322                                            Slovenski glasnik.
Archiv filr slavische Philologie. Tega preimenitnega osrednjega glasila slovanskemu jezikoslovju,   katerega pri VVeidmannu v Berlinu v nemškem  jeziku izdaje  peterburški  profesor  V.  Jagič,   prišel nam je  ravnokar  v roke  pete knjige tretji zvezek, ki prinaša te zanimive razprave: Grossler-Briickner, die slavischen Ansiedelungen im Hassengau;   M. Drino v,   Beitrage  zur Kunde der neubulgarischen Sprache; Kirste, zum slavischen Palatalismus; Grot, zur Kritik einer Stelle des Constantin Porphvrogenitus;   Wesselofsky,   der  ewige Jude;   Danysz,  das Gebetbuch der heiligen Hedwig.    Poleg tega Briiekner, Nehring in Jagič objavljajo več kritik o imenitnih knjigah slovanskih, izmej katerih je posebnega spomina vredno, kar  Jagič  piše o   „Rječniku hrvat-skoga ili srpskoga jezika". Pohvalno omenja vso notranjo, na strogo znanstveno  podstavo  oprto   osnovo  tega akademijskega slovarja; priznava pridnost, sposobnost,   spretnost,  trdno  voljo  in energijo  njegovega  urednika g. Daničiča, i graja protikritiko, katero je pred nekoliko meseci zoper ta slovar v Sušaku dal na svitlo g. dr. Fr. Pilepič, ki namesto učenega, vse bogastvo prelepega hrvatskega jezika obsezajočega slovarja želi, da bi akademija dala na svitlo praktičen slovar, ter dostavlja:   „die sudslavische Akademie thut wohl daran,   sich in ein solches Unternehmen nicht einzulassen,   sie hat  genug  an  der grossen Aufgabe des historischen W6rterbuches  zu  thun.    Dass  diese   so  schon   begonnene  lexi-calische Leistung nicht nach dem Geschmacke derjenigen sein wird, welche rein praktische Zwecke vor Augen haben,   das liess sich vorhersehen .... Man hat kein Recht, daraus irgend welchen Vorwurf gegen die Akademie abzuleiten.   In der   That   kann   man   eine   ganz   anders   d. h.  sehr giinstig lautende Anzeige des   akademischen   W6rterbuches   in   der   slovenischen   Monatsschrift   „Zvon" (Laibach,  1881) 91—100 lesen,   welche  der  als   feiner  Kenner  der   slovenischen Sprache bekannte Fr. Levstik geschrieben hat.    Was  er  da zu Gunsten  des Kajkavischen   vorbringt,   das   mochte   auch   ich   zur  Beherzigung   empfehlen." Mej manjšimi članki odlikuje se osobito Jagičev ,,Kraljevič  Marko,   kurz-skizzirt nach der serbischen Volksdichtung", in istega pisatelja „Bibliographi-scher Bericht", v katerem našteva in kratko ocenjuje vse znamenitejše knjige, ki so zadnje mesece v raznih slovanskih jezikih prišle na svitlo. Dže zaradi tega pre-izvrstnega biblijografičnega poročila zasluži Jagičev arhiv,   da  bi  prišel v roke vsakemu,   kdor  se   briga  za  razcvit,  razvoj in pravi napredek slovanskih slovstev. O Trstenjakovih spisih, osobito onih,  ki so bili   zadnja leta natisneni v matičinih letopisih, pravi Jagič:   „Man muss  der  grossen Gelehrsamkeit  des Verfassers  volles  Recht widerfahren  lassen; wenn  er jedoch  wirklich wunscht, dass einige Resultate seiner Forschungen (und nicht alles ist j a verfehlt) in die Wissenschaft Eingang finden, so mochte ich ihm rathen, fiir eine moglichst knapp gehaltene, alles uberfliissige bei Seite lassende deutsche Bearbeitung zu sorgen." Stanko Vraz. Izabrane pjesme.  S uvodom Franje Markoviča. Sa slikom pjesnikovom.   Zagreb 1880.   Naklada „Matice Hrvatske".  Tisak Karla Albrechta. Knjiga šteje jednoindvajset  tiskanih  pol,   od  katerih Markovičeva velezanimiva študija napolnjuje deset pol. Po vnanjej obliki ta knjiga spada mej najokusnejše . tiskopise  hrvatske,  da,   reči moremo,   da   se   sme   primerjati   najelegantnejšim knjigam nemškim ali francoskim.   Dže gledati to lepo knjigo je veselje!    Kakor je  znano,  dobili  so   Stanka Vraza družabniki „Matice Hrvatske" za leto 1880.,