočevskem najdena prvič, najdišče enega je bilo potrjeno po dolgih 151 letih. Pri drugih 12 taksonih gre za nova najdišča v obravnavanem območju sicer že znanih taksonov, ki bodo dopolnili vedenje o njihovi razširjenosti tako na obravnavanem kot tudi na širšem slovenskem ozemlju. Nadalje lahko ugotovimo, da ima vsako od obiskanih astenij svoje posebnosti: - v Kuželjski steni raste največ vrst, ki so sicer doma v submediteranskem svetu (npr. ilirska perunika, skalni glavinec, bo- dičasta lobodika in druge). - Kozice so posebnost v tem, da se tod stikala najjužnejše nahajališče jugovzhod- noalpsko-evropskega endemita (Seelosov sršaj) in najzahodnejše nahajališče bal- kanske vrste (Malyjeva lepnica). - za goteniško območje pa je značilno, da ne rastejo skupaj, na majhnem prostoru samo posamične predstavnice alpske, submediteranska, ilirske in balkanske flore, temveč tudi posamične nadomestne al- pinske traviščne in gozdne združbe (Se- slerio kalnikensis-Caricetum semperviren- tis, Rhododendro-Fagetum nam. prav.). Hkrati se samo po sebi ponuja vprašanje naravovarstvene zaščite imenovanih ob- močij. Medtem ko sta Kuželjska stena in ob- močje Gotenica že po naravi dobro za- varovani in vključeni, prva v varovalno območje prihodnjega Kočevskega narav- nega parka, druga med njegove rezervate, je stanje na območju Kozic nekoliko dru- gačno. To območje sicer spada v sklop omenjenega parka, ni pa še vključeno kot celota med njegove rezervata, kamor zagotovo spada. Kljub vsem prizadevanjem za zaščito obravnavanih območij, je Malyjeva lepnica med vsemi obravnavanimi rastlinskimi vrstami najbolj ogrožena. Na približno 250m' površine lahko naštejemo le okoli 30 do 40 rušic te podvrste. Ker je to edino nahajališče pri nas, bo v Rdečem seznamu zagotovo uvrščena med redke vrste. Ob- Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske mačje Kozic, kjer raste, je sicer težko prehodno, ni pa ovire za komercialno in nabiralsko usmerjene botanike. Vsako, še tako skromno nabiranje lahko ogrozi obstoj te floristične posebnosti. Ne bi bil rad zapisan med tiste, ki so zgolj z najdbo lloristične redkosti, pri- pomogli k njenemu uničenju. Povzetek Od prvih zapisov o flori Kočevske (Wulfen 1762- 1763) je preteklo že dvestotriintrideset let. Zato je Kočevska danes floristično dobro poznana, pestra in bogata pokrajina. Manj raziskana so ostala le njena težje prehodna območja, to so aste nja, ki jih na Kočevskem ne manjka. Predmet prispevka je flora kočevskih astenij. V ta vsesplošno orografsko in ekološko ekstremni svet sem se odpravil z namenom, da ugotovim: - katere rastline rastejo v teh ekstremnih po~ gojih. Ostenja, ki so pritegnila mojo pozornost, se širijo v jugovzhodnem delu Spodnjeloške gore, v Kozicah (n. v. 300 m-716 m,jurski dolomiti), nad zaselkom Kuželj- v Kuželjski steni (n. v. 700 m- 874 m, triadni in jurski dolomiti z Ječami apnenca) in zahodno od Golenice - Kameni zid, Goteniška planina (n. v. 600 m-1000 m, jurski dolomit). V imenovanih ostenjih so bile najdene naslednje vrste oziroma taksoni: Si/ene pusilla ssp. ma/yi, prvo najdišče v Slo- veniji in hkrati najzahodnejše najdišče v okviru areala te balkanske podvrste. Asp/enium see/osii, najjužnejše nahajališče tega jugovzhodnoalpsko-evropskega endemita, prvo na Kočevskem in našem preddinarskem svetu. Iris i/lyrica, prvo najdišče na Kočevskem. Scabiosa silenifolia, po 151 letih potrjeno na- hajališče. Poleg zgoraj naštetih vrst, ki zagotovo lahko veljajo za floristična presenečenja, so bila odkrita nova nahajališča na Kočevskem sicer že znanih vrst, kot so: Carex sempervirens, c. brachy- stachys, C. mucronata, Si/ene hayekiana, Rham- nus pumilus, Da ph ne alpina, Campanu/a justi- n iana, Geranium macrorrhizum, Cotoneaster tomentosus, Betonica a/opecuros, Peltigera Jeu- cophlebiain Rhinanthus a/ectorolophus. Z njimi smo dopolnili vednost o njihovi razširjenosti tako na Kočevskem kot tudi v Sloveniji. Nova naha- jališča obravnavanih vrst so prikazana po kvadran- tih srednjeevopskega kartiranja flore v slovenskem tekstu in na arealnih kartah na koncu prispevka. Rastlinski svet v obiskanih ostenjih je že po naravi dobro zavarovan. Vsa navedena območja pa so tudi v sklopu prihodnjega Kočevskega narav- nega parka. Med najdenimi vrstami je zaradi majh- nega števila osebkov ter možnega nabiranja ko~ mercialno usmerjenih "botanikov" predvem ogro- žena Si/ene pusillassp. ma/yi. FLORISTIC SURPRISES IN ROCK FACES ABOVE THE KOLPA RIVER AND OTHER FLORISTICALLY INTERESTING DATA FROM THE KOČEVSKO AREA (SE SLOVENIA) Summary The first notes on the flora of the Kočevsko region (Wulfen 1762-1763) can be established 233 years ago. Because of this, the region of Kočevsko is a floristically well known, variegated and rich area. Only the regions which are hard to be passed, - these are faces, which are quite frequent in the Kočevsko reg ion - have not been thoroughly investigated yet. The object of the article is the flora of the Ko- čevsko faces. The author's purpose to investigate this orographically and ecologically extreme world was to establish: - which plants grow in such extreme condi- tions. Areas of faces which caught the author's atten- tion are located in the south-eastern part of the Spodnjeloška gora, in Kozice (300m-716m above sea level, Jurassic dolomites), above the small village Kuželj - two Kuželj faces (700m-874m above sea level, Triassic and Jurassic dolomite s with Jens of limestone) and western from Gotenica - Kameni zid, Goteniška planina (600m-1000m above sea level, Jurassic dolomite). ln the rock faces mentioned the following spe- eles or taxons were found: Si/ene pusil/a ssp. ma/yi, the first habitat in Slovenia and at the same time the most western Jocation within the occurrence zone of this Balkan subspecies. Asplenium seelosii, the most southern habitat of this south-eastern Alpine-European endemite, the first in the Kočevsko region and Slovenian Predinaric area. Iris illyrica, the first habitat in the Kočevsko region. Scabiosa silenifolia, the habitat confirmed after 151 years. Besides the above mentioned species, which can undoubtedly be considered as floristic sur- prises, new habitats of the species already known in the Kočevsko region were discovered. These are: Garex sempervirens, G. brachystachys, G. mucronata, Si/ene hayekiana, Rhamnus pumilus, Daphne alpina, Gampanu/ajustiniana, Geranium macrorrhizum, Gotoneaster tomentosus, Betonica alopecuros, Peltigera /eucophlebia and Rhinanthus alectorolophus. Therewith the knowledge on their distribution in the Kočevsko region as well as in Slovenia has been complemented. The new habi- tats of the species dealt with are presented in GozdV 53, 1995 317 1 il 11 ,, JL Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske quadrants of the Central European flora mapping in the Slovenian text and in distribution zone maps at the end of the article. Further on, characteristic features could be es- tablished with each of the rock faces examined: -in the Kuželjske faces, the most frequent are those species which are usual in Submediterra- nean countries (e.g./ris illyrica, and others). -the particularity of the Kozice is that the sout- hernmost habitat of the south-eastern Alpine-Eu- ropean endemite (Asplenium seelosil) and the most western habitat of the Balcan species (Si/ene pusil/a ssp. maly1) come together. -it is characteristic of the Gotenica reg ion that not only individual representatives of the Alpine, Submediterranean, lllyrian and Balcan flora but also individual substitutive Alpine grass and for- est associations (Seslerio kalnikensis-Caricetum sempervirentis, Rhododendro-Fagetum) grow to- gether ina small space. Simultaneously, the question of environmental protection of the stated regions comes to the fore. While the Kuželjska face and the Gotenica reg ion are naturally well protected - the former being included into the protected region of the future Kočevje natural park and the latter among its reserves- the situation in the reg ion of Kozice is slightly different. The reg ion, however, is a part of the above mentioned park yet it has not been included as a whole into its reserves although there is no doubt it should have been. Despite all endeavours to protect the mentioned regions, Si/ene pusilla ssp. malyii among all the discussed plant species the mostjeopardized one. ln approximately 250m2 of the area only about 30 to 40 of this subspecies can be found. Because this is the only habitat in Slovenia, it is certainly going to be ranked among the rare species in the Red Ust. The region of Kozice, where it can be found, is hard to be passed yet it does not repre· sent an obstacle for commercially oriented quasi botanists and those keen on gathering plants. Every collecting, though modest, can endanger the existence of this floristic peculiarity. The author hopes not to be one of those who contributed to the destruction of a floristic rarity only because they had identified it. VIRI 1. ACCETIO, M., 1993: Floristične zanimivosti z bolj in manj znane Kočevske. Proteus, 56,3: 102-107. 2. ACCETIO, M., 1994: Campanulajustiniana Witasek v Sloveniji. Hladnikia, 2: 5-9. 3. ACCETIO, M., 1995: Neckero crispae-Cam- panuletumjustinianaeass. nova v Sloveniji. Raz- prave 4. razreda SAZU (v tisku). 318 GozdV 53, 1995 4. BATIČ, F., et al. 1980: Mraziščni pragozd Prelesnikova koliševka. Zb. gozdarstva in lesar· stva, 18,1:145-252. 5. BUKOVAC, J., et al. 1983: Osnpvna gea- loška karta 1:100 000. Tolmač za list Crnomelj L 33-91. 63 s1r. 6. CHATER, A. 0., WALTERS, S. M., 1964: Si/ene L. ln: Tutin & al., Flora Europaea 1, Cam- bridge. 7. DAKSKOBLER, 1., 1994: Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja. Hlad- nikia, 2: 19·31. 8. DEGEN, A., 1937: Flora Velebitica. 2. Buda- pest. 9. FLEISCHMANN, A., 1844: Ubersicht der Flo- ra Krain's. 10. HEGI, G., 1979: lllustrierte Flora von Mittel- europa, 3,2. 11. HORVAT, 1., 1962: Vegetacija planina za· padne Hrvatske. Prir. istrživanja JAZU,30. 12. JAVORKA, S., CSAPODY, V. 1991: lcono- graphia, Akademia Kiado, Budapest. 13. KOFOL, A., 1980: Taksonomija in horologija agregata Si/ene pusi/lav Sloveniji. Diplomsko delo, 49 str. 14. KOFOL-SELIGER, A., WRABER, T. 1980: Nova podvrsta volnate lepnice (Si/ene weselskyi subsp. wideri subsp. nova) z Dravskega Kozjaka v Sloveniji. Biol. vestnik,27 ,2: 123-134. 15. MARTINČIČ, A., 1961: Prispevek k pozna- vanju flore Slovenije. Biološki vestnik, 8: 3-8. 16. MARTINČIČ,A., SUŠNIK, F. et al., 1984: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba, 793 str. 17. MAYER, E. 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. raz. SAZU,5, Inštitut za biologijo 3, Ljubljana. 18. MELZHEIMER, V., POLATSCHEK, A. 1992: Revision des Si/ene (Heliospeqna) pusil/a agg. (Caryophylaceae) fOr die Flora Osterreichs. Phy- ton,31,2. 19. NEU MAYER, H., 1923: Einige Fragen der speciellen System ati~, erl8.utert an einiger Gruppe der Gattung Si/ene. Oster. Bot. Zeitschr. 72, 12. 20. OBERDORFER, E., 1979: Excursionsflora. 4. ed., Stuttgart. 21. PETERLIN, S., 1962: Pokrajinske in beta- nične zanimivosti v dolini zgornje Kolpe. Varstvo narave, 1: 137·147. 22. PETKOVŠEK, V., 1960: Začetki botanične vede pri Slovencih. Zbornik ob 150-letnici bota- ničnega vrta v Ljubljani. 23. PLANINA, M., 1960: Floristična opazovanja v okolici Sodražice. Naloga za strokovni izpit, 44 str. 24. POLDINI, L., 1975: Contributi critici alia conoscenza della flora delle Alpi Friulane e del 1 J FloristiCna presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske Area/ne karte novih nahajališč obravnavanih rastlinskih vrst CRO • nOV<> najdlUe n= lcoc.olil'l "'"""""'"""""'"'""""~-" ;: i kis illyn~a _ . R 1 " " " CRO SLOVENIJA SLOVENIJA • nOYO najdilb. n""' lou.Ji., """"""""""" " 5I 1 ,, 60 '" 6263 ~" _g :~ (a'.t" ~: ."-- ;: " :: I SLOVENIJA O u.u::~j~~ie. u.o .. .,. '""" ;: illl . ·~ "'''~ n..., lou.h., CRO . . - .. .. .. 4-- f'. """"'""'""""'"'""'"""" :~ Can'x IR ~: " ::1 I lll CRO ". CRO •.~ SLOVENIJA O •!.'Ir> n>jdi!b bo,.nlooealilies • n""" najdiUe new loulil)' ........... • nOYO najdiUe new loulity ,1 " " " " sa s1 ;, so " " 51 s:· sa '" " " " ;1 '' " :: 1 R 1 <.., 1 H 1 SLOVENIJA GozdV 53, 1995 319 Floristična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske Area/ne karte novih nahajališč obravnavanih rastlinskih vrst """'""1""''""''"""'"'~~ ;: ;;;mila 1 A ;; " CRO CRO ·" SLOVENIJA O •uu n•jdil-'.> bown J<>Uliry SLOVENIJA O ,..,,. n>jdil-'.> tn""-.. J<>Ulili« • """"' n>jda:e """" J<>UlOI)' SLOV o OllU n>jdi~ u."..-"Joo:Aiilie> • """' najd~ n.:w I<>C.IIil)' ~·a """""'""'"""'"'""'"""" :: A ',"" " " :~ 320 Gozd v 53, 1995 CRO 1" SLOVENIJA O ,..,,. n>jdiJ..'.> kftO'o'-nl""'>lilie> • novo n•jdil.to """' loa.Jil)' ......... """""'"""'""""'"""""'" :: :: " " " " " l"_ CRO 1 H i\ VE., lJA O '"''" n>jdi~ knm-n !oo:o.lili« • no"' n>jdilte """'!<><.alil)' COVENIJA O SLI.Ia najdilb. tn.".-" l<><.alOii<> " " " q so s1 " " '' ss " s sa " " " " " " " " " ::1 , l~l 1 CRO H 1'> '"'"""' o ,.,,. n.jdi~ kn""'" le>cAiili<> • """"' n>jclillc """' I<>Uliry . . - -·· O S'-''~ najdiJ..'.> t".,.~ .. Joc.Jili« • """"" najdiUc n""' le>c~il)' ~.... Florislična presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične zanimivosti s Kočevske Jaro avantera. Note Miscellanee, Webbia 29, FiM renze. 25. REICHSTEIN, T., 1984: Asp/enium.see/osii Ley.ln: Hegi, G., IIJustrierte Flora von Mitteleuropa, 1:235-236. 26. SAVIC, D., DOZET, S. 1985: Osnovna gea- loška karta 1:1 OO ODO. Tolmač za list Delnice L 33-90. 60 str. 27. STRGAR, V., 1963: Prispevek k poznavanju flore Slovenije. Biološki vestnik, 11: 21M26. 28. ŠTIMEC, 1., 1982: Flora osnovnega polja 0454 Cerk. Diplomska naloga, 33 str. Popravki 29. WRABER, T., SKOBERNE, P.1989: Rdeči sezn