Leto XL1II. 5S Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . . K 2B-— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za os»a!o inozemstvo . ., 35"— V Ljubljani na Za celo leto naprej . . dom: K 24'— za en meseo „ . . ,, 2'— V upravi preloman tiuseCno „ 1-70 — Sobotna izdaja: = za celo leto ....... V— za Nemčijo celoletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo. „ 12*— Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat...... 13 „ za večkrat primeren popnst. Porotna oznanila, zahvale, osmrtnice iti.: enostolpna petltvrsta po 2 J vin. Poslano: — enostolpna peUtvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzomšl ne delje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red. fcS" Uredništvo Je v Kopitarjevi uliol štev. 6/IH. Rokopisi se ae vračajo; nefranklrana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškoga teletona št. 138. Nova Galicija. Danes se ne da v številkah dognati, koliko škode ie vojska povzročila v Galiciji. Uničenih je na tisoče milijonov. Rus sedaj ne gospodari več v tej deželi, begunci se vračajo. Ker divja vojska tudi po naši domovini, zato mora že iz tega vzroka tudi nas -Zanimati, kako vstaja iz razvalin nova Galicija. Omeniti moramo, da v Avslriji nimamo dosedaj postave, ki bi na splošno določala, kdo in kako se ima oškodovanim popraviti škoda, katero jim je povzročila vojna. Nikjer ne govori postava, da je država dolžna povrniti škodo vojne. Vendar to načelo vedno bolj prodira tudi v javne nazore Dosedaj smo po vsaki vojn' dobili državno postavo, ki je za vsako ravnokar prestano vojno posebej določila, da se v večjem ali manjšem obsegu iz javnih sredstev pomaga nesrečnim krajem in jjudem, ki so trpeli neposredno pod točo, ognjem in konjskim kopitom vojne. Tudi po tej vojni imamo pričakovati take državne postave. Ker je Galicija največ trpela in bo državna skrb za to zemljo najbrže vzor državni akciji tudi za ostale zemlje, zato naj rečemo nekaj o dosedanji državni skrbi, kako naj iz razvalin vstane nova Galicija. Pri sveji dosedanji pomožni akciji za Galicijo je vlada predvsem skrbela, da da ljudstvu vsakdanjega kruha, mu preskrbi gospodarskih potrebščin in nad g'avo sezida streho, katero iim je odnesel vojske vihar. Žc več časa pa obstoji poseben odbor, ki proučuje vprašanje, kako naj se Galicija na novo sezida ali obdela ali oživi, in ta odbor je sedaj svoj načrt precej jasnfr in obsežno razširil. Sklenil je precej veliko finančno akcijo, s katero bo vsem Galičanom brez razlike poklica in osebe, ki so trpeli v svojem gospodarskem zaslužku omogočeno, cia zopet začno s svo-jim gospodarskim delom. Vso to pomožno akejo vodi gališka Kreditna banka. Kredila zmožnim osebam bo banka z znatnimi obrestnimi olajšavami dajala posojila. Kjer pa. posameznik nima dovolj kredita o H ne bi mogel izpolniti drugih pogojev, kakor jih predpisujejo pravila, tam bo država nrevzela poroštvo za morebitni primanjkljaj pri obrestih. Kreditna banka Da mora te vrste posojila dajati po zmernih obrestih, v posebnega vpoštevanja vrednih slučajih pa celo brezobrestno. Kaj bo pa z onimi, ki je tak revež, da sploh posojila nc more dobiti. Takemu bodo okrajna glavarstva dajala podporo, ki je ne bo treba vrniti. Cela država ima velik interes na tem, da sc vsa gališka polja prav kmalu zelo intenzivno obdelajo. Zato bodo dobili posebno podporo oni poljedelci, ki vsled sovražnega vpada dosedaj svojega polja niso mogli obdelati, pač pa ga bodo sedaj zasejali z ozimino. Tem poljedelcem more Kreditna banka dovoliti posebne predujme, največ po 80 K za. hektar, ki se ima obdelati. Če pa bi dotičnik ne mogel izpolniti pogojev iz pravil, tedaj se more pod državnim poroštvom dovolili tudi do 80 K za ha, kar pa bo treba vrniti v petih letih. Kdor bo do koncu oktobra tekočega leta izkazal., da je svoje polje orav obdelal, temu se bo cd tega posojila ali podpore odpisalo pri celem hektarju 25 K, katere bo država plačala iz svojega podpornega zaklada kot nagrado za obdelano polje. Ves uspeh le akcije pa zavisi od nagle izvršitve; zato mora upravna oblast ljudstvo prav naglo obvestiti o tej akciji. Leio lili: aii letu Merilen na svetovnem Dolu. Prejeli smo: Slavno uredništvo! V upanju, da nc bodetc zavrgli tega članka, si usojamo podpisani slovenski fantje motorne balerije 30.5 cm - skih možnarjev št. 8, povodom obletnice (10. avg. 1914), odkar delujemo na polju svetovne vojne, vposlati naslednjih par vrstic o delovanju naše baterije s prošnjo, da jih uvrstite v predale Vašega uglednema lista. Vsakteremu je v dobrem spominu 10. avgust 1914, ko smo se morali posloviti od drage rodne narn domovine, ter smo se odpeljati s kolodvora v Gorici, nevede, kam nas popelje hlapon. Dospevši po tridnevni vožnji v Nemčijo, smo jo, po 36-urnem bivanju v Kclinu, kjer nas je občinstvo nad vse navdušeno sprejelo in pogostilo, ubrali proti Belgiji. Trdnjava Lii-ttich je padla vže pred dobrim tednom, začeli srno pred Namurom. Moderna trdnjava s 12 forii je bila po dvadnevnem obleganju v naši posesti. Med številnimi ujetniki je bilo tudi mnogo Francozov, kateri so nas dokaj začudeno gledali, napol glasno govoreč: »voi la des Autrichens-. Nato smo jo udarili nsd Maubeuge, katerega smo zasedii po 9 dnevnem vročem boju, kjer smo bili tucli krščeni s sovraž- t nim ognjem. Trdnjava jc bila zgrajena leta 1870. Francozi so se le-tu posluževali vsakovrstnih zvijač kakor: golobov pismo-noš, vohunov, podzemeljskih stanovanj s telefoničnimi aparati, a vsa ta sredstva niso mogla ustaviti prodiralca. Med 40.000 ujetniki je bilo tudi 20 Angležev. Sledi' je nato 1 teden odpočitka v Bruslju. Krasna prestolica je ostala nepoškodovana in nam nudila obilo zabave, katera se jc zaključila z našim odhodom nad AnUverpen. Ena izmed .največjih trdnjav je bila po 12 dnevnem obleganju prisiljena k udaji. Fortov ima 19. V mestu Louvain (Lowen, do tal porušeno vsled pouličnih bojev) smo naložili naše možnarje ter se odpeljali nazaj v Kolin radi poprav, kjer smo ostali 8 dni. Na naclaljna povelja smo čakali nato v mestu Gand (Gent) dalj časa in se nato odpeljali proti Roussellare (Roulers), odkoder smo sc po 14 dnevnem bivanju podali na fronto Yperna. Tu smo ostali sedem tednov, ne da bi započeli kakega večjega delovanja. (Kakor znano, je imela takrat zapadna armada nalogo, držati sc samo v defenzivi, nasprotno je pa vzhodna armada tirala Ruse iz Zapadne Nemčije.) Dostojno smo po svojih možnostih praznovali sveti večer, kjer se je nedvomno prvič na tej zemlji popevala slovenska pesmica. »Tiha noč . , . .« Delovanje naše baterije na tem boij-šču je zaključil nenadni odhod na v z h o d-n o bojišče kjer smo bili že takoj ob prihodu obstreljevani iz sovražne trdnjave Osoviec. Petdnevno ljuto streljanje sovražnika na našo baterijo je zahtevalo 5 žrtev: 2 mrtva in 3 ranjeni, vkljub temu, da je padlo dnevno 150—-200 granat ali šrapnelov. D-t si ravno popolnoma razdejana, ni bila zavzeta, vsled močvirnatega ozemlja. Vsled vednega delovanja že. močno obrabljeni možnarji so nato odšli v ško-dovo tvornico v pettedensko popravo; na njihovo vrnitev je moštvo čakalo v Gdan- Nadaljevanje naše se je začelo o priliki velike ofenzive v Galiciji začetkom maja in spremenilo v toliko, da tu streljamo na sovražnikove strelske jarke in poljske utrdbe s takoimenovanimi bombami >brez zakrenitve«. Prepodili smo ga tako iz črte Tuchov — Tarnov, osvojili Ja-roslav in udarili nad Przemysl. Izborno razpostavljene trdnjave z vsakovrstnimi zaprekami so bile dokaz, na kako izborno obrambo je bil sovražnik pripravljen. Ruske želje po stalnem gospodstvu so se izjalovile o priliki napada naših in zavez-nih čet, kateremu so se ustavljale samo štiri dni. Prepod.ivši sovražnika iz posameznih vasi in trgov, smo sc napotili proti Lvovu, kateri jc bil po šestdnevnem boju prost sovražnika. Na čelu artiljerije smo slavnostno vkorakali v mesto ob velikem navdušenju občinstva. Nasproti krasnemu kolodvoru, kateri je bil ravno v plamenu, smo sc utaborili in ostali tam par dni. Razven nekaj zunanjih poslopij jc ostalo mesto nedotaknjeno. Peljavši se skozi Rawarusko ler zadnje naše obmejno mestece Bclzec, smo na večer dospeli v prvo rusko mesto Samoš, od koder smo nastopni dan šli proti Kras-nostavu, Kratek, a hud odpor, in naš jc bil Krasnostav. S tem bodi v kratkih besedah povedano celoletno naše delovanje. O priliki obhajanja skromne obletnico v krogu podpisanih, pošiljamo nebroj pozdravov ter vročo /eljo do skorajšnjega svidenja vsem znancem in prijateljem po širni naši domovini. dne 10. avgusta 1915. Ludvik Zakrajšek, Josip Jelene, Avgust Keršič, Fran Lončar, Ivan Merhar, Ivan Ponikva)", Anton Kastelic, Franc Poljan-šek in Miha Osvvaid. Socioiisl m Balkanu V sedanjih važnih dneh, ko sc more tehtnica n« Balkanu nagniti na našo aii na ono stran, zadooe važnosti tudi manjše politične skupine, kakor na primer socialisti. O leh se še kaj izve — o važnejših, n. pr. judovskih (španjolskih) organizacijah in o ukrepih framasanskih lož ne izvemo ničesar' Balkanski socialni demo-kralje so nedavno temu imeli svoj shod, na katerem so baje odločno izjavili končna za popolno nevtralnost države, ki ima čast. da jc njih domovina. Kakor vse na Balkanu, tako je tudi socialistično gibanje tod zaostalo kar sc tiče razširjenja misli i;i ustrojstva stranke, najmanj za pol veka. Številke organiziranih delavcev na Balkanu se tudi relativno ne dajo primerjati 7. dotičnimi številkami v osrednji Evropi, kamoli v industrialnih državah, kakor s0 Anglija, Francija, Nemčija in Avstrija. Vzrok ni samo industrija! na zaostalost balkanskih dežel, ki je včasih istovetna s srečo za domovino, marveč v splošni zapostavljenosti. Nove misli, tudi najboljše, prodirajo počasi, posebno če tu in tam nalete na ovire. •Rdeča< internacionala na Balkanu kaže sedaj nam dostopne sledeče številke: Na Romunskem je bilo leta 1912. v mali in v veleobrti zaposlenih 134.000 delavcev, in sicer 47.000 delavcev v veleobrti, organiziranih pa je bilo samo okoli 9700 mož. LISTEK, P isbic iz TMnina. u 'ti. , Dne J9- avgusta 1915. i nbhžal sc jc prelipi Marijin praznik Veliki Šmaren. Marijo Vnebovzeto praznuje tolminska župnija slovesno kot svojo patrono. Navadno jc bila ia dan zbrana vsa fara in farani so z vseh strani prišli v Tolmin k slovesni sv, maši in procesiji. Toda letos jc bilo drugače. Ta dan si jc sovražnik izbral za svoje operacije proti našim vrlim četam, ki so mu povzročile vže toliko gorja. Vže petek in soboto je bilo strašno gromenje topov, šviganje šrapnelov, bobnenje granat. Od raznih strani je hotel sovražnik prodreti, koncentriral ogenj na naše postojanke, toda zastonj. Naši so mu dobro odgovarjali. V nedeljo je bil krasen dan, solnce je lepo sijalo, nebo čisto kot kristal — toda manjkalo je zvonenja in slovesnega pritrkavanja /a Marijin praznik. Bobnenja, gromenja lopov, šviganja šrapnelov in streljanja iz strojnih in ročnik pušk pa ni manjkalo cel dan niti za trenutek. — Pri prvi sv. maši je bilo krog sto ljudi, druga sv. maša, navadno slovesna, je bila lc tiha, ker radi nevarnosti niso mogli verniki v cerkev. Par pevccv, dva častnika, šest vojakov in 10 vernikov je zas'opalo celo dtthovnijo. — Sovražnik sili čez Sočo, kroglje sov-ražnikeov frče okoli hiše. Radoveden gre gosp. kaplan gledati ter hoče bliže opazovati — toda hitro se mora vrniti, ker mu okoli glave švigajo krogle. Vrni se in ne bodi radoveden — ena sama krogla ti zadostuje in ponesemo te! — Ker je prišle ob 5. uri popoldne v cerkev okoli20 ljudi, smo imeli priprost blagoslov ter smo goreče prosili Boga, da nas varuje. Streljanje, pokanje in šviganje je trajalo celo noč. — 16. in 17. avgusta narodno romanje na Brezje k Mariji Pomagaj! Goriška ne bo mogla biti zastopana po poslancih S. L. S. — Kranjski, Štajerski, Koroški pridejo gotovo — pojdi še ti, da rešiš čast Goriške. Dobri vojaki mi dajo na razpokgo voz do Sv. Lucije in hajd na rajžo. V železniškem vozu se mi pridružijo štirje triden-tinci. Da dovc Signori?« »Da Trentino »Dunquc dalle provincie irredente, anehe Voi irredentisti?« »Ma no noi siamo Au-striaci — e non vogliamo saper nulla daNa maledetta Italia!« — Na Bledu sc ustavim; obiščem Andrejuta iz Volč ter grem v Gorje h prijatelju poslancu Piber-ju. — Popoldne se odpeljeva skozi Bled na Brezje. Med potjo dohitiva neštevilno vernikov, ki romajo k Mariji Pomagaj. — Slovesnost veličastna in resna! — Torek popoldne se vrnem z g. Piberjem na Bled, da pridem šc do polnoč h Sv. Luciji, ker v sredo, na cesarjev roistni dan, je slovesna sv. maša ob 10. uri. Na postaji pri Sv. Lucij me pozdravi državni poslanec gospod dr. Benk ... V družbi svoiega nečak grem dalje proti Sv. Luciji. Na eni stani vse mirno; — g. župnik Fabjan spavaj in po- čivaj mirno, to ti želi vsak, ko vstrajaš žc tri mesece vkljub nevarnosti v tem ogroženem kraju — na drugi strani praskelanje strojnih in ročnih pušk. Grem dalje v temi in tišini — srečam več tovorov in tudi veliki kolos, osem konj vpreženih — pridem do straž, ki mi nastavijo nabito puško in nasajen bajonet na prsi — Passirschein — dalje proti domu. Zagledam Tolmin. Pri mostu zopet dve straži nabito puško na prsi — Passierschein — zopet dvakrat straža z nabito miško, proti cerkvi. — ob 2. uri ponoči pridem domu, spoten, vpehan in truden, da padem kar na naslonjač. — Vležem se v posteljo, a zaspati ni mogoče, ker je hudo streljanje. — Okolu 5. ure zjutraj preneha streljanje. Vržem sc zopet na posteljo ter zasoim. Ko se zbudim je bilo solnce že visoko. — Ob 10. uri sv. maša. Še nikdar nisem tako srčno molil. Na misel mi jc prišlo plemenito mirovno delovanje presvitlega cesarja, dragocenosti mirnega časa, grozovitost vojske. Iz dna srca smo molili za presvitlega. cesarja, za vojake, za zmago; dasi je prišlo k sv. maši le par ljudi, a smo vendar goreče molili in iz dna srca zapeli ccsarsko pesem. — Po sv. maši smo šli zopet posamezno iz cerkve ob gromovitem pozdravu topov in šrapnelov. i7 Uančavn ib »USolHl;. Krakov, Listi poročajo iz Varšave, da so Rusi v zadnjem času svojega tamkajš- njega gospodarstva kar trumoma zapirali sumljive jim osebe. Zlasli so preganjali so-trudnike in naročnike časopisa >Zaranie<. Aretirali so tudi na tisoče poljske inteligence in jo odvedli v notranjost Rusije. Značilen je tudi naslednji dogodek: Rusi so zahtevali od varšavskega nadškofa Ka-kowskega, naj opravi zahvalno službo božjo o priliki obljubljene poljske avtonomije. Nadškof (ki je po ruskem odhodu ostal v Varšavi) je to odklonil z utemeljitvijo, da za gole obljube ne gre prirejati zahvalne službe božje. — Po vseh poljskih uradih so že uvedeni dvojezični napisi: nemški in poljski. — Razsodbe mirovnih sodišč izvršuje meščanska straža. Rusi so odnesli iz Varšave tudi vse dragocene geo-logične zbirke in tehnične instrumente iz tamošnje tehnike. Ravnolako so odpeljali v Moskvo vzorce za stroje. — Glasom Kuryera Warszawskega« je železniška proga Varšava—Dunaj v toliko popravljena, da morejo vozili službeni vlaki. Upati jc, da sc tekom enega tedna otvori osebni promet iz Varšave v Čenstohovo, Lodz in Al eksandrov. S kraji zapadno od Varšave in z Nemčijo jc že uveden nemški poštni promet. — Iz Varšave v Prago sc vrši promet s pomočjo brodov na Visli; meščani trumoma hodijo v Prago, da nakupijo živil, ki jih v velikih množinah prinaša kmečko prebivalstvo. — >Gonicc« poroča, da se v poslopju ruske državne banke v Varšavi v kratkem otvori podružnica nemške državne banke. Največ organizirancev jc bilo v kovinski industriji (2050) in pri transportnih podjetjih (3151). Tiskarjev je bilo — 19 to je zanimivo — leta 1912. učlanjenih v centrali za tiskarje samo 56, društvo »Guten-berg«, ki pa ni ud centralne organizacije, je štelo okoli 400 članov. Prispevkov je centrala dobila 26.700 frankov. Socialistična stranka na Romunskem izdaja svoje glasilo, ki izhaja v 4000 izvodih. Ta list je prizadevanja za nevtralnost vedno in uspešno podpiral. Socialistične zveze so prizadevanje za mir krepko podpirale, in zlasti lani, ko je skušala Rusija Romunijo pritegniti na svoje »srce«, je bilo mnogo shodov, na katerih je romunska socialna demokracija nastopala kolikor toliko složno. Na Bolgarskem je drugače. Tam sta dve izrazito ločeni struji. Eni so radikalci, drugi revizionisti v nemškem pomenu besede. Ena zveza je imela leta 1912. okoli 3727 članov, nekaj manj kakor leta 1910. Balkanska vojna je še pospešila nazadovanje te številke. Kakšno je stanje sedaj, se ne more dognati. Druga struja je imela leta 1912. približno 8500 članov ter se je stalno in mirno dalje razvijala — do balkanske vojne. Učlanjenih je bilo največ 1400 transportnih delavcev. 1250 raznih tovarniških delavcev ter 900 usnjarjev. Tiskajo več glasil, tudi dnevnikov (z naklado do 8600 izvodov), ki bi naj razširjali socialistično naziranje in zadružno mi- sel. Dva meseca po razoroženju po balkanski vojni je socialistiška organizacija štela še lc 5400 članov. Tajnik splošne delavske zveze na Bolgarskem, Dimitrijev, je tedaj javno in jasno izpovedal, da bi mogla do trajnega miru na Balkanu dovesti samo — federativna balkanska republika! V Srbiji jc bilo leta 1912. skupaj 256 krajevnih skupin in nad 8600 organiziranih članov. V istem letu sc je skupna organizacija pomnožila za skoro 13.000 članov, odstopilo pa jih je enako število. Mnogo so |ih izbrisali, ker niso bili plačaii prispevkov. Vseeno pa se jc dobilo 143.000 dinarjev članarine, kar gotovo dokazuje požrtvovalnost srbskih socialističnih krogov. Koliko se jc v lom oziru izpremenilo, se ob sedanjih razmerah in stikih z obveščenimi činitelji ne da dognati. Lahko pa se reče, da je protinarodna in protidina-stična struja tudi med srbskimi socialnimi demokrati pogorela. Vsi socialni demokrati celega sveta so se to pot pokazali vredne sinove svoje domovine! Da gredo za vzdržanje nevtralnosti in so naklonjeni miru, sc jim ne more šteti v zlo; saj to želi ves svet. O grških socialnih demokratih, še mani pa o albanskih, ni ničesar slišati. Menda ni ne grških, ne albanskih. Na vsak način pa utegnejo postati romunski, bolgarski in srbski socialisti važen činitelj ob odločevanju o usodi Balkana. železniško progo Kovel, če odrežejo ruske armade od središča. KAKO SE PRED BREST-LITOVSKIM VOJSKUJEJO. Budimpešta. »Posti Naplo« poroča: Našo čete so na vzhodnem bregu Buga. došlo v močvirno ozemlje, kjer se je pričel nov način vojskovanja, podoben bojem v grmov jih. Velike množice se ne morejo rabiti, obkoljevanjo je jako težavno. Tu se bori mož r. možem na ozkih stezah, ki vodijo v močvirja. Tudi artiljerija s težavo deluje. Rusi trdno drže prehode, vsak korak se mora izvojevati. Zavezniki prodirajo kljub težavnim razmeram, dasi trajen dež v močvirjih otežuje boje. NOVA RUSKA OBRAMBA ZA BRESTOM-LITOVSKIM Berlin. Rusi se pripravljajo na novo obrambo vzhodno od Bresta-Litowskega, XXX BITKA OB BOBRU. Kodanj, 23. avgusta. Ol) Bobru sc jc pričela velika bitka. Rusi, ki so močno ojačeni, skušajo z vso silo ustaviti prodiranje Nemcev. RUSI SO SE IZOGNILI ODLOČILNE BITKE. Budimpešta, 24. avgusta. »Az Est« poroča iz Lugana: Ruski vojni minister je zopet poslal listu mb, a vendar se jim jc po dolgem trudu posrečilo uiti. Škode, razun par zadetih, ni bilo občutne. Štandrež zopet bombardiran. V soboto popoldne so obstreljevali Italijani zopet Štandrež. Počeli so hitro popoldne in streljali neprenehoma skoraj do večera. Streljali so iz vseh mogočih kalibrov, a zavrgli so brez uspeha par sto izstrelkov. Človeške žrtve ni bilo nobene. »Vrni se, vrni.,.« Cesarski komisar v Trstu zopet kliče čez morje: »Dr. Gino C o s o 1 o , mestni zdravnik, se poziva domov do 22. septembra, če ne bo ob službo.« Kolera v Trstu 23. avgusta: Starih slučajev 32, novega nobenega, ozdravil 1. umrl 1, bacilonosci 3, kontumaciranih 52, — Iz ruskega ujetništva sta se oglasila jurist Alojzij S e d e j in abiturijenl Gustl L u 1 i k. Pišeta, da sta zdrava in da se nahajata še vedno na potu. Za župana na Reki je izvoljen dr. Vio. — Vreme v Divači. Češpeljno drevje je v naši dolini zopet prelepo obrodilo. Trgovci in kupci dobrodošli kakor vedno. Od danes naprej so češplje dobre za vsako uporabo. Cerkno. (Cesarjev rojstni dan.) Nikoli še ni Cerkno rojstnega dne Nj. Veličanstva tako slovesno obhajalo, kakor letos. Cerkljani so pokazali, da jim ljubezen do cesarja in domovine ni prazna beseda. Na predvečer rojstnega dno je bil na trgu koncert. Otvo-rili so ga hrvatski junaki s cesarsko pesmijo, ki so jo igrali na tamburice. Potem je pa nastopil naš dobroznani pevski zbor s pesmijo »Avstrija moja«. Menjaje so igrali tamburaši in peli pevci slovenske in hrvatske skladbe. Ljudstva se je kar trlo na trgu. Navdušenje jc prikipelo do vrhunca, ko j c za donela »Liepa naša domovina«. S cesarsko pesmijo, ki jo je mogočno-pretresljivo izvajal mešani pevski zbor, je bila krasno uspela prireditev končana. Vse jo bilo polno hvale, posebno glede i zborno prednašajočih pevskih točk. Da se je pa vse tako lepo, v občno zadovolnost izvršilo, gre pred vsem hvala g. pevovdji G. Bevku. Drugi dan je bila ob 9. uri slovesna služba božja. Tudi to slovesnost je posebno povzdignilo krasno petje. Tako srno lik za fronto, ob bobnenju lopov obhajali rojstni dan preljubljeuega vladarja. Iz dna srca nam jc prihajala molitev in prošnja: Bog ga ohrani! Btig obvari našega cesarja do skrajnih mej človeškega življenja! Bog nm podeli zmago nad sovražniki in nam vsem skorajšen časten mir! Za vojake na naši fronti smo pri cerkvenem darovanju nabrali 366 kron. Umrli so v Gorici: Makuc Jožefa od Franca, roj. J. 1911., iz Gorice, stanujoča v Via Ascoli 27. — Blažič Marija od Ivana, roj. 1. 1911., iz Gorice, stanujoča Via Ascoli 11. — Jožef Bizjak od Ivana, roj. 1. 1904., iz Gorice, Piazza Cliristo 5. — Zalaten Jožef od Antona, roj. 1. 1914., iz Gorit e, Via Formiea 15. — Selva Alojz od Alojza, roj. 1. 1914., iz Gorice, Via Ascoli 10. — Ciglič Katarina. od Štefana Bensa, roj. 1. 1855., iz Pevmo. — Stromar Bruno od Štefanije, roj.'l. 1914., Gorica, Via Ascoli 6. — Pa-dovan Albert od Jakoba, roj. 1. 1914., Via Capella 42. — Jožefa Brumat od Ivana, roj. 1. 1898., Via Bafut 47. — Kunca Romana od Karla, roj. 1. 1839, Via Formiea 25. — Makuc Sofija od Ivana, roj. 1. 1913., Gorica, Via del Bos-co 17. — Opažati je posebno v zadnjem času, da umirajo posebno otroci nežne mladosti. Ponajveč je vzrok griža. Svarimo stariše, da pazijo dobro, ako bi se pojavili kaki znaki te bolezni in da potem takoj pozovejo zdravnika, ki bo dete gotovo rešil. Nevarno je, pustiti otrokom jesti svežega sadja, ker največkrat jc to vzrok bolezni. Zato, stari-ši, pazite na vaše otroke! Mestni svet v Mariboru je sklenil, izdati razglas, glasom katerega morajo vsi begunci z juga, ki so došli v Maribor po 1. avgustu, mesto takoj zapustiti, izvzemši onih, ki imajo oziroma »o prosili dovljenja pri c. kr. okrajnem glavarstvu. Na Dunaju v Rekonvaleszenten-heim vom Koten Kreuz, XXI. okraj, Franklinstrafie 45, sc nahaja v zdravniški oskrbi več ranjenih in bolnih vojakov, med temi tudi goriški Brdjan V i r g i 1 i j S f i 1 i g o j iz Dobrovega, iz obče spoštovane županove družine. Vrnil se je z gališkega bojišča, kjer je skoro dva meseca bil v boju. Oni Jožef Fikfak iz beneškega Vr-hovlja v Brdih, o kojem je poročal »Slovenec«, da je bil ranjen na dobr-dobskem bojišču in da .je odšel v notranjost dežele v bolnico, se nahaja v Zagrebu, v c. kr. rezervni bolnici št. 2. — Padel je dne 9. avgusta pri Podgori Ivan Čenčič iz Krede, rojen 1. 1877. Novi imenik pogrešanih družin z Goriškega priobčimo jutri. Seznam slovenskih goriških beguncev, ki so odšli dne 31. julija 1915. iz Lipnicc na Štajerskem v Ilohen-mauth: Iz Gorice: Špacapan Gašper, 54 let, 3 osebe. — Pintar Ivan, 71 let, 4 osebe. — Martelanc Lucija, 45 let, 6 oseb. — Žbogar Štefan, 51 let, 4 osebe. — Iz Ločnika: Kline Ivan, 43 let, 3 osebe. — lz Podgore: Brešan Andrej, 58 let, 6 oseb. — Perko Terezija, 60 let, 4 osebe. — Klančič Anton, 24 let, 3 osebe. — Iz Pevme: Sošen Jožefa, 47 let, 1 oseba. — Sošen Marija, 36 let, 1 oseba. — Kalin Jožefa, 57 let, 1 oseba. — Konje-dic Štefan, 78 let, 1 oseba. — Figlj Alojzija, 36 let, 3 osebe. — Iz Štandreža: Nanut Margerita, 54 let, 2 osebi. — Bu-folin Uršula, 48 let, 8 oseb. — Červ Jožef, 32 let, 3 osebe. — Iz Podsabotina: Benčič.Notburga, 29 let. 4 osebe. —■ Iz Opatjega sela: Jelen Marija, 35 let, 7 oseb. — Zaje Jovanka, 45 let, 5 oseb. — Marušič Jožef, 43 let, 3 osebe. — Peric Ivanka, 75 let, 6 oseb. — Pahor Angela, 30 let, 1 oseba. — Pahor Marija, 48 let, 3 osebe. — Pahor Marija, 26 let, 2 osebi. — Iz Nove vasi: Pahor Antonija, 26 let, 4 osebe. — Pahor Franc, 52 let, 4 osebe. Pahor Marija, 34 let, 6 oseb. — Pahor Marija 46 let, 9 oseh. — Pahor Jožef, 32 let, 5 oseh. — Marušič Amalija, 42 let, 6 oseh. — Pahor Andrej, 73 let, 7 oseb. — Ferletič Jožef, 41 let, 3 osebe. — Marušič Matevž, 56 let, 6 oseb. — Pahor Justina, 32 let, 7 oseb. — Pahor Franc, 68 let, 7 oseb. — Pahor Jožef, 72 let, 9 oseb. — Pahor Frančiška, 43 lot, 4 osebe. — Pahor Katarina, 64 let, 1 oseba. — Sušič Andrej, 59 let, 11 oseb. — Su-šič Anton, 63 let, 5 oseb. — Pahor Ivanka, 32 let, 4 osebe. — Pahor Frančiška, 45 let, 5 oseb. — Pahor Pepina, 28 let, 9 oseb. — Pahor Dominik, 50 let, 4 osebe. — Pahor Ivanka, 55 let, 3 osebe. Sodišča proti navijanju cen. Vsled vojske je bilo izdanih veliko rdredb, ki so popolnoma izpremenile pred vojsko običajne kupčijske navade. Prej je veljalo prosto določanje cen, vojne odredbe pa predpisujejo, da se sme pri prodaji zahtevati le primeren dobiček; vsako odiranje in navijanje cen osobito živil se stro- go kaznuje. Tudi na Kranjskem strogo zasledujejo in kaznujejo vse tiste, ki navijajo cene. Globe, v katere so bili obsojeni posamezni navijalci cen živilom, so dosegle že znesek 20.000 kron, pravomočne obsodbe pa obsegajo že vsoto 12.000 do 13.000 kron samo v okrožju ljubljanskega deželnega sodišča. Obveščeni smo iz najboljšega vira, da je vloženih tudi zelo veliko ovadb proti tistim, ki so prodajali pod roko žito, dasi je od 15. avgusta dalje vse žito last vojnega žitnega prometnega zavoda. Naj se v tem oziru pouče povsod ljudje, da jih ne bodo zapirali in da jim ne bo treba plačevati visokih kazni. Dne 24. t. m, je razpravljalo ljubljansko deželno sodišče kot vzklicno sodišče o vsklicih proti obsodbam okrajnih sodišč o navijanju cen. Senatu je predsedoval dvorni svetnik Pajk, votanti so bili gg. svetovalci Vedernjak, Papež, Regali; državno pravdništvo jc zastopal državni pravdnik dr. Pajnič. Ker smo prepričani o tem, da se ljudje še niso dovolj uživeli v duh sedanje postavodaje in ker zato kup-čujejo, kakor so trgovali pred voisko, poročamo le o slučajih samih ne da bi navajali tudi imena in graje. Gostilničar in gostilničarka nekje pri kolodvoru sta prodajala dva dni mleko primorskim beguncem. Stalo ju je mlekn liter 22 v, ceno sta v teh dneh navila od 24 vin. za liter na 30—35 vin., jajca sta Drodajala beguncem 20 vin. za komad. Oba sta bila obsojena v zapor in v denarno globo. — Neka trgovka na Notranjskem je prodajala sladkor v koščkih s čistim dobičkom 9 K 35 v nri 100 kg. Izvedenec je izjavil, da je čisti dobiček pri sladkorju običajen 6—8 v. Bila je obsojena v denarno globo. Neka druga trgovka ie bila tudi obsojena v denarno globo 30 K, ker je prodajalo sladkor v koščkih s čistim dobičkom 11 K 49 v pri 100 ke. Načelne važnosti je razsodba, ki tiče načelnika nekega konsumnega društva. Prodajal se je sladkor z dobičkom 11 K 84 v in 8 K 01 v pri 100 kg. Okrajno sodišče je prisodilo obtožencu 80 kron globe. Izvedenec je izjavil, da je običajen dobiček sladkorja pri podrobni prodaji pri kg 8 v. Zagovornik (dr. Pegan) je naglašal, da se pri konzumu, ko prodajajo člani samim sebi, in ker se čisti dobiček v obliki divi-dende razdeli, ne more govoriti o kakem navijanju cen. Tudi ne gre, da se smatra 8.01 v pri kg za navijanje cen, ker se gre le za eno stotinko višjega dobička, kakor-šen je po izvedenčevem nazoru običajen. Sodišče jc nazoru, da 1 stotinka ne navija cen, potrdilo; nazoru pa, da se v konzum-nih organizacijah ne navijajo cene, ni pritrdilo, pač pa je znižalo globo 80 na 40 K. Neki trgovec je prodajal olje z dobičkom 52, petrolej pa z 72 vinarskim dobičkom. Prvo sodišče mu je prisodilo 100 K globe, vzklicno sodišče mu je oa prisodilo 5 dni zapora in 300 kron globe. Posestnik in opsetnica sta prodajala mleko (na Notranjskem) bolnim vojakom po 30 do 40 vin., dasi je bila tam cena litru običajna 16 v. Posestniku je prisodilo vzklicno sodišče 3 dni, posestnici pa 48 ur zapora. Popoldne je bila vzklicna razprava proti 11. ljubljanskim branjevkam in proti enemu branjevcu. Dobička so napravili pri kg črešenj od 20 do 44 vin. Okrajno sodišče je vse obtožence oprostilo, ker so bile nakupne cene res visoke, a braniev-ke so prodajale tako, kakor So bile vedno navajene. Ljubljanski magistrat je v svojem dopisu naglašal, da je dobiček 8 v pri kg črešenj primeren. Cene da so naravnost oderuške in je v svojem dopisu izrazil željo, naj se vsi oderuški branjevci ojstro kaznujejo. Vzklicno sodišče je tri obto-ženke oorostilo, ostale pa obsodilo in sicer v 48 urni zapor, 40 globe, 4 dni zapora, 80 kron globe, 1 teden zapora, 100 kron globe, 3 dni zapora, 60 kron globe, dve po 48 ur zapora 60 kron globe, 24 ur zapora 20 kron globe, 4 dni zanora, 80 kron globe. 4 dni zapora, 100 K globe. Ko razglasi dvorni svetnik Pajk razsodbo, vpraša neka obtoženka: »Prosim, ali bi se razsodba ne mogla omiliti.« Dvorni svetnik Pajk; ;>Tu jo ne moremo sprejeti na zapisnik!« Devet posestnikov iz ljubljanske okolice je sodilo te dni ljubljansko okrajno sodišče, ker so navijali cene žitu in so prodajali pšenico za 70—84, rž za 70 in koruzo po 60 kron za 100 kg. Sodnik je vse obsodil, ker so navijali cene in jim prisodil denarne globe od 200 do 300 K. Globe znašajo skupno 2000 kron. Nadalje je ljubljansko okrajno sodišče prisodilo T. S. iz Spodnje Šiške 7-dnevni zapor. Novi krompir 5—6 kosov je prodajal po 10 v. — M. R. iz Gline je prodajala krompir kilogram po 20 v, bila je obsojena v 6-dnevni zapor. — M. B. iz Spodnje Šiške je prodajala čebulo po 8 v komad in bila obsojena v 7-dnevni zapor in na 20 kron globe. — Neka branjevka v Vodmatu je bila obsojena v globo 20 kron, ker ni hotela prodati neki stranki sladkorja, dasi ga je imela v zalogi. Po dolgi mučni bolezni je umrla v St. Vidu nad Vipavo gospa Marija Boje roj. Braiovž Rainko priporočamo v blag spomin. Sv. maše se bodo brale v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Bodi ji lahka žemljica! V Ljubljani, 25. avgustu 1915. Vid Bratovž brat. barvarija in kemična pralnica Ljubljana, Šelenburgova ul. 6 "Dela se izvršu ejo ludi na Glincah št 46 jslizUe cene! Točna in soIHna postrežba Obstoj tvrdke že čez 50 let 1 (i SANATORIt JM • EMONA /J nI ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGlCNE ' BOLEZNI. r -PORODNIŠNICA. i? LtJUBLTJANA • KOMENSKEGA ULICA-4 1 8/ £EPZPRWNiK:PRn°Hu-DR-FR.DERG/^IG Kupim v vsaki množini mikano in nemikano i # I * V najem se odda obstoječe iz hiše z gospodarskimi poslopji, travnikov in njiv. — Naslov pove uprava tega lista pod št. 1667. (Znamka za odgovor.) Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvrSuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3409 DAVORIN ROVŠEK prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a. za prevažanje pjva oziroma zanesljivi 1655 Iffl kakor tudi ki se razume tudi na elektro-motorje in v to stroko spadajoče aparate, se spre mo takoj pri Zalogi piva Keininsjhnus-Puntigam, Ljubljana, Martinova cesta. 0 3 V ^ It m G I Hi '■>■ kupuje \sako množino in po najboLših cenah 1038 veležganiarua sadja r ~ Izvežban za dobro vpeljano trgovino z mlekom, maslom in sirom, so takoj sprejme. VojuSčine prosti imajo prednost. Ponudbe s spričevali je vposlati na upravništvo pod »1'akoj 1669«. po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N, Adamič, vrvarua, Ljubljana, Sv. Petra cesta š . 31. 145 • « t v _ _ „____________VIUU 1/Uuf •> - r »i n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavajanja na doživetje ln smrt. otroških dot, renlna in ljudska, nezgodna in jsmstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj kotirem leta 1914.............................k 173,490.838"— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............k 48,752.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K '432.232-66 Kdor namsrava skleniti življens';o zavarovanje, veljavno za VO^RU ZSI02i;s00aille, nai se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosio. 1439 WT Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. ffiarije Terezije cesta št. 12. (Brez posebnega obvestila.) Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka oziroma sestra, gospodična danes ob 5. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, boguudana preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v čotrtek dne 26. avgusta ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Stara pot štev. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv Petra v Ljubljani, — LJodi ji ohranjen blag spomin! V LJUBLJANI, dno 25. avgusta 1915. Ivan in Frančiška Zrimšek, starši. Ivan, brat. Antl| Sabina, sostri. (Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.) Izdaja konzorcij »Slovenca«. Siak: »Katolike Tiskarne«. Odgovorni urednik: Joiel Gostinčar, državni poslanec.