(MMlMoMEnGLAS Uto XIII - št. 31 - CENA 5 din Kranj, petek, 20. aprila 1990 Proslava na Primskovem Osrednjo občinsko prosiavo ob dnevu OsvobodHne fronte slovenskega naroda pripravlja drevl (petek ob 19. uri) občinska konferenca SociaiistiČne zve-ze Kranj v Zadružnetn domu na Primskovern. V kulturnem programu "Ljuba vigred se rodi, oživlja vse stvari..." bodo pevci in folkloristi KUD Prim-skovo predstavili delček iz zakladnice slovenskega Ijudskega blaga. Po proslavi bo družibno srečanje, igrali pa bodo Gašperji. |SNQVANJA| Jugoslovanske reforme so konsistentne in zagotavljajo "mehki pristanek" v tržno ekonomijo in politično demokracijo, je dejal Živko Pregl. Foto: G. Šinik 4. kongres kadrovskih delavcev Jugoslavije Naš optimizem že počiva na rezultatih Bled, 18. aprila - Na tridnevnem kongresu se je zbralo približno 200 kadrovskih delavcev Jugoslavije, tematika njihovega srečanja je zelo aktualna, saj pri nas prav zdaj snujemo institucije trga dela. Uvodoma je o uresničevanju gospodarske reforme spregovoril Živko Pregl, podpredsed-nik zvezne vlade, danes predava dr. Barri Hopson iz Velike Britanije. Kongres prirejajo vsaka štiri leta v drugi republiki, tokrat ni tako obiskan kot so priča-kovali, saj so pričakovali 400 kadrovskih delavcev iz vse Jugoslavije, zbralo se jih je polovica manj, kar pojasnjujejo s pomanjkanjem denarja. Vendar pa kadrovska stroka v luči gospodarske uspešnosti pridobiva na ve-ljavi, tržno gospodarstvo prinaša kopico aktualnih nalog na kadrovskem področju, ki jih lahko strnemo v ustvarjanje institucij trda dela. Okvir je tematiki kongresa dal uvodni referat Živka Pregla, podpredsednika zvezne vlade, ki je spregovoril o reformi gospodar-skega sistema, ki se bistveno ne razlikuje več od zahodnoevropskih, o tekoči ekonomski politiki, ki je obrzdala inflacijo in nalogah. ki jih bo zvezna vlada uresničila letos. Naš optimizem že lahko počiva na rezultatih, ne samo na obljubah, pred nami pa so seveda še velike naloge, je svoj optimistični nastop končal Živko Pregl. (Več o njegovem referatu na 10. strani) M. V. Nedelja spđ volilni dan Prav nobenega razloga ni, da se tuđi nedelj-skih volitev ne bi udelefili tako mnoiično kot smo se volitev 8. aprila. Precej odločitev bo v ne-deljo v naših rokah. Med Milanom Kučanom in dr. Jožetom Pučnikom borno izbirali, kdo bo predsednik predsedstva Republike Slovenije, v vseh gorenjskih občinah borno imeli na listah po dva kandidata za poslance v zboru občin republi-ške skupščine, predvsem pa imajo tokratne voli-tve "lokalni predznak". Volili borno delegate v druibenopolitičnih zborih občinskih skupščin, pa delegate v zborih krajevnih skupnosti občinskih skupščin, v radovljiški občini pa se bodo referen-dumsko odločali o novem lupanu. Zdi se mi, da smo na trenutke dajali kar preveč pozornosti imenom za vodstvo Republike Slovenije in za re-publiške poslance, čepravje to izjemno pomemb-no za prihodnost Slovenije, pozabljali pa smo na občinsko oblast, o kateri pa se odločamo v nede-Ijo. Z njo borno pravzaprav vsakodnevno Uveli, predvsem ona nam bo blizu v dobrih in slabih trenutkih, predvsem od nje pričakujemo, da bo na strani ljudi, da bo strokovna in odprta, nika-kor pa ne birokratska. Naloga nove občinske oblasti bo organizacija občine kot lokalne skupnosti, smotrno povezovanje in sodelovanje na Gorenjskem in če bo treba, dogovorjen in uskla-jen nastop v Sloveniji, pa tuđi širše. Nikjer ne piše, da je sedanja organiziranost občin na Gorenjskem dokončno zveličavna. Zakajje potrebno posebej poudarjati pomen lokalnih, občinskih volitev. Predvsem zato, ker Gorenjski ta hip ne cveto roiice, ker visi nad njo breme gospodarske krize, za katero rešitev še ni-mamo pravega recepta. Te recepte pa borno morali najti predvsem sami. To mora biti prva naloga novih skupščin in stroke, ki jo premoremo. Stagnacija Gorenjske je grozeča in to bo resen izziv za vsakogar, ki bo na oblasti, ne glede, kak-šne politične barve je. Za konec še priporočilo. Na volišče vzemite vabila, ki ste jih prejeli za volilni dan 8. aprila. Veljajo namreč tuđi v nedeljo. J. Košnjek PREMISLIMO ŠE ENKRAT Demos, mavrica evropskih strank Volilci, ste razumeli program Demosa. V prvem krogu volitev je Demos prepričljivo zmagal. Hvala Vam! Če želite odgovorno vlado, oživljeno gospodarstvo in nov razvoj, če želite biti ponosni na svoje mesto in_državo, VOLITE DEMOS IN DR. JOŽETA PUČNIKA! Evropa zdaj ne mara komunizma Slovenija, kje si? Smucanje na Voglu Bohinj, 18. aprila - Te dni, ko v dolini dežuje, na Voglu pada sneg. Obratujejo vse smučarske naprave, kot pravijo v Bohinju, pa je smučarjev veliko zlasti konec tedna. Če ne bo večjih otoplitev, bo smučarija mogoča tuđi med prvomajskimi prazni-ki. V. S. Košarkarji Triglava so re-publiški prvaki - Kranj, 18. aprila - Z drugo zmago v finalu končnice republiške-ga prvenstva v košarki, so Kranjčani postali republi-ški prvaki in se uvrstili v I.B zvezno ligo. V ves čas zanimivi in napeti tekmi so dokazali, da sodijo v vrh slovenske košarke. Na poti k zmagi pa so jih pospremili tuđi številni navijači, ki so jih spremljali na vseh tekmah. V. Stanovnik, Slika: G. Šinik Zbornica za najnižjo plačo predlaga 350 mark Razpon med najnižjo in najvišjo osnovno plačo pa naj bi bil ena proti 2,50 Ljubljana, 17. aprila - Izvršilni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je ponovno obravnaval splošno kolektivno pogodbo, natančneje njen tarifni del, ki bo seveda najbolj sporen v pogajanjih s sindikatom. Veljal naj bi letos, po njem pa se bo seveda zgledovalo negospodarstvo. Po izračunih Gospodarske zbornice najnižji izhodiščni osebni dohodek lahko znaša 350 mark oziroma 2.450 dinarjev, čista plača seveda, vendar pa bi v splošno kolektivno pogodbo zapisali bruto znesek, ki bi ga izračunali tako, da bi upoštevali dav-ke in prispevke po zbirni stopnji, kakršna trenutno velja v Ljubljani. Zbornica ponuja razmerje ena proti 2,50 med najnižjo in najvišjo tarifno skupino (osem jih je), kar pomeni, da bi bil v naj-višji skupini (kamor bi bili praviloma uvrščeni magistri in dok-torji znanosti) izhodiščni osebni dohodek znašal 875 mark oziroma 6.125 dinarjev. K tej osnovi pa bi seveda prištevali učinek, dodatke itd. Podjetja naj bi letos zaradi nelikvidnosti lahko izjemoma iz-plačali tuđi do 20 odstotkov nižje plače, kot jih predvideva splo-šna kolektivna pogodba. M. V. uord BELJAK, STEINWENDERSTR. 15, Tel. 9943-4242-24826 Sejem gozdarstva in kmetijstva: uspel nastop Zelezne Kaple -Po lanski predstavirvi kranjske občine na sejmu v Železni Ka-pli, se je tokrat na kranjski prireditvi predstavila tuđi Železna Kapla. V ponedeljek, na dnevu Železne Kaple na sejmu, je župan dr. Dieter Haller poudaril, da so nastop na sejmu tokrat podredili odločitvi, "da se dokažejo" in predstavijo ponudbo v njihovih trgovinah in v zadrugi. - A. Ž. - Foto: G. Šinik POMLADANSKI NAKUPI V ELITI OD 23. DO 30. APRILA 1990 35 LET ELITE-DO 35% POPUSTA ZNIŽANJE NAD NAKUPOM 1.000,00 din ^GOVSKO PODJETJE p.o. KRANJ, TAVČARJEVA 31 GLAS 2. STRAN NOVICEINDOGODKI Petek, 20. aprila 1990 JOŽE KOŠNJEK / NOTRANJEPOLTTIĆNI KOMENTAR g Jugoslavija po 22. aprilu V Sloveniji borno v nedeljo končali z volitvami, na Hrvaškem pa jih začenjajo. "Volilna primerjava" med obema republikama severozahodnega dela Jugoslavije je popolnoma mogoča samo v tem, da so se v obeh republikah odločili za svobodne, tajne, demokratične in večstrankarske volitve, da so v bistvu popolnoma sprostili pobude za ustanavljanje strank in da so bili v obeh republikah dokaj hudi odpori zoper strankarsko pot. V obeh republikah je strankarska opredelitev najbolj zadevala vladajočo politično silo partijo, ki je hkrati ob sprejemu strankarskega, plurali-stičnega pogleda na demokracijo morala opraviti s staromisleči-mi v svojih vrstah, v Sloveniji na primer z "zdravimi silami" s Popitom na čelu. na Hrvaškem pa prav tako s staro partijsko gardo. V bistvu je v obeh republikah potekala demokratična strategija na dvehfrontah: v družbi, ki seje nedvoumno opredelila za demokracijo, in v partiji, ki se je morala (to je spoznavalo tuđi sama) demokratizirati. Sicer pa med predvolilnima dogajanjima v obeh republikah ni mogoče enostavno potegniti enačaja. Slovenski predvolilni boj je bil v primerjavi s hrvaškim dobesedno blag. Ocenjevalci predvo-lilnega vzdušja, ki poznajo tuje razmere ob takih priložnostih, tr-dijo, da se v Sloveniji ni zgodilo nič takega. kar v tujini ne bi bilo običajno. Če izvzamemo poseg armade z obtožbo zoper dr. Jožeta Pučnika, kar je bilo očitno mešanje slovenskega predvolilnega go-laža, čeprav so predstavniki armade to v sredo zanikali in so pač Pučnika ovadili po službeni dolžnosti, se res ni zgodilo nič posebno podlega, nizkotnega. umazanega. Slovenci smo predvolilni čas preživeli sorazmerno mirno, rekel bi ćelo, da zrelo. Na Hrvaškem pa je oštrina predvolilnega boja med tremi glavnimi igralci (Hr-vaško demokratično skupnostjo z dr. Franjom Tuđmanom na čelu. Koalicijo narodnega sporazuma, ki jo vodila Mika Tripalo in dr. Savka Dapčević - Kučar. in Zvezo komunistov Hrvaške -stranko demokratičnih sprememb z Ivico Račanom na vrhu) ne-primerno hujaša, brezobzirnejša. agresivnejša in predvsem - mno-žičnejša. Ne gre se čuditi, da sta recimo hrvaški organ za notra-nje zadeve in skupščinska komisija za nadzor volitev že posegala po skrajnem ukrepu: na Trgu republike v Zagrebu so bila prepo-vedana vsa zborovanja zato, ker bi se utegnila množica znesti nad lokali, stavbami in vsem, kar je postavljenega na osrednjem zagrebškem trgu. Predvolilni boj na Hrvaškem ima tuđi dodatno razsežnost. Vpredvolilni spopad sta vpeti dve narodnosti, hrvaška in srbska, ki ta hip medsebojno ništa ravno v najboljših odnosih. se posebej od mitinga na Petrovi gori dalje ne, vsaka s svojim ne-zadovoljtsvom, svojimi pogledi in svojimi interesi, zgodovinsko podedovanimi. V hrvaškem predvolilnem boju gre tuđi za tri opcije Jugoslavije in Hrvaške. Tudjmanje za samostojno, suvereno in nacionalno zaokroženo Hrvaško, Tripalo in Dapčevićeva se zav-zemata za konfederacijo, Račan pa je za demokratično Jugosla-vijo s popolno suverenostjo republik. Nekaj je povsem jasno. Jugoslavija po 22. aprilu ne bo več taka kotje sedaj. Že sedajje v bistvu razdvojena inje v bistvu samo še zvezna vlada tista, kijo uspeva zadržati skupaj. Po nedelji pa se bo bistveno spremenil politični zemljevid. Domnevni separa-tistični severozahod bo krojil svojo usodo z legalno in demokratično izvoljeno oblast jo, na jugu in vzhodu pa vlak, sicer upočasnje-no, vozi po starih tirnicah. Ta dvojnost bo težko združljiva. Možni po ti sta samo dve: da gre vsa Jugoslavija na demokratične volitve in se tako izvoljeni organi dogovorijo o možnem skupnem življenju, ali pa razumno ugotovimo, da v laki dvojnosti ni mogoče so-žitje. Jutri proslava na Okroglem Kranj, aprila - Letos mineva že 48 let od tragičnih dogodkov na Okroglem, ko je okrogelska jama zahtevala dvanajst mladih slovenskih življenj. Vsako leto se poklonimo tem žrtvam na nedeljo. Zaradi volitev pa bo tokrat izjemoma proslava na Okroglem v so-boto, 21. aprila, ob 10. uri pri spomeniku v gozdičku nad okrogel-sko jamo. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Osnovne sole Franceta Prešerna, sodelovali pa bodo tuđi taborniki Odreda Stane Zagar ml. iz Kranja. D. D. Ob 35-lelnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo «.* ■ Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Skofje Loke in Tržlča. Izdaja Ćasopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnlna za I. trimesečje »00 din (iorcnjski gkis urcjumo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leppoldina Bogataj (v. d. odgovornoga urednika). Vilma Stanovnik (šport, turi/em, posliu ne informacije). Danica Dolenc(/a dom in družino, tradicije NOB. IrJič). Danica Zavri Žlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjek (nolranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Žalar (goreniski kraji in Ijudje. komunalne dejavnosli). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (i/obraievanje. iz šolskih klopi. Skofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo. kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenke). Štojan Saje (družbenc organizacije in društva. SL.O in I)S. ekologija). Dušan Humer (sport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Drakslerdehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Dr. Ciril Ribičič v Žirovnici Kdor vlada, naj ima moćno opozicijo Žirovnica, 18. aprila - Dr. Ciril Ribičič je odgovarjal na vprašanja volilcev, ki so se zbral na srečanju ZKS - Stranke demokratične prenove v Žirovnici. V težkih trenutkih borno rav nali premišljeno in modro. V sredo zvečer je ZKS - Stranka demokratične prenove Jeseni-ce v osnovni soli v Žirovnici pripravila srečanje s predsednikom stranke dr. Cirilom Ribičičem, ki je predstavi! program stranke in aktivnosti v predvolilnem času. Nosilec liste ZKS - SDP za druž-benopolitični zbor skupščine ob-čine Jesenice inž. Igor Mežek pa je spregovoril o programu jeseni-ške stranke. Dr. Ciril Ribičič je med drugim dejal: »Mi v ZKS - SDP smo pred volitvami obljubljali manj kot drugi, manj stvari smo obra-čali na glavo, a ostali pri temeljni obljubi volilcem, da borno v težkih trenutkih ravnali premišljeno in modro.« Dr. Ciril Ribičič je v nadalje-vanju med drugim poudaril, da demokracijski procesi v Jugoslaviji potekajo neenakomerno in da se ponekod še vedno poskuša ohranjati sistem, ki smo ga Slovenci z demokratičnimi volitvami pokopali. Stranka ZKS - SDP se je pred volitvami zavzela, da bodo volitve potekale dostojanstveno in mirno. Po volitvah prednost stranke ni velika, res pa je, da so nekatere glasne stranke bistveno zaostale. Največ glasov je ZKS - SDP dobila v delavskih in mestnih jedrih, na obali, v Ljubljani, revirjih. V stranki so mnenja, da kdorkoli že vlada, naj ima močno opozicijo. V živahni razpravi so udele-ženci želeli vedeti, zakaj se je ukinilo glasilo Komunist, kakšni so odnosi z JLA, kaj bi bilo s slovenskim gospodarstvom v prime-ru odcepitve Slovenije, kaj je s srbsko blokado, kaj bo z mejami v primeru odcepitve, kakšna bo agrarna reforma, zakaj je bila Ivanu Mačku - Matiji pred volitvami odvzeta vila.... Dr. Ciril Ribičič je dejal, dl bodo po volitvah ustanovili čašo pis, ki bo vzdržal tržno konku renco; da so odnosi z ZK v iU na najnižji točki in da se v stran karskem sistemu JLA ne mor več vmesavati v politične zadevc Če se bo stopnjeval pritisk n-Slovenijo, bo Slovenija prisiljen' iskati ustrezne rešitve v koriš slovenskega naroda. ZKS - Stran ka demokratične prenove si je * program zapisala, da je za poštef odnos do preteklosti in v terf smislu so se tuđi odločili za reha bilitacijo. D. Sedej Bohinjci "sprejeli" ponujeno pomoč občinske Socialistične zveze Telefoni že zvonijo V ponedeljek, ko je bilo v Domu Joža Ažmana srečanje z nekaterimi izvajalci in udeleženc akcije za telefonijo v Bohinjski Bistrici, je od 327 novih naročnikov že zvonil 301 telefon Bohinjska Bistrica, 16. aprila - Razlog, da so se v ponedeljek zvečer v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici pogovarjali o telefoniji, ki je bila zadnje mesece vroča tema v kraju, je bila javna tribuna, ki jo je 21. marca pripravila Socialistična zveza. Takrat je zaradi počasnosti pri dokončanju telefonske akcije, ki je bila praktično končana in so naro-čniki čakali le še na vključitev, Socialistična zveza ponudila pomoč svojih kandidatov, da se stvari in morebitni "zapleti" razčistijo. Udeležba na ponedeljkovem večeru, ki so se ga udeležili tuđi predstavniki Podjetja za PTT promet Kranj, krajevne skupno-sti, gradbenega odbora in oba vo-dilna kandidata na listi Socialistične zveze za občinski družbeno-politični zbor mag. Pavel Zerov-nik, sedanji predsednik izvršnega sveta, ter Marko Bezjak, predsednik občinske skupščine, bi bila prav gotovo še veliko večja, če ne bi prav pred tem pogovorom na območju sedanje centrale Bohinjska Bistrica pospešeno vključeva-li novih telefonskih naročnikov. Akcija vključevanja se je namreč začela 12. aprila in do ponedeljka zvečer so od 327 novih naročnikov telefoni zvonili že pri 301. Po podrobnem poročilu pred-sednika sveta krajevne skupnosti Pogovor v Begunjah Ivana Cerkovnika o poteku akcije, ki se je začela pred dobrim letom s podpisom pogodbe s kraja-ni, je stanje na področju telefoni-je nasploh v občini in prizadeva-nja v občini za akcijo v Bohinjski Bistrici obrazložil še Pavel Zirov-nik. Iz obeh poročil je bilo moč ugotoviti, da je gradbeni odbor delal zelo dobro, in da so kakrš-nikoli očitki in namigovanja na njegovo delo oziroma posamezni-kov v njem neupravičeni in zlo-namerni (saj so vsi delali brezpla-čno). Največ zapletov je bilo pravzprav pri posameznih po-stopkih (soglasja) in nazadnje pri prevzemu in tehničnem pregledu, ko so se stvari časovno zavle-kle, med gradnjo pa deloma tuđi med Tegradom in Gradbenim podjetjem Bohinj. Kar precej pripomb je bilo tuđi na račun Rajka Benedika, ki je pri naročnikih opravlja! tuđi hišne uapeljave. Za izvajalca teh del po pogodbi z naročniki krajevna skupnost ni bila zadolžena, ampak se je zanj odločal vsak naročnik sam. Gradbeni odbor oziroma krajevno skupnost caka še tuđi ocenitev vseh stroškov oziroma računov. Trenutno namreč znaša nepokrita razlika okrog 360 tisoč dinarjev. Precej kritičnih pripomb pa je bilo tuđi na kriterije oziroma raz-deljevanje tako imenovanih dvojčkov. Predstavnik Podjetja za PTT promet, ko je potrdil ugotovitve iz poročila, je tuđi menil, da eno-letna akcija pravzaprav ni nika-kršno časovno pretiravanje. Ni pa tuđi zanikal menja, da bi telefoni lahko zazvonili prej. To pa bi lahko sklepali tuđi na podlagi pospešenega delovanja oziroma vključevanja v zadnjih dneh pred ponedeljkovim pogovorom (ko se je zvedclo zanj), saj saj so ćelo v soboto vključevali naročni-ke ves dan. Sicer pa je veliko pomembnej še, kar zadeva tovrstne telefon ske akcije pri nas nekaj drugeg* Upravičeno se namreč zastavlj vprašanje, ali so res prav pos* inc/.niki (gradbeni odbori, voi stva KS) tišti prvi in pravi pokli) cani, ki brezplačno uresničujef in organizacijsko vodijo tako v< like (finančno) projekte v krajev nih skupnostih. A. Žal* Vrtec in šola premajhna, ceste pa ni Če bi občinski upravni organi delali hitreje, bi danes lažje ocenjevali vzroke težavnega go spodarskega položaja. Begunje, 18. aprila - Tuđi v občinski upravi bo treba narediti red in re-sno prevetriti sedanjo "ležernost", pa tuđi neznanje pri delu. Sicer pa se spremembe že nakazujejo tuđi pri prihodnji organiziranosti v občini. Taksna kot je zdaj, je najbrž prevelika, ob tem da je danes njena uprava "veliko slabša", kot je bila na primer pred petnajstimi leti. Na račun neučinkovitosti, po- za trg, saj je tuđi na območju Be-časnosti, pa tuđi neznanja (ki je hodnje med drugim pozorno občini oziroma v krajevnih skup spremljala in bedela ter pomaga- nostih. la pri reševanju težav v krajih v ^ 2a!*1 nenazadnje rezultat dosedanjega izobraževanja oziroma tovrstnih izobraževalnih programov) v občinski upravi je bilo v sredo zvečer na pogovoru v Begunjah sli-šati zares veliko pripomb. Na pogovoru, ki ga je o razvoju krajevne skupnosti Begunje, predvsem pa o gradnji vrtca, organizirala občinska Socialistična zveza, ude-ležila pa sta se ga tuđi oba glavna kandidata z liste Socialistične zveze za občinski družbenopolit-čni zbor Marko Bezjak in Pavel Zerovnik, sta zato tuđi oba kandidata nekajkrat poudarila, da bosta, če bosta izvoljena, delo in sile usmerila na drugačno in učinkovitejšo občinsko upravo. Z drugimi besedami to pomeni, da bo tuđi na tem področju treba marsikaj prevetriti. Sicer pa sta bili vroči temi na sredinem pogovoru predvsem vrtec in v sedanjih razmerah zaradi neurejenosti na področju tuđi premajhna šola, ter prometna re-Šitev oziroma neureditev stano-vanjskega dela Poddobrave. Odgovor Jožeta Resmana je pravzaprav zadevo glede vrtca razjasnil in končno vlil Begunjčanom tuđi upanje, da se bodo stvari vendar-le kmalu premaknile s sedanje mrtve točke. Na lokaciji stare sole naj bi zgradili nov objekt (vse-ga denarja Še ni), v katerem bi bila stanovanja in vrtec. Če Elan ne bo zainteresiran za nakup, ocenjujejo, da jih bodo zgradili gunj najbrž kar nekaj inieresen-tov žanje. S tem pa bi bila morda lahko rešena tuđi prostorska stiska sole, čeprav bo treba pri pripravi srednjeročnega programa za naslednje obdobje do 1995. leta proučiti tuđi prostorsko pro-blematiko na področju sol oziroma izobraževanja v sedanji občini. Prometni ping pong na območju Poddobrave pa je v Begunjah dosegel vrelišče. Vse tište, ki se še vedno "uspešno" skrivajo za tem, da je danes naselje brez prometne povezave in da je brez pred-hodne prometne ureditve sploh lahko zraslo, je treba pokazati in vsak zase naj tuđi občuti, da se tako ne dela. Če mora posamez-nik pri gradnji poskrbeti za vsa potrebna dovoljenja, soglasja in ne more začeti z gradnjo, če ni-ma do objekta ceste, potem je zgrajeno naselje brez prometne rešitve in ureditve kršitev brez primere. Socialistična zveza si je z obema kandidatoma zastavila v program, da bo odločno vztrajala na rešitvi teh in še nekaterih drugih vprašanj v krajevni skupnosti Begunje. Ob tem je bil največkrat omenjan tuđi Elan, ki vztrajno "skrbi" za onesnaževanje turisti-čno usmerjenih Begunj in ima pred vrati vanje tuđi pravo sme-tišče. Predsednik občinske Socialistične zveze Anton Kapus pa je tuđi tokrat v pogovoru poudaril, da bo Socialistična zveza v pri- Nova pobuda ZSMS - liberalne stranke Za žrtve politične represije Ljubljana, 16. aprila - Javnosti so predstavili pobudo za formirft') mednarodnega sklada za podporo žrtvam politične represije v Jugo«" riji. Sklad bo pomagal tištim posameznikom in posameznicam.' zaradi svojega političnega prepričanja ali delovanja trpijo ukrepe *! žavne represije, čeprav se nišo posluževali nasilja niti nišo pozivat' Naslov sklada Začasni naslov sklada za podporo žrtvam politične represije v Jugc slaviji je ZSMS - liberalna stranka (kjer nudijo organizacijskoj tehnično in politično pomoč pri ustanavljanju), na Dalmatinovi 4 *! Ljubljani, telefon 061/ 312-381. ______________________ J njemu, je poudarjeno v uvodu pobude za formiranje sklada kot I" manitarne ustanove. V Jugoslaviji že obstaja več ustanov ali organizacij, ki zbirfll podatke o žrtvah politične represije ali z njimi seznanjajo javnost' svojo moralno avtoriteto skušajo blažiti njene posledice, nudijo p"j vno pomoč, predlagajo spremembe zakonodaje, ki bi vsaj omejila< že ne onemogočila, politično samovoljo, in oblikujejo splošno praVjj kulturo. Nobena od teh ustanov in organizacij pa si ni zastavila n*' ge, da bi tištim, ki jih je politična represija neposredno prizadela.'' di gmotno pomagali. Se več, dosedanje izkušnje kažejo, da so v V merih, ko je katera med njimi skušala tuđi materialno pomag^ nastopile pri zbiranju denarnih sredstev zakonske ovire in težave^ lo pri posredovanju finančne, zdravstvene in druge humanitarne 7 moči prizadetim. .. Kot prednostno nalogo si je Sklad zastavil zbiranje in posre^ vanje denarne in po potrebi druge humanitarne pomoči žrtvam p° tične represije v Jugoslaviji in še posebno organiziranje pravne ? moči. Iniciativni odbor Sklada, ki ga sestavljajo dr. Ivan Krist* Ramadan Marmullaku, Tomaž Mastnak in Stanko Šalamun, bo v ^ slednjem mesecu povabil k sodelovanju ugledne osebnosti iz Jugos' vije in tujine. t Petek, 20. aprila 1990 / NOVlCEPfDOGODKI Jr_ 3. STRAN GLAS Ciril Zlobec na srečanju jeseniških socialistov: • V Kdor ne pricakuje poraza, ne zasluzi zmage Jesenice, 19. aprila - Ciril Zlobec je spregovoril na srečanju jeseniških socialistov, kjer so predstavili tuđi kandidate, ki so na listi Socialistične zveze za družbenopolitični zbor skup-ščine občine Jesenice. Samo tišti, ki nič ne dela, nima ničesar, kar bi mu lahko očitali. Prostori v Razini na Jeseni-cah so bili v torek zvečer pre-majhni za vse tište, ki so prišli na srečanje, ki ga je s Cirilom Zlobcem, članom predsedstva Republike Slovenije, pripravila Socialistična zveza Jesenice. Po lepem kulturnem programu učencev Glasbene sole in članom jeseniškega gledališča Igorjem Škrljem, ki je predsta-vil dve pesmi Cirila Zlobca in predstavitvi kandidatov na listi Socialistične zveze Jesenice, je spregovoril gost. Ciril Zlobec je med drugim dejal, da so se za Socialistično ZVezo ob volitvah stvari zasu-kale manj dobro, kot so sociali-sti pričakovali in so zdaj pred preizkušnjo, da ohranijo trd-nost. Sam je vstopil v predvo-lilno tekmo v prepričanju, da »kdor ni pripravljen na poraz, tuđi zmage ne zasluži«. Ob ta-kih volilnih rezultatih je treba biti realen: v vsakem sistemu, kjer je vladala le ena stranka, se še nekaj časa vleče veriga za-mer in grehov, kajti v življenju je že tako, da vse terja plačilo. Mnogi, ki so danes mladi in nič krivi, bodo plaćali za grehe in nepravilnosti svojih očetov in predhodnikov. Samo tišti, ki nič ne dela, nima ničesar, kar bi mu lahko očitali. Socialistična zveza je najm-lajša slovenska stranka, saj je bila ustanovljena 9. januarja le- tos, a stranka v evropskem po-menu besede. Svetle zglede si lahko poišče v številnih zahod-nih demokracijah, kjer so prav socialisti visoko dvignili misel socializma. Slovenci smo maj-hen narod in svet, v katerega vstopamo, terja medsebojno sodelovanje, strpnost; nismo biološko tako bogat narod, da bi si lahko kdorkoli prisvojil možnost, da dela do svoie. Ciril Zlobec je poudaril, da ne izključuje nobene opcije pri-hodnje ureditve Slovenije; zav-zemal se bo za rešitve, ki se bodo pokazale kot najbolj ustre-zne. A treba je vedeti, da z no-benim evropskim narodom nismo tako navzkriž. kot so sprti nekateri narodi v Jugoslaviji. Njegov predlog bi bil v tem, da se sklene politični moratorij za toliko časa, dokler se ne bi po-govorili, ali so še skupne osnove ali ne. Prav tako je lahko problematična odcepitev zaradi gospodarske krize, saj Slovenija ni zmožna od jutri dalje podvojiti prodaje na zahod, prav tako pa si ne srne privošči-ti tega, da bi bilo brez dela na tisoče delavcev. 10. junija naj bi imela Socialistična zveza svoj prvi kongres, na katerem naj bi izbrali novo, mlajše vodstvo. Ciril Zlobec je prepričan, da ima ta mlada slovenska stranka pri-hodnost in veliko vzorov v evropskem prostoru. D. Sedej Od junija naprej tuđi Socialistična stranka Slovenije Novo vodstvo SZS brez komunistov Ljubljana, 18. aprila - Na tiskovni konferenci so člani vodstva SZS komentirali volilni uspeh prvega kroga volitev - "socialisti so z voli tvarni dobili mesto, ki so ga vseskozi imeli, mesto opozicije". Viktor Žakelj seje uvodoma dotaknil organizacijskih novosti SZS in med drugim pove-dal: "Predvidoma 9. junija pripravljamo kongres stranke, ki ga borno zaokrožili tuđi s temeljito kadrovsko prenovo. Išče-*no ljudi, ki bi nam pomagali osmisliti novo organiziranost, kajti dobro se zavedamo, da je zelo pomembno, kakšen intelektualni potencial stoji za stranko." "V časih, ki nišo bili naklonjeni politični raznolikosti, srno opravljali vlogo ščita za normalno formiranje političnih strank," je preteklost organizacije ocenil Borut Šuklje in na-daljeval: "Usoda političnih or-ganizacij, ki so nadomešća'le Parlament, je v razmerah parla- mentarne demokracije povsem jasna. Socialistična zveza je bila zato za nas zgolj začasen kompromis. Socialistična stranka Slovenije torej ni SZDL, niti Socialistična zveza, ampak formacija, ki je de facto v nasprotju s SZDL." Šuklje je predstavil tuđi programska iz-hodišča, ki jih bodo promovirali na kongresu, med drugim: skupščina Slovenije naj v naj-krajšem možnem času razvelja-vi vse federalne akte, ki so v nasprotju z interesi republike Slovenije; samostojnost republike Slovenije ("odcepitev") lahko razglasi samo slovenska skupščina. Primož Hainz se je najprej dotaknil odnosa do zvezne SZDL-jevske konference: "Mi v tem trenutku ne moremo biti Kam sodi Smole? Jože Smole je navzočim zagotovil, da, tako kot nekateri, ne me-nja stalno barve - v KPS so ga sprejeli leta 1943, prej je bil v SKOJ-u, še sedaj je član ZKS ne pa tuđi Stranke demokratične prenove. Živahen sejemski utrip Vsako leto boljši člani ZK SZDL, tuđi na sejo zvezne konference ne borno šli." Dotaknil pa se je tuđi zadnje izjave pokrajinske škofov-ske konference: "Apel je bilo seveda neposredno agitiranje za SKD, ta izjava je bila razočaranje, da se je slovenska Cer-kev zapletla v dnevne politične spopade. Izjava je po mojem mnenju protiustavna in v nasprotju z vatikanskimi izhodi-šči." Iz razprave omenimo nekaj najzanimivejših stališč vodstve-ne ekipe SZS - Smole: "Poziv Srbskega predsedstva po pre-nehanju izrednega stanja na Kosovu je zunanjepolitični propagandni poskus, korak naprej pri zagotavlianju centralizma v Srbiji." Žakelj: "Glede koalicij borno počakali do konca volitev, menimo, da bo vlado sestavljal DEMOS. Vedeti morate, da ideja socializma ne sodi na smetišče zgjdovine." Osterman: "Tuđi pri nas mora zavladati ekskluzivnost članstva, sicer bo ljubljanska MK SZS izstopila iz organizacije." Zlobec: "Kongres bi morali narediti pred volitvami, ker ga ni-'smo, smo storili veliko napa-ko." V. B. Vceraj so v Kranju zaprli letošnji 29. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva Kranj, 20. aprila - Temeljitejša in strokovna ocena o letošnji 29. mednarodni sejemski prireditvi gozdarstva in kmetijstva v Kranju, ki so Jo včeraj popoldne zaprli, bo znana sicer sele čez nekaj dni, vendar je splošni vtis, da je tokrat prireditev (končno) potekala drugače, kot v *adnjih nekaj letih. Ko sta si v torek sejem ogledala tuđi predsednik republi-|kega izvršnega sveta Dušan Sinigoj in predsednik republi-^kega komiteja za kmetijstvo Milan Knežević, sta bila oba Presenećena na številno in pe-s*ro predstavitvijo izdelkov s Področja gozdarstva in kmetijstva ter prehrane. Milan Knežević je ocenil, da je ta kranjska prireditev iz leta v leto boljka. To pa so letos potrjevali tu-jjj domaći in tuji razstavljalci, *' so pokazali že na prenekate-r° tržno naravnanost na tem Področju v prihodnje. Kar precej ocen na različnih strokovnih zasedanjih in sPremljajočih prireditvah, ki so Potekale med sejmom, pa je bi-'°. da bo morala marsikaj na Področju odpiranja in hitrejše-jja delovanja ter razvoja nare-^'ti tuđi še zvezna vlada. Ven-^ar pa so bili še posebno neka-ten večji tuji razstavljalci pre-£eJ bolj gostobesedni glede po-£val, kot v preteklosti. Še pose- firmo Lieberknecht iz Kassla in njenega solastnika Alojza Prestorja (sicer s Primskovega pri Kranju), ki je s tržno predstavitvijo in poslovnostjo zabe-ležil tuđi uspeh. Prav tako celo-vit je bil nastop Železne Kaple, ki je dosegla cilj in opozorila naše in na svojo blizino prek Jezerskega. Med domačimi razstavljalci so v primerjavi s prejšnjimi leti prav gotovo iz-stopala Živila, lesarji oziroma proizvajalci pohištva, kot so Alples, Zlit, Jelovica pa so kljub težavam, ki jih imajo, držali stik s trgom, hkrati pa popravljali medel vtis nastopa gozdarjev na prireditvi. Štednje je pravzaprav še najbolj predstavil (in rešil še večjih pri-pomb) zgibni traktor Woody, ki ga je razvil in predstavil kolektiv GG Setran iz Slovenj Gradca. Zadovoljen s celotno prire-ditvijo pa je tokrat tuđi priredi-telj. Sejem si je namreč ogledalo blizu 40 tisoč obiskovalcev. A. Žalar • ") I\Ul T L/l VVVI\IVJll> k_fW l/UJV °eJ to velja za zahodnonemško t>r. Matjaž Kmecl v Kranjski gori Jesenice, 19. aprila - Za včeraj je ZKS - Ctranka demokratične Ponove Jesenice pripravila razgovor na temo Za srečno in bogato pijenje. Sodeloval je Miran Potrč, kandidat stranke ZKS - SDP v aružbenopolitični zbor Republike Slovenije. Za petek, 20. aprila, ob 18.30 uri pa je ZKS - SDP Jesenice pobila v goste dr. Matjaža Kmecla, člana predsedstva Republike ,J°venije. Srečanje bo v hotelu Prisank v Kranjski gori. D. S Sivi panterji vključeni v mednarodno organizacijo Jesenice, aprila - Tuđi med upokojenci na Gorenjskem se širi zanimanje za stranko Sivih panterjev. Poprej so se zbirali le osebno, do konca marca pa jih je bilo že dovolj za ustanovitev območnega odbora za Gorenjsko. V njem so zastopani člani iz vseh petih gorenjskih občin. Program Sivih je bil že objavljen, vendar ga na kratko osvežimo: ohraniti upokojencu Človeka vredno življenje, za-gotoviti redno pokojnino in nadzor nad pokojninskim skladom, doseći vselej pravočasno izplačilo celotnih mesečnih pokojnin, ki bodo izplačane na osnovi minulega dela in dnev-nega gibanja plač. Zaslužnim tovarišem Sivi ne odrekajo iz-jemnih pokojnin, le da bi izjemne dodatke tako kot povsod v svetu plačevali iz proračuna, ne pa iz pokojninskega sklada. V programu imajo tuđi dedno pokojnino. Vdove so zdaj upravičene le do 70 odstotkov partnerjeve pokojnine, omogo-čiti pa jim velja, da bi se lahko odločile, ali bodo po moževi smrti prejemale svojo ali njegovo, prvih nekaj let pa obe. Kot izjavlja predsednik stranke Sivih panterjev za Gorenjsko Boštjan Kosar, je namen stranke zastopati vse upoko-jence enako in da nišo nikakršna konkurenca društvom upo-kojencev. Nasprotno, z njimi nameravajo navezati stike, da bi z dobrim sodelovanjem dosegli, kar zahtevajo upokojenci. Aprila je bil v Torontu (Kanada) kongres mednarodne stranke Sivih panterjev. Tam so tuđi Slovence - Jugoslovane vpisa-li v svoj register. Se vedno se lahko včlanite v stranko Sivih, in sicer tako, da pošljete svoj naslov in druge podatke ter priložite 1 dinar vpisnine, na naslov: Sivi panterji, Bokalova 17, 64270 Jesenice. STRANKARSKE N O V I C E Demos - Zeleni Kranja Odlok o zaščiti gob 1) Zaščita redkih vrst gob 2) Preprečiti ropanje slovenskih gozdov - samo državljani Slovenije lahko nabirajo gobe na svoji zemlji 3) Preprečiti vandalizem v slovenskih gozdovih. Gob se ne srne brcati ali drugače uničevati. 4) Kultura nabiranja: Kaj nabirati in kako (vzgoja od otroka dalje) Zavedati se moramo, da ni goba samo koristna kot hrana, je tuđi okras narave, ki mora na slovenski zemlji tuđi ostati. Vsi produkti narave so zaščiteni, gobe še nišo. Zaščita je nujna. Peter Katrašnik _^^_____________^_^__^___ IO 7p|pni Krania Spoštovana volilka, volilec, zahvaljujem se vam za zaupanje, ki ste ga izrazili naši stranki in še posebej meni osebno. Še naprej bom počel to, kar sem doslej, v prepričanju, da to koristi Ijudem. Ljubljana, 17. aprila 1990 Viktor Žakelj Občina in Krajevna skupnost v volilnem programu Usnovna organizacija ZKS - Stranke demokratične prenove Bohinjska Bela in Občinski komite ZKS - Stranka demoicra-tične prenove Radovljica organizirata srečanje ter predstavitev programa stranke ZKS - Stranke demokratične prenove Radovljica. Osnovna tema razgovora bo Občina in krajevna skupnost v volilnem programu. Srečanje z nosilcem liste Jankom Sebastijanom STU-SKOM bo v petek, 20. aprila, ob 18. uri v Družbenem domu na Bohinjski Beli. Zahvala za zaupanje Spoštovani volilci, drage volilke, zahvaljujemo se vam za zaupanje in dosedanjo podporo, ki ste jo s svojim glasom dali ZKS -Stranki demokratične prenove. Prav te prenove mnogi ne morejo, mnogi pa nočejo razumeti in nam na hrbel nalagajo bremena, ki jih tuđi mi nočemo in proti katerim smo mi že glasovali. Zadnji krog volitev pa je še pred nami. Ze vnaprej se zahvaljujem vsem občanom, ki bodo volilno podprli naš program odlo-čnih in premišljenih demokratičnih sprememb in dali glas našim kandidatom. Vabim vas, da se volitev udeležite, kajti vsak neoddan glas »za« je manjkajoči glas v volilnem uspehu. Kako borno volili? — Za predsednika predsedstva vseh Slovencev in ostalih narodnih pripadnikov, ki kot državljani Slovenije živijo v Sloveniji, borno obkrožili MILANA KUČANA. — Za našega občinskega, radovljiškega delegata v zbor občine JOŽETA DEŽMANA iz Lesc (čeprav se Školč s takšnimi pozivi ne strinja, sem globoko prepričan, da moje mnenje Jožetu Dežmanu glede na njegovo delo, spretnost, znanje in pamet ne more škoditi). — Za občinski družbenopolitični zbor listo št. 1 ZKS - Stranka demokratične prenove Radovljica. Najenostavneje je voliti ćelo listo. — Za zbor krajevnih skupnosti kandidate, ki smo jih vseskozi javno podpirali. Prava volilna zmaga presoje volilcev med pogumom, razumom in željami. Mi imamo zaupanje v volilce. Janko S. Stušek ZKS - Stranka demokratične prenove Radovljica Zahteva za ustanovitev preiskovalnih komisij Predsednikom OK ZKS - SDP, OK ZSMS - Liberalne stranke in OK SZ Kranj Spoštovani predsedniki oblastnih strank, vaše stranke so naslednice do-sedanjihdružbenopolitičnihorganizacij, ki so imele absolutno oblast v Kranju 45 let. V svojih pedvolilnih programih niti z besedo ne omenja-te preteklosti, še mani pa sedanjega pvložaja. Ker ste odgovorne za vso dosedanjo politiko v Kranju, od vas zahtevamo.ja se najprej ugotovi de-jansko stanje v Kranju. Zato od vas zahtevamo, da se ustanovita med-strankarski preiskovalni komisiji, ki naj raziščeta: I) vse investicije v kranjski občini, ki so jih financirali Kranjčani in predvsem: a) nove policijske postaje b) novega plavalnega b-&/ena c) radia Kranj UTEMELJITEV Kranjčanom nišo znani podatki, koliko denarja je sedanja občinska oblast porabila za omenjene investicije. V posmeh Kranjčanom je go-spod Henrik Peternelj, predsednik Izvršnega sveta SO Kranj izjavil na shodu Demosa »Kam greš Kranj«, da nova policijska postaja stane 7000 DEM! V podobno meglo je zavita gradnja novega plavalnega bazena in projekt radia Kranj. Komisija naj razišče odgovornost vseh tistih, ki so sodelovali pri teh investicijah. 2. Preiskovalna komisija za davčno afero Davčna afera je dolgo polnila strani v časopisju. Toda cio danes nismo dobili odgovorov na bistvena vprašanja: a) zakaj so bili suspendirani davčni inšpektorji b) kakšna je bila odgovornost uslužbencev SO Kranj, ki jih v svojem pred-logu za razrešitev funkcije direktorja Uprave za družbene prihodke ome-njajo odstavljeni davčni inšpektorji c) kakšna je vloga in odgovornost najpomembnejših funkcionarjev občine Kranj (predsednika Izvršnega sveta Henrika Peternelja in predsednika skupštine občine ter ostalih nosilcev izvršnih funkcij v občini) v tej aferi. Načela delovanja medstrankarskih preiskovalnih komisij 1) Komisije naj bodo sestavljene paritetno, kar pomeni, da dosedanje oblastne stranke (ZK-SDP, SZ in ZSMS-LS) predlagajo v posamezno komisijo po tri člane. Stranke združene v Demos ravno tako predlagajo v preiskovalni komisiji po tri člane. 2) Vsako komisijo vodila dva predsednika in sicer enega predsednika imenujejo oblastne stranke, drugega pa Demos. i) Komisiji imata pravico dostopa do vseh dokumentov, za katere me-nita, da jih potrebujeta pri svojem delu. 4) Delo komisij je javno. 5) Za nosilce oblastnih funkcij je sodelovanje v delu komisij prostovolj-no, kar pomeni, da imajo pravico, da ne sodelujejo v delu komisij. 6) Komisiji bosta skrbeli za sprotno obveščanje javnosti. Po končanem delu bosta objavili poročilo. 7) V delu komisij lahko (po potrebi) sodelujejo strokovnjaki za posame-zna področja. 8) Komisiji imata izključno nalogo seznaniti javnost s svojimi izsledki in nimata pravne veljave. Predsednik Demosa Vitomir Groš O®SIiKMJ©IISGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJIIN LJUDJE Petek, 20. aprila 1990 Urejanje ceste v Jelendol - Poleg obnove regionalne ceste Krize -Tržič na odseku trgovina v Križah do plinske postaje imajo letos v občini kar precej obsežen program tuđi na lokalnih cestah. Med najpomembnejšimi bo prav gotovo dokončna obnova ceste v Gozd. Asfaltirali naj bi okrog 800 metrov te ceste od Veternega naprej. Na lani začeti obnovi ceste v Lomu nameravajo letos dokončati odsek do gasilskega doma in na cesti skozi Leše. Precej akcij bo na cestah tuđi v krajevnih skupnostih v občini. Pripra-vljajo pa tuđi lokacijski nacrt za tržiško obvoznico. V Kovorju bodo letos sofinancirali ureditev ceste od Markovega stoga do Korošca. Nadaljujejo pa tuđi že z deli na urejanju ceste proti krajevni skupnosti Jelendol. Tokrat so se lotili najtežjega odseka od druge serpentine naprej. - A. Ž. Treznost Če velja kaj upoštevati ob vseh nenavadnih zadnjih do-gajanjih, bolj ali manj razburljivih, polemičnih mnenjih, ne-reidko pod nevzdržno kulturno ravnjo, in na trenutke ob ne-strpno grozečih namigovanjih ali ćelo napovedih, potemje v bližnjem odločanju to prav gotovo (in samo) treznost. Le zdrava presoja, ki lahko pomaga k ohladitivi tako ali druga-če razgretih glav, bo že jutri edini in glavni porok, da nam ne bo čez čas česa žal in da bo tisto, kar je bilo včeraj inje zdaj v kraju ali v krajevni skupnosti dogovorjeno, tuđi narejeno. V razmišljanju o trenutkih jutrišnjega dne ni prostora (in mu ga ne smemo odstopati) za pomisleke. Seznam bi bil predolg, če bi naštevali vse, kar se je v gorenjskih krajih in krajevnih skupnostih dogajalo in naredilo v zadnjih nehaj le-tih samo tega srednjeročnega obdobja. Poštena ocenaje: veliko. Tu in tam bi bilo lahko marsikaj tuđi bolje, morda bi šio hitreje, vendar številni pomembni cilji so bili uresničeni ali pa se še ta hip uresničujejo. Zato naj bi tuđi jutri pri uresničevanju mnenj, želja, po-treb, skupnih dogovorov in odločitev ne bilo drugače. K temu že zdaj spodbujajo (in hkrati to potrjujejo) razmišljanja, recimo, o turizmu pod Krvavcem. povezavi Možjance in ureditvi starega dela Preddvora, telefonije v Zgornji bohinjski dolini, povezavi, ki bo obogatila dolino proti Jelendolu, o izgradnji kanalizacije in načrtovani razširitvi pokopališča ter mrliških vežic v Gorenji vaši, živahni aktivnosti na območju Žirovnice in drugih krajev v jeseniški občini... Še in še bi lahko naštevali. A zakaj? Saj je vse skupaj povezano samo s treznim premislekom! A. Žalar Občni zbor Turističnega društva Cerklje - Turistično društvo Cerklje pod Krvavcem bo imelo danes (petek) v kinodvorani zadružnega doma ob 19. uri občni zbor. Pogovorili se bodo o opravljenem delu lani, izvoli-li novo vodstvo in spregovorili o nadaljnji usmeritvi Turističnega društva in gradnji objektov pod Krvavcem s posebnim poudarkom na kmečkem turizmu. Na občnem zboru bodo po-delili tuđi posebna priznanja. Po končanem zboru pa bo tuđi predavanje z barvnimi diapozitivi Sobne rastline. Predaval (in odgovarjal na vprašanja) bo Slavko Zgonc. (kj) KOM PAS JUGOSLAVIJA Podjetje Kompas hoteli Bled p.o. 64260 BLED Cankarjeva 2 Na podlagi 38. člena Statuta podjetja Kompas hoteli Bled in sklepa delavskega sveta razpisuje prosta dela DIREKTORJA PODJETJA in VODJE HOTELA RIBNO Kandidata morata izpolnjevati z zakonom predpisane pogo-je in še naslednje zahteve: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali turistične smeri — tri leta delovnih izkušenj. Kandidat za direktorja podjetja je dolžan predložiti program, oziroma sprejeti srednjeročni program podjetja. Delovno razmerje borno sklenili za nedoločen čas, za dobo štirih let. Ponudbe z dokazili o strokovnosti ter življenjepisom, z na-vedbo dosedanjih del, naj kandidati pošljejo v roku 10 dni od razpisa na naslov: PODJETJE KOMPAS HOTELI BLED, 64260 BLED, Cankarjeva 2, z oznako »za razpisno komisijo«. O iziđu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po opravljenem postopku imenovanja. / ureja ANDREJ ŽALAR fa Pred pomembno odlocitvijo v krajevni skupnosti Gorenja vas Pokopalisce je ogledalo kraja in kulture Na volitvah v nedeljo se bodo krajani odločali tuđi o enoletnem samoprispevku Gorenja vas, 19. aprila - Že pred sprejetjem programa za to srednjeročno obdobje so v krajevni skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini v škofjeloški občini ugotavljali, da bo pokopališče v Gorenji vaši kmalu premajhno. Zato so se že pred dobrimi štirimi leti odlo-čili, da ga je treba še do konca tega srednjeročnega obdobja razširiti. Tako so že pred dve-ma letoma na vzhodnem delu sedanjega pokopališča, ki je letos staro 90 let, kupili zem-ljišče. Razvoj kraja in celotne krajevne skupnosti pa jih je v pripravah nekako postavit pred nalogo, da ob razširitivi pokopališča zgradijo tuđi mrliške vezice. Miha Bizjak Lani so potem najprej imenovali gradbeni odbor, ki ga vodi Miha Bizjak. Takoj so se lotili dela in se po temeljitih oce-nah in ogledu po-sameznih projek-tov odločili tuđi za srednje velik objekt, v katerem bosta dve mrliški vezici, čajna kuhinja, sanitarije in pokrit poslovilni prostor. Hkrati so se odločili, da bodo sedanji objekt na starem pokopa-lišču obnovili oziroma preuredili, tako da bodo v njem lahko imeli orodje, vozilo in podobno. V programu pa so tuđi že opre-delili zunanjo ureditev celotnega pokopališča z vežicami. "Pri ocenjevanju in odločitvi smo izha-jali iz tega, da je pokopališče tuđi del ogledala in hkrati kulture posameznega kraja," je pred dnevi razlagal predsednik gradbe-nega odbora Miha Bizjak. "Vendar se nismo "spogledovali" s kakšnim "razkošnim" objektom, marveč smo imeli pred očmi so-doben in hkrati skromen objekt z vežicami. Pa vendar so izračuni v začetku tega leta pokazali, da borno za to potrebovati kar dobre tri milijone novih dinarjev. Pogovorili smo se s krajani oziroma v vaških odborih in nazadnje je po različitih razmišljanjih obveljala odločitev, da gre za skupen objekt, in da bi zato razpisali referendum o krajevnem samoprispevku. Na ta način bi od osebnih dohodkov zaposlenih (2 odstot-ka), pokojnin (2), prispevka obrtnikov (1,5 odstotka od davčne osnove), od občanov, ki imajo davek odmerjen v pavšalnem znesku (10 odstotkov) in od kmetovalcev (5 odsto-tkov od katastrskega dohodka) zbrali približno tretjino potrebnega denarja. Del de-narja oziroma približno milijon bi zbrali z lastnim delom (10 ur na gospodinjstvo) in prispevka Iastnikov gozdov, razliko pa bi pokrila krajevna skupnost iz drugih virov. Tako zastavljen finančni nacrt pa naj bi uresničili v enem letu, kolikor časa bi trajalo tuđi plačevanje samoprispevka." Za referendumsko odločanje o samoprispevku in uresničitvi programa razširi-tve in ureditve pokopališča ter gradnje mrliških vežic so izbrali to nedeljo, ko bo hkrati tuđi drugi krog volitev. To bo v krajevni skupnosti Gorenja vas druga takšna krajevna odločitev. Pred leti so namreč imeli referendum za elektrifikacijo levega brega Gorenje vaši. Znan pa jim je seveda občinski referendum o šolah. O samoprispevku bo v nedeljo odločalo okrog 1600 krajanov oziroma volilcev. Zajel pa bo, če se bodo odločili zanj, skoraj celotno kraje-vno skupnost. Oproščeni bi bili plačeva-nja samoprispevka, poleg tistih, kot to do-loča zakon, le krajani pod Blegošem, ker imajo pokopališče v Leskovci. Zanimivo pri tem pa je, da so tuđi ti še pred nedavnim razmišljali o podobnem razpisu oziroma odločitvi, vendar so jo potem odložili. Trenutno imajo namreč v tem delu kraje- vne skupnosti v programu nujno in pomembno ter zahtevno obnovo vodovoda ter ceste. "Vsi skupaj v odboru in vodstvu krajevne skupnosti se zavedamo, da je danes tak-šen samoprispevek precejšnja obremenitev Vendar pri iskanju drugačnih in hitrejše re-širve, druge nismo našli. Omenim naj samo, da imamo na sedanjem, starem pokopališću prostor le še za en grob. Nenazadnje pa smo se za razpis referenduma odločili tuđi nf podlagi mnenj in predlogov krajanov na zborih, na katerih smo predstavljali program. Sicer pa moram poudariti, da so krajani tuđi doslej, čeprav ne s samoprispev-kom, veliko prispevali in tako ali drugače sodelovali pri različitih skupnih akcijah< Sedanja, ki jo nameravamo uresničiti s sa* moprispevkom, je torej le ena tovrstnih, hkrati pa tuđi najpomembnejša. Zato upam, da bo odločitev v nedeljo, da se akcije lotimo na ta način, sicer se borno v grad-benem odboru in vsi skupaj v krajevni skupnosti znašli v precejšnji zadregi," je pove-dal Miha Bizjak. A. Žalar Kako do novih telefonov? Jesenice, 16. aprila - Zmogljivosti telefonskih central so premajh-ne, interes pa vedno večji. Prenos centrale iz Žirovnice v Mojstrano, mojstranške pa v Rateče. Republiški inspektor za promet in zveze je z odločbo prepo-vedal vsakršno novo vključevanje telefonskih priključkov v seda-nje telefonsko omrežje jeseniške občine. Zato, da bi omogočili vključevanje novih predviđenih telefonskih central v Ratečah, na Hrušici, v Mojstrani, na Blejski Dobravi in v Žirovnici bo potrebna razširitev centrale na Jesenicah. Denar naj bi dobili s sofinan-ciranjem interesentov, vsa naložba pa naj bi veljala skoraj 4 milijone dinarjev. Glede na vrednost investicije, visino in način zbi-ranja bi morali pridobiti 250 novih interesentov. Zmogljivosti krajevnih in medkrajevnih avtomatskih telefonskih central so popolnoma izkoriščene, vendar je med krajani vseh krajevnih skupnosti interes izjemno velik. Nove telefonske priključke pa je možno dobiti le z zamenjavo telefonskih central: centralo v Žirovnici naj bi nadomestili z večjo, staro prenesli v Mojstrano, mojstranško pa v Rateče. V Ratečah so že napravili raziskavo o interesentih: telefon si želi 100 novih naročnikov, 40 krajanov pa že ima telefon. Ratečani vztrajajo, da akcija priklju-čevanja nujno zajame tuđi njihov kraj. V Mojstrani si želijo, da bi v akcijo vključili tuđi Radovno. Če bi hoteli prenesti centralo iz Žirovnice v Mojstrano, bi morali v obeh krajevnih skupnostih pridobiti 460 novih interesentov za telefonski priključek. Po načrtih naj bi bila dela končana do juni-ja leta 1991, naročniki pa priključeni na omrežje leta 1991. Ostale centrale naj bi priključili v naslednjem srednjero-čnem obdobju. To je telefonska centrala na Blejski Dobravi ter razširitev v Kranjski gori. D. Sedej Peli so jih mati moja Podaljšan rok za prijavo Cerklje - Prireditev Srečanje slovenskih družin, ki jo pripravlja Turistično društvo Cerklje in bo 10. junija pod Jenko-vo lipo v Dvorjah pri Cerkljah, je že po prvi objavi vzbudila po Sloveniji veliko zanimanje. Zato seje organizacijski odbor odločil, da rok za prijave podaljša do četrtka, 26. aprila. Podpredsednik organizacijskega odbora Janez Kuhar je povedal, da je po lanski prireditvi, na kateri so s pesmimi na-stopile družine iz sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem, tokrat resnično veliko zanimanje po vsej Sloveniji in tuđi v zamejstvu. Odbor se je tuđi povezal s sorodnim odborom v Andražu na Štajerskem, kjer bo takšna prireditev septembra letos. Doslej seje že prijavilo več družin s Štajerske in nekate-rih drugih krajev Slovenije, odbor pa še posebej vabi tuđi go-renjskc družine. Prijavite se lahko po telefonu na številko (064)42-106 ali pa na naslov Turistično društvo Cerklje, Franc Frantar, Dvorje 85, 64207 Cerklje. Zaradi lažjega izbora oziroma usklajevanja programa naj vsaka družina v prijavi navede tri pesmi (in če ga imate, tuđi številko telefona). A. Ž. Uspehi spodbujajo k nadaljevanju Govorjenje in obljubljanje - prazna slama Velesovo, 19. aprila - Zares nenavadno sporočilo smo pred dnevi dobili iz krajevne skupnosti Velesovo. V začetku maja bodo Živila v Velesovem odprla prenovljeno (dosedanjo "klasično") samopostre-žno trgovino. Nič posebnega, smo menili. Pa vendar se prav v preno-vi in otvoritvi trgovine "skriva" svojevrstna nenavadnost... Že pred nedavnim, ko so se v krajevni skupnosti Velesovo odločili, da uredijo oziroma skrajšajo cesto severno od obrata Izolirke v Češnjevku, so bili v vodstvu krajevne skupnosti presenećeni, ko seje na gradbiŠču oglasil domaćin Igor Simenc in za pokritje stroškov takoj prispeval dva tisoč dinarjev. Pred dnevi, pa jim je Igor, ki je lastnik in hkrati direktor podjetja Mg. Gregor In-žiniring-generalno vzdrževaje objektov v Češnjevku, sporočil, da bo ob otvori-tvi brezplačno poskrbel za urejenost Igor Simenc nove trgovine. Uspelo nam je, da smo ga tokrat mi presenetili, ko smo ga pred dnevi obiskali. "Če ste prišli zaradi moje kandidature v zbor krajevnih skupnosti, potem vas moram "razočarati", kajti politika ni moje področje. Na tovrstne stvari namreč gledam zgolj poslovno« gospodarsko. In ker vsega tega v krajevni skupnosti že doslej ni manjkalo, in tuđi uspehi so vidni, sem tuđi pristal v kandidaturo. Predvsem pa se zavzemam za program, ki je bil v krajevni skupnosti sprejet med krajani. Izstopa pa predvsem usmeritev, da v tem delu pod Krvavcem zaživi turizem, ki bo kraj naravno ohranjal in bogatil in pomenil tuđi priboljšek (delo) za domaćine..." Razložili smo mu, da smo se oglasili predvsem zaradi njegove nenavadne odločitve in prispevka pri cesti ter zdaj tuđi ureditvi trgovine? "Vedno sem bil za to, da je treba spodbujati in po svojih močeh prispevati k uresničevanju skupno dogovorjenih odločitev. Zgolj govorjenje in obljubljanje sta prazna slama. Mislim, &i so zdrava presoja in pravi, sporazumni gospodarni razvoj stvari, ki so že doslej bogatile našo krajevno skupnost. V prihodnje ne bi smelo biti prav nič drugače. S prerekanji in razhajanji v mnenjih pa sploh ne borno nič naredili. Cesta, ki je bila zgrajena pred časom, je gotovo prava usmeritev in pridobitev za turistični program, trgovina pa prav tako. Sicer pa je v dogovorjenem programu krajevne skupnosti na komunalnem in Se nekaterih področjih veliko stvari, ki jih s skupnimi močmi velja uresničevati; česar pa tuđi doslej ni manjkalo. Skupni cilj je, da celotno območje pod Krvavcem resnično čimprej zaživi v turizmu." Igorjevi nacrti so usmerjeni v podjetje, ki že zdaj uspešno posluje in z novimi zaposlitvami in vlaganji potem vse sile usme-riti v območje severozahodno od Izolirke, kjer naj bi vključno t ribnikom začeli oživljati turizem. V tem pa Igor vidi tuđi ves komunalni in društveni razvoj v krajevni skupnosti. A. Žalar Petek, 20. aprila 1990 / GORENJSKI KRAJ! IN LJUDJE 5. STRAN ©©IMiBS^MEBGLAS Mato Gostiša, vodja pravne službe v kranjskem sindikatu Zlorabe bodo, đokler ne bo uravnovešeno razmerje sil Podjetniške razmere sicer obetajo učinkovitejši gospodarski sistem, delavci pa se bojijo, da bodo v njem ostali povsem nezaščiteni O tem je bila med drugim beseda z MATOM GOSTIŠO, vodjem pravne službe v kranjskih sindikatih, poprejšnjim družbenim pravo-branilcem samoupravljanja, od danes pa tuđi našim sodelavcem, ki bo v rubriki Delavski odvetnik odgovarjal na vaša vprašanja v zvezi s konkretnimi problemi delovnih razmerij. Od vloge družbenega pravobra-nilca samoupravljanja prehajate k drugi vlogi sindikalnega odve-tnika, branika delavskih pravic. Bo to velik vsebinski preobrat? »Na delo v sindikat ne priha-jam kot sindikalni odvetnik, temveč da organiziram pravno službo občinske organizacije. S tem hočem poudariti, da si funkcije sindikalne pravne službe predstavljam bistveno širše, kot jo razumemo s pojmom sindikalnega odvetnika kot pravnega zastopnika delav-ca. Na primer, da poleg pravne pomoći delavcu nudimo tuđi pomoć sindikatu v podjetju pri sklepanju kolektivnih pogodb, pri ražreševanju problematike presežnih delavcev, izvajanju stavkovnih pravil, razvijanju raznih oblik preventivnega de-lovanja na področju varstva delavskih pravic. Vsebinski preobrat, po katerem sprašuje-te, pa je v resnici mnogo večji, kot je videti na prvi pogled. Najbolj poenostavljeno bi ga izrazil takole: kot družbeni pravobranilec samoupravljanja sem bil predvsem varuh druž-bene lastnine, samoupravljanja ter zakonitosti in sem bil dol-žan ukrepati zoper vsakogar, ki je s svojim ravnanjem prizadel eno teh vrednot, torej lahko tuđi zoper delavca. Tipićen pri-rner je, denimo, uvajanje ukre-pa družbenega varstva v OZD. Za odvetnika, tuđi delavskega, pa je zveličaven izključno interes njegove stranke, pri čemer se ražen na zakon in odvetni-ško etiko ni dolžan ozirati na nikakršne splošne, "družbene" ali druge interese. V tem pogledu bo moj položaj, če se bom ukvarjal z varstvom pravic po-sameznih delavcev, lažji, jas-nejši in preglednejši.« Delovna zakonodaja je sicer sprejeta, vendar trenutno vlada nekakšno "brezzakonje", ki nudi ugodna tla raznim zlorabam. Se srečujete z veliko takimi primer i? »Res je, da število kršitev najbolj elementarnih pravic delavcev, lahko bi jih imenovali tuđi zlorabe, v zadnjem času naraš-ča. Vendar pa menim, da tem kršitvam, bolj kot sama nedorečenost normativne ureditve delovno pravnega področja, botrujejo težke ekonomske razmere. Največ jih je namreč povezanih s problematiko presežnih delavcev v podjetjih. Po eni strani je namreč v takih pri-merih težko tenkočutno ukrepati s strani vodilnih delavcev, po drugi strani pa so delavci v bojazni za golo službo pripravljeni požreti marsikaj, česar sicer ne bi. Tako sem se že srečal s primeri, ko mi je delavec kljub nesporno ugotovljeni kr-šitvi njegovih pravic v strahu pred posledicami izrecno pre-povedal ukrepati v njegovo korist. Dogaja pa se resnično vse mogoče, od sestavljanja spi-skov presežnih delavcev "na le-pe oči" namesto po vnaprej do-govorjenih merilih, do očitno šikanoznega žuganja z delav-skimi knjižicami. Bojim se, da bo tako vse dotlej, dokler se sindikat ne bo usposobil za resnično učinkovito zaščito svojih članov. To pa se mora zgoditi čimprej, kajti v prihodnje bo delavec v tem pogledu lahko računal edinole na sindikat.« Uspešno sklenjen krvodajalski maraton Kranj, aprila - Minuli teden je kranjska organizacija Rdečega križa potegnila crto pod tradicionalno, 13 dni trajajočo krvodajalsko akcijo. Letos je sodelovalo 2800 krvodajalcev iz 41 krajevnih orga-»izacij. Ponovna akcija za kranjske krvodajalce bo 29. avgusta. Kljub velikemu številu krvodajalcev, med 200 in 300 se jih Je vsak dan zvrstilo na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani, je akcija dobro tekla. To je pripisati dobri organizaciji obeh, organizacije Rdečega križa, ki je uspela pametno razporediti prevoze v Ljubljano (kar okoli 60 so jih opravili), in Zavoda za transfuzijo, kjer jim zdaj lajša delo računalnik. Ljudje se bojijo tuđi večjih pro-stojnosti, ki jih z novo zakono-dajo dobivajo direktorji. Za kakšna pooblastila vodilnim v resnici gre? »Nova delovno pravna zakonodaja uveljavlja sistem pretežno individualnega odločanja o pravicah in obveznostih delavcev, namesto prejšnjega ko-lektivnega, ki je izhajal iz pre-živete asociativne koncepcije delovnega razmerja. To pome-ni, da direktorji na tem področju dobivajo precejšnja pooblastila, a osebno v tem ne vidim nič a priori negativnega in ne-varnega. Sam sem vedno trdil, da odločitve, ki spadajo na po-dročje vođenje delovnega procesa, se pravi sistemizacija delovnih mest, razporejanje delavcev, ocenjevanje delovne uspešnosti, ne morejo biti predmet delavskega samoupravljanja. Nevarnosti za zlorabo v sistemu individualnega odločanja o teh vprašanjih po moje ne predstavlja sama zasnova tega sistema, pač pa predvsem dejstvo, da moči ene stranke (managerjev) zaenkrat še ne stoji nasproti vsaj enaka moč druge stranke (sindikata delavcev). Ko bo to doseženo, ne bo već bojazni, da bi bil sistem manj pravičen od prejšnjega. Bo pa skoraj gotovo ekonomsko učinkovitejši.« Namesto pravobranilca naj bi za varstVo pravic vpeljali nov organ, imenovan "onbudsman". Kakšno vlogo naj bi imel? »On budsman je institucija, ki jo po zna većina sistemov in je namenjena izključno varova-nju svoboščin in pravic človeka kot državljana, oziroma varova-nju državljana pred državo. V tem pogledu so omenjeni instituciji pri nas bližji odbori za var-stvo človekovih pravic kot pa družbeni pravobranilci samoupravljanja. Res pa so v razpravi razmišljanja, po katerih naj bi sedanji pravobranilci samoupravljanja poleg obstoječih prevzeli tuđi funkcijo onbudsmena in se na ta način preoblikovali v neko novo institucijo. Moram priznati, da o teh predlogih nisem po- Preddvorčani in Naklanci pri odvzemu krvi. - Fotc: G. Šinik . Kot nam je povedala sekretarka RK v Kra iju Katjuša Vir-n'k , letos v krvodajalski akciji ni manjkala nobena krajevna organizacija, zlasti veseli so znova oživelih organizacij na Šenturški 8ori, v Cirčah in Podbrezjah, ter precejšnjega odmeva med sred-jliešolci. Organizirano so se akciji odzvali na gimnaziji, Iskrini, lekstilni in trgovski soli. D. Ž. globljeno razmišljal in do njih nimam izoblikovanega nekega jasnega stališča.« S kakšnimi vprašanji se zdaj na vas obračajo delavci, s kakšnimi nejasnostmi se srečujejo v ob-dobju "brezzakonia"? »Ražen že omenjenih vprašanj v zvezi s problematiko presežnih delavcev je v tem trenutku težko izpostaviti še kakšen sklop vprašanj, ki bi ta čas vzbujala izrazito pozornost delavcev. Mislim, da se na delovno pravnem področju med delavci trenutno kaj posebnega ne dogaja, pač pa vsi skupaj napeto pričakujemo sklenitev generalne in panožnih kolektivnih pogodb, s temi bo normativni sistem na področju delovnega prava dograjen. "Brezzakonje", ki ga omenjate, je bilo po mojem mnenju že moćno omiljeno s sprejetjem republi-škega zakona o delovnih raz-merjih. Najhujša pravna zrne-da je na tem področju vladala takrat, ko smo imeli hkrati v veljavi novi zvezni in stari re-publiški zakon o delovnih raz-merjih. Raznih nejasnosti je veliko še sedaj in jih bo tuđi še po sklenitvi kolektivnih pogodb, le da gre v tem trenutku še za povsem konceptualne dileme, na primer kdo naj bo partner sindikata pri sklepanju kolektivnih pogodb v družbe-nih dejavnostih, kasneje pa se borno seveda ukvarjali z reše-vanjem konkretnejših vprašanj izvajanja zakonov in pogodb v praksi.« D. Z. Žlebir Na Koroško po nakupih 23. aprila pojdejo kranjski upokojenci spet na poldnevni na-kupovalni izlet v Avstrijo. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center Kranj, prijave zanj pa sprejemajo ob ponedeljkih, sredah in pelkih dopoldne na Tomšičevi 4. Pohod na Kriško goro -1.682 metrov V četrtek, 3. maja, vas društvo upokojencev iz Kranja vabi na lep planinski izlet. Povzpeli se boste na 1.582 metrov visoko Kriško goro. Izhodiščna točka je bolnišnica Golnik, od koder vodi pri-jetna. ne preveč strma pot do cilja. Oprema naj bo planinska. S 1. majem bodo uskladili socialnovarstvene pomoći Po 1. maju bodo nanovo odmerili socialnovarstvene pomoći, in sicer na podlagi lanskih povprečnih dohodkov. Družbene pomoči otrokom bodo, odmerjene na podlagi plač iz minulega leta, povišali za 290 odstotkov in jih s tem uskladili na februarsko raven osebnih dohodkov. To pomeni, da bodo otroški dodatki po praznikih višji za približno 14 odstotkov. Povećani za 256 odstotkov in s tem usklajeni na januarsko raven plač pa bodo tuđi prispevki staršev za oskrbnine v vrtcih in prispevki zavezancev v socialnih zavodih. V vrtcih to pomeni za 35 odstotkov višje oskrbnine. Za 6,5 odstotka bo višja tuđi skrb-stvena pomoč, ki pomeni edini vir preživljanja. Po praznikih bo znašala 1.800 dinarjev. Po novem bodo določili tuđi dopolnilne vire preživljanja. D. 1. Delavski odvetnik odgovarja Vloga disciplinske komisije VPRAŠANJE: Kakšno vlogo imajo v podjetjih še disciplinske komisije? Če npr. delavca po sklepu disciplinske komisije doleti najstrožji ukrep, kako gredo postopki naprej? Kam naj se obrne? ODGOVOR: Disciplinska komisija je tuđi po novi zakonodaji s področja delovnih razmerij še vedno obvezen organ, ki na prvi stopnji odlo-ča o disciplinski odgovornosti delavce za storjene kršitve, za katere se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Niti zbor delavcev niti delavski svet ali katerikoli drug organ v podjetju ne more v primeru, da disciplinska komisija ni bila oblikovana, prevzeti njenih pristojnosti. Res pa je, da so v primerjavi s prejšnjo ureditvijo te pristojnosti močno skrčene. Novi zakon o delovnih razmerjih namreč pozna samo še tri disciplinske ukrepe (prej pet), pri čemer je za izrekanje ukrepov javnega opomina in denarne kazni pristo-jen poslovodni organ ali od njega pooblaščeni vodilni delavec. disciplinska komisija pa odloča le še o odgovornosti za najhujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje lahko delavec v 8 dneh po vročitvi odločbe vloži ugovor organu upravljanja (delav-skemu svetu) oziroma posebni komisiji za reševanje pritožb delavcev, če je ta v podjetju ustanovljena. Ce pristojni organ druge stopnje v 30 dneh ne odloči o ugovoru ali če delavec ni zadovoljen tuđi z drugostopenjsko odločbo, pa lahko v nadaljnjih 15 dneh začne postopek pred sodiščem združenega dela. V zvezi s tem naj posebej opozorimo le na to, da so odločbe o izreku disciplinskega ukrepa izvršljive takrat, ko so dokončne, t.j. z dnem vročitve drugosto-penjske odločbe, na glede na morebitni začetek postopka pred sodiščem. Za pomoč pri vođenju postopkov za varstvo pravic se lahko delavec, ki je član sindikata, obrne predvsem na sindikat. Lahko se obrne tuđi na družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki pa načeloma ne nudi klasične pravne pomoči, ampak intervenira v določenih primerih na podlagi zakona. Sindikalna pravna pomoč (nasveti, sestava vlog, zastopanje pred sodiščem) je v nekaterih ob-Činah (Kranj, Jesenice) že organizirana na ravni občinskega sveta ZSSS in se lahko delavci nanjo v obravnavanih primerih neposredno obračajo. Poleg tega naj bi sindikat podjetja skladno z določbo 82. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja v po-stopkih za varstvo pravic dajal tuđi mnenja, ki jih je dolžan pristojni organ podjetja pred odločitvijo o ugovoru delavca obravna-vati in se o njih izjasniti. Za takšno mnenje, ki lahko pomembno vpliva na vsebino odločitve drugostopenjskega organa, pa se bo delavec pisno ali ustno obrnil na predsednika oz. izvršilni odbor sindikata svojega podjetja. Pomisel Kri ni zastonj Nekdanji krvodajalec mije ondan brez dlake na jeziku zau-pal svoje motive, zakaj je prenehal darovati kri. Ne maram, da mojo kri prodajajo naokoli, je pribil. Najsi je to le izgovor boja-zljivega ali prepričanje neukega človeka, do takšne odločitve ima vsekakor pravico. Bilo pa bi tuđi prav, ko bi njemu in podobnim, ki so še prepričani v umazano kupčijo s krvjo, kdo pojasnit, za kaj pravzaprav gre. Po prostovoljnem krvodajalstvu smo v naši državi resda edinstveni, v sosednjih krvodajalcem nudijo za odvzem nekakšno odškodnino. Pri nas organizacija Rdečega križa poskrbi za dru-gačno oddolžitev krvodajalcu, morda s pogostitvijo, izletom, dru-žabnim srečanjem, slovesno prireditvijo. Vitalni substanci, kakor je kri, je namreč težko določiti tržno vrednost, jo od ljudi kupovati, prodajati in preprodajati. Slednjega tuđi ne počno, kakor je zmotno prepričan naš krvodajalec. Vemo, da je kri v obdobju na-predka medicine pomembna surovina za različne krvne proizvode, ki jih potrebujejo pri operacijah, zdravljenju bolnikov in drugih medicinskih podvigih. Predelava krvi vanje pa ustanovo, ki kri zbira, nekaj stane. Prav takojo stanejo skladiščenje, delo, prevoz, skratka pri tem početju prav tako kot v industriji nastajajo stro-ški. Če, denimo, bolnišnica iz drugega dela naše države potrebuje kri od Ijubljanskega zavoda, mu zanjo plača. Pravzaprav mu plača omenjene stroske, ne pa krvi kot surovine. Naš (bivši) krvodajalec je tedaj tuđi navrgel, da bo raje dal kri onstran meje. Tam mu zanjo plačajo toliko, da si lahko kupi »fasenge« za ves mesec. Na vprašanje, ali se mu zdi njegova kri vredna samo toliko, je le skomignil. Sicer pa ima vsak pravico do svojega (čeprav zmotnega) prepričan/a. ^ ^ Žlebir Kolesarski izlet Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi na kolesarski izlet, ki bo v petek, 27. aprila, z odhodom ob 8. uri izpred stavbe društva na Tomšičevi 4. Upokojenci bodo ko-lesarili na relaciji Kranj - Besnica - Nemilje in nazaj, proga je dolga približno 25 do 30 kilometrov. Postanek in okrepčilo v Nemiljah. PODJETJA IN STROKOVNJAKI ZA ZASNOVO IN IZGRADNJO RAČUNALNIŠKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV Vzpostaviti želimo lasten računalniško podprt informacijski sistem. Če ste podjetje, obrtnik ali strokovnjak z zadosti kvalitetno skupino sodelavcev in ste zainteresirani za sodelovanje, vas vabimo, da nam pošljete pisno ponudbo do 5. maja 1990. Izhodišča za izdelavo ponudbe vam lahko pošljemo po pošti, ali pa so vam na razpolago v vašem podjetju vsak delov-nik med 6. in 14. uro. GRADIŠ LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI SKOFJA LOKA p.o. 64220 ŠKOFJA LOKA, Kidrićeva c. 56, tel.: 632-181 telex 34694, telefax 631-114 / ureja Danica Zavri Žlebir SISKioIMESGLAS 6. STRAN ./ 1 VAŠA IN NAŠA MNENT A Petek, 20. aprila 19g Koga voliti -stranko ali kandidata Občino vrnimo občanom V teh dneh smo priča svojstve-nemu odgovoru in reakciji volil-cev na vođenje naše družbe v zadnjih desetletjih. Volilci so se v prvem krogu volitev najpogosteje opredeljevali za stranko in se po-gosto sploh nišo spraševali o res-nični sposobnosti kandidatov. Prepričan sem, da je zaradi tak-šne naravnanosti volilcev žal iz-padel marsikateri kandidat, ki bi bil dejansko sposobnejši, primer-nejši, pa je imel smolo, da je kan-didiral na napačni listi. Takšnih primerov je bilo manj na republiški ravni, posebej pri članih predsedstva, kjer so volilci imeli možnost kandidate dodo-bra spoznati. Tu so rezultati dokaz, da so se volilci opredeljevali do kandidatov, ne glede na to, iz katere stranke so izhajali. Prvi krog volitev v zbor občin dokazuje, da so volilci kandidate slabo poznali, zato so se opredeljevali po strankah. Prepričan sem, da bi bili rezultati bistveno drugačni, če bi v občinah imeli enake možnosti medijske predstavite kandidatov, kot so jih imeli na republiški ravni. Zaradi navedene pomanjklji-vosti se utegne zgoditi, da bo rezultat volitev ludi v drugem krogu podoben. Ker pa mi kot obča-nu Skofje Loke ni vseeno, kdo bo moj poslanec v republiški skup-ščini in ker sem moja kandidata spremljal v dosedanjem volilnem boju, želim dati svoj skromen prispevek z nekaj razmišljanji k, po mojem mnenju edino pravilni odločitvi volilcev. Slepili bi se, če bi mislili, da bo obravnavana problematika v republiški skupščini zgolj stankar-sko obarvana. Pomembna vprašanja bodo zadevala regionalno problematiko, zato moj poslanec mora biti tako široko razgledan, hitrega in treznega premisleka, da bo sposoben s svojim poznavanjem vseh področij družbene- ga življenja zagovarjati interese moje občine. In če po tej plati primerjam moja kandidata, po-tem se čudim, kako je eden od njiju nerealen v oceni lastnih sposobnosti. Vsak poslušalec na zborih volilcev je lahko ugotovil, da Franci Feltrin dobro pozna varstvo okolja. Strinjam se, da je prav, da nekdo družbo prisili, da se bo v prihodnje bistveno bolj zeleno obnašala. Je pa to področje edino, ki ga, kot je pokazal v naučenih govorih, obvlada, vendar samo to na žalost ne bo dovolj. Po-leg tega je pokazal, da ne da veliko na mnenje stroke. Lahkoje pri povprečnem in nezadovoljnem občanu prodreti s poceni resnico, pol resnico in demagogijo, v republiški skupščini to žal ne bo mogoče. Kdor je na drugi strani poslu-šal Slavka Gabra, je v njem lahko spoznal treznega moža brez Feltrinove vsiljive teatralnosti, moža, ki so mu dosedanje uni-verzitetne delovne izkušnje pri-nesle široko razgledanost in pre-pričljiv argumentiran nastop. Zanj sem prepričan, da v republiški skupščini ne bo samo statist, ampak aktiven sooblikovalec njene politike. Predlagam torej, da v položaju, ko gre za interese občine, vsaj enkrat nehamo gledati samo strankarsko pripadnost kandidata, ampak izbirajmo po njihovi dejanski kvaliteti in sposobnosti. V teh primerjavah pa se Feltrin nikakor ne more kosati z Ga-brom, ki ga prekaša po vseh ob-čečloveških merilih, trdim ćelo, da tuđi v pogledih na varstvo okolja. Volilci borno storili slabo uslu-go sebi in občini, če borno v ne-deljo volili kandidata, ki prece-njuje svoje sposobnosti in od ka-terega občina ne bo imela koristi. Srečko Erznožnik Kako bi Ško/jeloška ZSMS rada ohranila oblast Predvolilne kampanje se za-ključujejo. Pred 14 dnevi, tik pred volilnim molkom, je škofje-loška ZSMS objavila članek pod naslovom Demokracija tuđi zaži-ga. Da je bil članek le člen v verigi napadov, nizkih udarcev, pod-tikanj in namigovanj na Dh-MOS, ni bilo težko ugotoviti. Če bi ZSMS Škofja Loka vpra-šali, s čim si je v svojem prete-klem obdobju zaslužila visoke osebne dohodke, bi bil odgovor: nič. Dejavna je postala skupaj z ostalima partnerjema,ko se je za-vedela, da njena zmaga na volit-vah prvič ne bo več samoume-vna. Spoštovani volilci, v Škofji Loki bodo v nedeljo na volitvah tri liste komunistov oz. pred kratkim izstoplih. Občinske politične strukture ponovno dokazujejo, kdo je edini »usposobljen« kader oz. kdo lahko našo družbo »demokratizira«. 1. ZSMS je izjavila, da so jim politični nasprotniki demontirali železno konstrukcijo s transparentom in tako ćelo ogrozili var-nost življenja občanov. Če bi to bilo res, potem bi morala biti že vložena ovadba proti neznanim storilcem, vesti o tem pa v 14 dneh še ni bilo zaslediti. Največ-jega laika ta izjava ni mogla prepričati, saj je SGP Tehnik železno konstrukcijo postavlja! tri dni, nepridiprav pa naj bi jo raz-stavil v nekaj trenutkih, ne da bi ga pri tem kdorkoli zalotil. Posebej zanimivo pa je še to, da mili-čniki domujejo le dobrih 100 m od transparenta in da tega nišo opazili. »Mladinci« - kdaj mislite s takšnimi pravljicami končati? 2. Tuđi plakatna afera je bila le metanje peska v oči. Kako bre-zobzirni, nevljudni so bili naši nasprotniki in s kakšno aroganco so nam tuđi v 'ej občini odstra-njevali volilno propagando, so nas opozarjali številni občani, de-lavci, uslužbenci in se čudili, da ne reagiramo. S svojimi podpisi so izrazili svoje ogorčenje, posebej še nad vodstvom škofjeloške ZK. Predvsem pa vam, spoštovani volilci, svetujem, da se zamislite nad najnovejšim plakatom ZSMS Škofja Loka, ki za izvolitev Slavka Gabra obljublja dobitek 1.000.000 DHM. Ne nasedajte poceni šalam in pastem loterijske »tinte«. Prve svobodne volitve in demokratične volitve so preveč resna stvar, da bi še naprej pristajali na norčevanje iz preprostega človeka. Volite PROTI takšni morali! Pojdite na volišča in dajte glas DEMOS-u, da bo tuđi v občine prišla demokracija in da bo ko-nec samovolje in samodrštva »posvećenih«. Volilni štab DEMOS-a Škofja Loka Stranka ZKS - SDP urbanizira Vprašanje urejanja prostora -okolja je tema vseh volilnih pro-gramov - ne samo naše stanke. To je povsem razumljivo, saj gre za bistven dejavnik kvalitete ■našega življenja. Naše izhodišče je prav tako, kol obeh strokov-njakov dipl. ing. arh. Alenke Pu-har in Marjana Bežana, da je treba namreč marsikaj ponovno preveriti, dopolnili... Le tega ne vemo, v čem je ZKS - Stranka demokratične prenove soustvarjala veljavni urbanistični dokument, saj so vendar te dokumente pripravljali strokovnjaki, državni organi omogočili javno razpravo in sprejem v skupščini..., ražen če je nujno dojemanje našega polit ičnega prostora tako, da gre kar za popolno izenačevanje stro-kovnih inslitucij, stranke, držav- V boj ih za glasove volilcev je marsikaj pomembnega ostalo v ozadju, med drugim ludi razmišljanja o nadaljnjem razvoju in o potrebni preobrazbi naših današnjih občin. Socialistična zveza Slovenije je zato prejšnji teden pripravila srečanje z naslovom "Občino vrniti občanom". Zdi se mi, da so nekatera dobra spozna-nja odprta na proučevanje večde-setletnega razvoja lokalnih samoupravnih skupnosti v zahodni Evropi vključno z Evropsko listino o lokalnih samoupravah, vredna premisleka zlasti sedaj, ko smo s prvimi demokratičnimi volitvami udejanili politični piu-ralizem. Tako so se v razpravah pred volitvami pojavila zanimiva vpraša-nja kot npr. ali je delegat v zboru občin oziroma v zboru krajevnih skupnosti odgovoren za svoje odločitve stranki, ki ga je predlagala, ali volilcem, ki so ga izvoli-li. Ob enodomnih skupščinah si takih vprašanj ne bi zastavljali, tam so odločilne stranke. Za delo sedanjih skupščin pa so taka vprašanja še kako indikativna. Volilci v občini ali krajevni skupnosti zaenkrat še upravičeno pri-čakujejo, da bo njihov delegat predvsem zagovornik interesov svojega okolja. Dosegel naj bi kar največjo naklonjenost občine ali republike pri zagotavljanju vi-šje ravni in kakovosti življenja ter pri ustvarjanju boljših pogo-jev za delo in poslovanje podje-tij. Tako v republiki kot v sedanjih občinah prihaja in bo priha-jalo do podrejanja ožjih interesov širšim. Če je to za republiko še razumljivo, pa bo treba s spre-membami sedanjih občin doseči, da bo interes ljudi na nekem zao-kroženem območju le njihov in da bodo o njem določali samo ne pa delegati drugih območij, ki jih mogoče ta vprašanja sploh ne za-devajo. Kasneje bom to pojasnil s stanjem in dogajanji v radovlji-ški občini. Na srečanju slovenskih sociali-stov je bilo postavljeno tuđi vpra-šanje, kdaj in kako je bila občina vzeta občanom, da jo je treba sedaj vrniti. Lahko rečemo, da po vojni občine kot prave lokalne samouprave sploh nismo imeli. Mogoče so to bili v prvih desetih letih krajevni in mestni ljudski odobri. Vsekakor pa smo s Kar-deljevo reformo komunalnega sistema leta 1955 dobili prevelike občine enotnega modela, ki naj bi bile ekonomsko in socialno sa-mozadostne. Z združevanjem ta-krat nastalih občin v še večje smo nato v naslednjih desetih letih dobili današnje občine, ki ne zadovoljijo nikogar več. Kot lokalne samoupravne skupnosti smo razglasili krajevne skupnosti, vendar brez izvirnih prihod-kov za njihovo delovanje, kar je eden glavnih atributov za lokalno samoupravo po določilih Evropske listine iz leta 1985. Po drugi strani so neke krajevne skupnosti premajhne za lokalne samoupravne skupnosti in se že danes zaradi podobnih interesov na zaokroženih območjih pove-zujejo med seboj. Na primeru občine Radovljica lahko to dokaj dobro osvetlimo. Skoraj na vsak i seji zbora krajevnih skupnosti so se nam ob obravnavi kakšnih posebej koč-ljivih prostorskih odločitev oblikovale med dvaisetimi kraievni-mi skupnostmi, kot jih imamo, v glavnem štiri zaokrožene skupine delegatovi lipniške doline, ra-dovljiške ravnine, blejskega kota in navadno najbolj homogena skupina delegatov krajevnih skupnosti iz Bohinja. Očitno občina Radovljica taka, kot je, ni zaokrožena, pač pa jo sestavljajo štiri manjša zaokrožena območ-ja. Ali so to bodoče občine? Mogoče. Prav zato me pobude, da naj Bled postane ponovno občina ali naj vsaj krajevna skupnosl dobi poseben, finančno samostojni položaj, nišo presenetile. Nasprot-no, še prepričale so me, da borno - mogoče še ne takoj po volitvah, vsekakor pa do konca novega za-konodajnega obdobja - priče velikih sprememb v organiziranju občin, če bo le obveljala tista, da je volja volilcev - občanov prva. Vseeno pa borno morali pri svojih odločitvah glede občin upo-števati, da enotnega modela za njihovo organiziranost ne borno postavljali. Pogoj za novo občino bo le vsebinska in ozemeljska za-okroženost, pa naj bodo majhne ali velike kot npr. večja mesta -tuđi Ljubljana. Gospodarstvo, na katerega bodoča občina ne bo imela neposrednega vpliva, v ve-čini občin ne bo zadoščalo za za-dovoljitev osnovnih socialnih in drugih potreb občanov, za te bo morala poskrbeti država - Republika Slovenija. Na razvoj svojega gospodarstva bo občina z odločitvami pa ven-darle pomembno vplivala. Kot rečeno - ne z neposrednim vme- šavanjem, pač pa z ustvarjanje pogojev za hitrejši razvoj tistih panog, ki so prostoru občine in njenim Ijudem najbolj primerne. Po moje spadajo med take pogoje poleg splošnih še urejena gospodarska infrastruktura, komunalno urejena stavbna zemljišča, primerna davčna politika ter spodbujanje manjših projektov prek občinskih razvojnih skla-dov. Neposredna skrb občine bo nedvomno razvoj tistih gospodarskih panog organiziranih v javnih podjetjih in razvoj tistih družbenih dejavnosti, ki bogatijo občanovo bivanje (komunalno in stanovanjsko gospodarstvo, do-polnilno izobraževanje, kultura, šport, varovanje okolja in še kaj). K vsemu temu mi bo zanesljivo kdo postavil vsja dve vprašanji. Najprej: Kako to, da se kot pred-sednik skupščine tako velike občine, kot je Radovljica, in kot kandidat za ponovno izvolitev na to funkcijo zavzemam za razko-sanje te občine? Odgovor je ta, da gre za prepričanje o potrebno-sti sprememb v dobro občanov in za večjo učinkovitost občin. Drugo vprašanje pa bo: kaj pa uprava, državni organi'1 Mar bo vsaka občina res morala imeti tako ob-sežni upravni aparat kot danes? Izkušnje v zahodni Evropi so drugačne. Uprava in državni organi so organizirani za več občin, so pa strokovni in odgovorni za svoje predloge. Za konec še tole: na Gorenjskem bo mogoče štirikrat ali petkrat toliko občin kot danes. Dobre izkušnje v dosedanjem medobčin-skem sodelovanju velja zaradi usklajenega delovanja v republiki razvijati še naprej. Mogoče bo to ostal Svet gorenjskih občin, mogoče pa bo kaj drugega. bolj-šega. Danijel Marko Bezjak, Radovlji ca Revanšizem - da ali ne? nobenega sredstva, da bi se mogli fizično maščevati... Odvetniku Stanislavu Klepu predlagam, da grozilnih pišem Odvetnik Stanislav Klep v svojem članku utemeljuje, kako neutemeljena je bojazen pred maščevalnostjo, ki nima nobenega realnega temelja, ki naj bi jo domnevno razglabala ZKS Stranka demokratične prenove in z njim strašila volilce. Pravi tuđi, da je splošno znano, da nasprotniki sedanje oblasti združene v Demosu nimajo Videoteka si ogleda nekaj članom ZKS- ŠDP in ZZB. ki jih hranimo na MS ZKS-SDP za Gorenjsko. Morda bo verjel... V predvolilnih aktivnostih jih nismo želeli uporabljati in zlora-bljati, ker bi nas to samo potisni-lo na nizko raven predvolilnega boja, na katero ne pristajamo. Za OK ZKS-SDP Kranj Alenka Kovšca Morala in politika Gospod Stane Boštjančič, zop ste napravili nekakšen salto m" tale. Kar naenkrat ste prešli " moralo in obnašanje. Kot »veli' moralist« poskušajte moj prim1 oceniti še z boljševiškim vidike' o »moralno politični primerfl1' sti« moje osebe. Pri tem se VaS zdi primerno uporabljati še kn čansko etiko, ki je sicer nikoli"; ste upoštevali oziroma spoštova!' Da se bova pogovarjala nara*! nost. Obsojen sem bil za dejanj1 ki ga je sodišče ocenilo za kazfl vo, ne pa za nemoralno, kot f svoji stari navadi lažete. Nekd je namreč moj prehod zaprl svojim avtomobilom, ki sem f jaz s svojim odrinil toliko, & sem mogel svojo ženo, ki ji ' grozil spontan splav, peljati zdravniku (torej skrajna sila), tem je bil avto približno tričet metra na ulici in se ni pri ten zgodila nobena nesreća niti šk1' da. Šio je torej kvečjemu za pfj kršek. Takrat je šio pač zato, i postopek proti meni speljete. * veda v smislu neprikritega sovr štva in revanšizma proti tistif za katere ste menili, da jih nis' še dovolj dotolkli. Sedaj ob ko cu tisočletja pa ste kar naenkf postali dobri, seveda boste v.' popravili in uredili, kot obljublj] Vaša ZKS - stranka demokratičU prenove. Obenem pa zle namefl in seveda revanšizem, sedaj ct\ nemoralo in politično korist1' ljubje nalagate svojim politični1 nasprotnikom. S tem svojim be nim razmišljanjem se mi kot f zrvana oseba smilite. Zato, k' mi je vsak človek enkraten, n ponovljiv in svet. Vam seve^ Vaša natolcevanja in laži odpD" čam, pa tuđi Vas prosim, da mef in drugim Vašim žrtvam opros' te marsikatero pikro na Vaš f čun. Boste lažje živeli. ; Vitomir Gfj P.S.: Svojo hlapčevsko naravo ste kazali s tem, ko Vas skrbi, da bi kdo zamenjal mene z Vašif nadrejenim v Planiki, ki se pi! enako kot jaz, ima pa arugo in'f Prav nič pa Vas ne skrbi za mol ga soimenjaka Vitomirja Gro* ki ima poleg enakega priimka ' di ime enako, je pa popolnofl druga oseba. Je že tako, da lji) Vaše baze ljudje iz ljudstva ni! nikoli nič brigali. V torek, 17. aprila, je bila v reportaži Živila Kranj pomotoma napisan« trgovina Hrastje. Pravilno se glasi Nakupovalni center ČIRČE. Bralcem se opravičujemo! fCAKITUS^ Partizanska 34 64208 Šenčur pri Kranju Tel: (064) 41-159 nih organov in skupščine. česar pa si pri njunem domrievnem poznavanju naše občine ne znamo predstavljati. Občinski komite ZKS Stranke demokratične prenove Kranj tuđi nima in ni imela nikakršnih ambicij biti urbanizirajoča stranka, verjetno pa ji ni odrekati pravice, da se do nekaterih urbani-stičnih predlogov in rešitev opre-deljuje. Misel, ki sta jo slrokovnjaka napisala na koncu prispevka, je izhodišče naših programskih točk in zadovoljni borno, če nam bosta podpisana v korist vseh občanov pri tem pomagala. Za OK ZKS - SDP Kranj ALENKA KOVŠCA z x Penzion TRIGLAV /\ZJm^/\ Kolodvorska 33, Bled ^^■~^>--^>^-*~*\ (pri železniški postaji) drinska kosiiai 50 din za 4 osebe vsak dan od 11. do 17. ure turistični menu Od 75 (lili dalje več vrst steackov jagnje na ražnju jedi po naročilu kraški in dalmatinski pršut izbrana vina sobe za dnevnipočitek posebna soba za zaključene družbe do 25 oseb skupinam nad 10 oseb odobrimo 10 % popust Odprto vsak dan od 7. do 23. ure! Informacije in rezervacije tel.: 77-365 ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Odslej vas nenadni obiskj ne morejo več presenetiti! MARKET MLIN0 na Bledu je odprt tuđi ob sobotah od 7. do 19, ure! Market je bogato založen z vsem prehrambenih blagom, v vinoteki pa vam nudimo širok izbof kvalitetnih vin znanih proizvajalcev. Obiščite nas in se prepričajte! Petek, 20. aprila 1990 M^tj*n*);W- 7. STRAN [GLAS Večno vprašanje -je fotografija lahko umetnost? VRMTEV H GLEDANJU Ljubljana - Lani je Moderna galerija v Ljubljani s časopisom M'ars vsekakor sklenila v slovenskem kulturnem prostoru zapolniti s problemi vizualne umetnosti. V ta okvir sovpada tuđi fotografija, ki ji tako kot povsod drugod po svetu ob obletnici nastanka tuđi pri nas namenjamo primerno pozornost. Če bi naslov, sposojen iz prispevka Dragana Bulato-vića v zadnji številki M'arsa (z letnico 1989), pomenil gotovo dejstvo, bi nadaljnje razpravljanje pravzaprav ne bilo potrebno. Namreč o fotografiji in njeni družbeni veljavi v likovni umetnosti. Toda fotografiji, fotografski sliki, temu čudežu, ki je do danes ohranil celovitost - hkratno popolno udeležbo v vizualni menjavi - je žal danes odmerjen pri nas le dokaj pičel del veljave. Ve-ljava je tako pičla, da ta likovna umetnost - mnogi se Še danes sprašujejo, ali je sploh umetnost - niti nima svojega časopisa, ne na se-veru, ne na jugu te države. Zato pa od časa do časa priđe vendarle kakšen ža-rek, pa še to ob tako po-rnembnih obletnicah, kot je 150-letnica nastanka fotografije. Temu dejstvu je v celoti namenjena zadnja Številka M'arsa, komaj leto dni starega časopisa za likovno umetnost, ki ga izdaja ljubljanska Moderna galerija. Namenjena je pravzaprav beseda, ki vsekakor pove premalo: v časopisu je namreč primeren izbor be-sedil, ki so posvećenih "branju fotografije". V pri-merjavi z založenostjo fotografskih revij na tujezalož-niških policah je takšen raz-ttiišljajoč prispevek o fotografiji več kot dobrodošel. Še posebej zato, ker slovenski prispevek k nastanku in razvoju fotografije doslej še ni osvetljen, kot bi lahko bil in kot bi moral biti. Zato je bila predstavitev nastanku in obletnici namenjena številke M'arsa tuđi dobrodošla priložnost za ponovno postavljanje ćele vrste vprašanj o položaju fotografije pri nas. Eno od že leta ponavljajočih se Fotograf preverja lastnosti in postavitev svojega motiva izmenično s prostim očesom in skozi iskalo aparata. Ferdo Lupša: Siamski domačinki, razstava v kletnih prostorih Moderne galerije Ljubljana. vprašanj vsekakor zadeva določitev institucije, ki bi se ukvarjala s to vrsto umetno,-sti. Toda žal še vedno nismo razjasnili, kako ravnati s fotografsko dediščino. Zato ni čudno, če se je veliko dragocenega materiala že porazgubilo. Če ne bi bilo posameznikov, ki so v svoje veselje zbirali material za svoje zasebne fotografske muzeje, bi bilo vse skupaj še najbolj podobno katastrofi na tem področju. Prvi del zajetnega nacrta o predstaviti fotografije pri nas -razstava v ljubljanski Me-stni galeriji - je bil uspešen, uresničiti pa bo seveda treba še preostali del nacrta: razstava o fotografiji med obema vojnama in povojno obdobje. Očitno brez velikih težav ne bo šio. Toda obletnica nastanka fotografije in iskanja našega prispevka k razvoju fotografije, ni prinesla na površje samo blede slike našega vred-notenja fotografije - ne ob-stajajo niti knjižnice, niti ni tekoče fotografske informatike - pač pa tuđi nekatere premike. Vsaj v načrtih: Moderna galerija namreč bo sčasoma v svojih kletnih prostorih odprla fotografski informacijski center s fotografsko periodiko in še čim. Pri načrtih ostaja tuđi sistematsko ukvarjanje z obdelavo in hranjenjem fotografije, kar drugi muzeji moderne umetnosti po svetu počno že leta, pri nas pa je vse skupaj razdrobljeno med slovenski gledališki muzej, šolski muzej, kabinet slovenske fotografije in še kakšno ustanovo. Ali pa so čaši tuđi v našem prostoru fotografiji vendarle bolj naklonjeni? Če bi to ugotavljali po nav-zočnosti fotografije v medi-jih, tega občutka pravzaprav ne bi mogli imeti. Ven-dar pa ni mogoče zanikati, da se tuđi s takšnimi deja-nji, kot je razmišljajoče pisanje o fotografiji pri nas, ki si je uspelo izboriti mesto v predvsem slikarstvu na-menjeni reviji, za fotografijo vendarle čaši spreminja-jo. Lea Mencinger GLEDALISKAURAVVRTCU Škofja Loka - Predstava za najmlajše in še v pravem gledališču, ob plesu, petju, živi glasbi - vse so si zamislile vzgojiteljice vrtca Pedenjped VVO Škofja Loka. časom, ko so vzgojiteljice vrtca Pedenjped s °dru Loškega gledališča zaigrale za najmlajše Zajčkovo hišico, si n'ti mislile nišo, da bo dvorana nabito polna. Predstava je bila za °troke, ki sicer ne hodijo v vrtec oziroma jih obišče potujoči vr-tec. Otroci v vrtcu so seveda predstavo videli že prej v mali dvojni vrtca Pedenjped. Tuđi tokratno predstavo - gre za glasbeno pravljico s plesom " je pripravilo deset vzgojiteljic vrtca Pedenjped pod vodstvom Vzgojiteljice Maje Jelovškove. Prijetno Levstikovo besedilo Kdo Je napravil Vidku srajčico - z nevsiljivo vzgojno poanto o skupim delu - povezuje ples in živa glasba. Okoli tristo otrok obeh Vrtcev na Trati si je minule dni že ogledalo predstavo in pri tem Prav nič ni skrivalo navdušenja nad tem, da se na odru njihove v*gojiteljice "igrajo". Da bi si kar največ otrok lahko ogledalo Predstavo,jo bodo ponovile tuđi v dvorani Loškega odra in sicer J'.torek, 24. aprila, ob 17. uri. Skupaj z vstopnico bodo prejeli tu-^i besedilo pesmice, da si jo bodo doma ob pomoći staršev lažje ^pomnili. L. M. Spominska razstava Iveta Šubica BARVNE PREDLOGE FRESK Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli spominsko razstavo barvnih pred log za freske slikarja Iveta Šubica. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel Termopol Sovodenj. V opusu akademskega slikarja, grafika in ilustratorja Iveta Šubica posebno poglavje predstavljajo stenske podobe: freske in trije mozaiki. To poglavje je v njegovem delu še toliko pomembnejše, meni dr. Ivan Sedej, ki je za loško razstavo pripravil oceno - ker ne gre le za monumentalne naloge, javna naročila, ampak tuđi za stvaritve za skromnejše na-ročnike. Pri slikanju znamenj in podob na pročeljih podežel-skih hiš, je uporabil precej likovnih prvin, ki ne učinkujejo kot poudarek, ampak kot iz-hodišče, hkrati pa je poudaril staro likovno strukturo, ki temelji na baročni umetnosti. Podobe na znamenjih in na kmečkih hišah - slikar je natanko raziskal in tuđi poznal vse tehnološke finese slikanja na svezi omet - imajo v Šubičevem opusu še neki drug pomen: pogosto upodobljeni priljubljeni kmečki svetniki obe-nem izžarevajo tuđi slikarjevo spoštovanje do kulturne dediščine in vsega, kar so spoštovali naši predniki. Posluh za interpretacijo v specifičnih medijskih govoricah -od freske do mozaika se v Šubičevem opusu kaže tuđi y predlo-gah in skicah za monumentalnejše freskantske naloge. Vsako skico je izdelal več kot natančno in obenem tako, da ima vredn .,t tuđi kot samostojna umetnina. L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja slikarka Klementina Goli-ja. V Mestni hiši sta na ogled razstavi Bogastvo jugoslovanskih arhivov in razstava likovnih del gorenjskih, goriških in pomur-skih likovnikov Pogledi na aktualnosti V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 19.30 SLG Celje uprizorilo J. Ortona Plen - za red petek I. in izven. Jutri v soboto, bodo predstavo ponovili za red sobota I. in izven. V mladinskem kulturnem centru Carnium pripravljajo jutri, v soboto, 21. aprila, ob 20. uri na velikem ekranu reportažni film o Vietnamu, profesionalnega kamermana Marka Deua. V dvorani kranjske Gimnazije bo danes, v petek, ob 18. uri koncert mladinskih pevskih zborov, ki se potegujejo za udeležbo na republiškem pevskem srečanju v Zagorju. Nastopili bodo: mladinski pevski zbor Stane 2agar Kranj, mladinski pevski zbor Miha Pintar Toledo Titovo Velenje pod vodstvom Matja-ža Vehovca in dekliški pevski zbor Poj mlado srce pod vodstvom Janeza Forška. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled retrospektivna razstava fotografij in slik Iva Koželja. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del Janeza Boljke, Martina Avse-nika, Dore Plestenjak, Domna Slane, Hamida Tahirja in Jake Torkarja. RADOVLJICA - V galeriji Kamen na Linhartovem trgu je na ogled razstava krajin slikarja Frančiška Berceta z Jesenic. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Franca Crva, člana foto kluba Jesenice. ŠKOFJA LOKA - V dvorani Loškega odra bodo danes, v petek, ob 20. uri zadnjikrat zaigrali svojo uspešnico Hrup za odrom M. Fravna v režiji Lojzeta Domajnka - za izven. ZKO Škofja Loka pripravlja jutri, v soboto, ob 20. uri literarno glasbeni večer v kapeli Puštalskega gradu. Predstavili bodo pes-niški prvenec A. Cešnovarjeve. Pesmi bosta brali Marija Lebar in Tina Teržan, v glasbenem programu pa sodelujeta Vesna in Jasna Jan. V galeriji Ivana Groharja odpirajo danes, v petek, razstavo barvnih predlog za freske slikarja Iveta Šubica. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, ražen ponedeljka, od 9. do 17. ure. ŽIRI - V dvorani Svobode v Žireh bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert ob 10-letnici ustanovitve ženskega pevskega zbora DPD Svoboda Žiri. Na koncertu bo sodeloval tuđi mešani pevski zbor Trbovlje. LJUBLJANA - Kranjsko eksperimentalno Gledališče čez cesto se po uspešni premieri ter ponovitvah na Jesenicah in Kra-nju tokrat seli s svojim gledališkim projektom MARS v Lju-bljano. Danes, 20. aprila, bodo ob 19.30 nastopili v Mestnem gledališču. PRIREDITVE V TRZICU Tržič - Ta konec tedna bodo v Tržiču najmanj tri prireditve, ki jih ne kaže zamuditi. V Paviljonu NOB odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo likovnih del akademskega slikarja Valentina Omana. O tem koroškem umetniku bo na otvoritvi govoril Aleksander Bassin. Ob tej priložnosti bo Mohorjeva družba iz Celovca predstavila knjigo Pariški requiem posvećeno slikarju Omanu, spremno studijo k monografiji pa je napisal dr. Ivan Sedej. V kulturnem programu bo nastopil Ljubljanski oktet. Fotogalerija Slovenija in Foto klub Tržič pa v Kava baru Slovenija na Partizanski 6, danes, v petek, ob 20. uri odpirata razstavo športnih fotografij avtorja Milana Malovrha, člana Foto kluba Tržič. Na otvoritvi bodo prikazali tuđi diapozitive na temo športa. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bo v Osnovni soli Heroja Bračiča v Bistrici koncert; komorni zbor Peko Tržič bo predstavil program za pevsko tekmovanje Naša beseda 90 v Mariboru. Na prireditvi sodelujejo še zbori: mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika, ženski pevski zbor Milko Škoberne z Jesenic in mešani pevski zbor Glasbena matica iz Ljubljane. ŠE ENA PREMIERA Jesenice - Danes, v petek, ob 19.30 uri bo v Gledališču Toneta Čufarja še zadnja letošnja premiera. Mladi iz gledališkega krožka so pod vodstvom Jakoba Kende in ob sodelovanju do-mače gledališke hiše pripravili predstavo Hiša Alenke Goljevš-ček. Knjižne zanimivosti ROCK PESMI Resda sramežljivo, pa vendar sem ter tja tuđi pri nas zagledajo luč sveta zbirke pesmi posameznih rockovskih avtorjev. V tako osnovanem razmišljanju kaj hitro zapademo v depresijo, ki nam vbija v glavo misel o prostorski in številčni majhnosti naroda. To bi seveda lahko pomenil odgovor tuđi na večno vprašanje, zakaj pri nas splošno iziđe tako malo knjig, še posebno prvencev. Neuveljavljenim piscem se pravi-Ioma vrata založb zelo težko odpirajo, potemtakem bi lahko mirno zapisali, da se še toliko težje, recimo jim, rockovskim pesnikom. Pomislite namreč, kdaj ste lahko nazadnje vzeli v roke nov izvod tovrstnih pesmi? V pričujočem kratkem zapisu pravzaprav želimo zgolj ilustrativno opozoriti na tri tovrstne projekte. Najprej se ustavimo v Beogradu in se spomnimo na voditelja Riblje Čorbe Bora Džordževića. Če izvzamemo njegove zadnje izlete v dnevno politiko, potem mu pač moramo priznati njegov doprinos k ju-goslovanskemu rocku, kjer je ob glasbi vedno dan poudarek predvsem besedilom - del Borovega načina razmišljanja najde-te v pesmarici Hej Sloveni (samizdat). Drugi opomnik bi veljal zbirki, ki jo je avtor Zoran Pre-din naslovil po eni, za nekatere njegovi najboljši, pesmi, Pra-slovanu (Založba Obzorja Maribor). Lačni Franz se je tako z glasbo kot Predinovimi songi dodobra zasidral med ljubitelje kvalitetne rockovske glasbe. In kot tretji, glede na datum izida, omembe vreden projekt, tuđi Jani Kovačič je namreč končno (preko Alepha) uspel priti do zbirke svojih pesmi. V. B. ureja LEA MENCINGER @®I5ISKMJ©IEnCaLAS 8. STRAN /TELEVIZIIAjRADIOJKgr^ir Petek, 20. aprila 1990 TVSPORED PETEK 20. aprila 9.00 Poročila 9.05 TV mozaik 9.05 Spored za otroke in mlade 9.30 Bluebell, angleška nadalje vanka 15.25 Svet na zaslonu 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Tednik, ponovitev 18.00 Spored za otroke in mlade 18.50 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Bajke na Slovenskem, dokumentarna serija 20.55 J. le Carre: Smilevjevi Iju- dje, nadaljevanka 21.55 TV dnevnik 3 22.15 Pogledi 23.10 Železni križec, angleški film 1.15 Video strani 2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — po-skusni prenosi 17.50 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 I '90, oddaja pred SP v nogometu 21.00 Skupščinska kronika 21.30 Človek in glasba 22.20 Satelitski programi 1. program TV Zagreb 8.30 Otroška oddaja 9.00 Šolski program 12.30 Poročila 14.55 Ponovitev nočnega progra ma 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalni program 17.55 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18 40 Muppet show 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zakon v LA 20.55 Domači shovv program 21.40 TV dnevnik 22.00 Kulturni magazin 23.00 Šport danes 23.05 Noč z vami 1.10 Poročila SOBOTA 21. aprila 8.20 Video strani 8.30 Nemščina 9.00 Spored za otroke in mlade 9.15 Lonček kuhaj 10.25 Ovčar Hobo, ameriška na-nizanka 14.40 Videogodba, ponovitev 15.25 I '90, oddaja pred SP v nogometu 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Risanka 16.55 Opice pojdite domov, ameriški film 18.35 Vaš zelenjavni vrt, izobra-ževalna serija 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.20 Žrebanje3x3 20.30 Križkraž 22.05 TV dnevnik 22.25 Grehi, ameriška nadaljevanka 23.15 Oblaki slave, angleški film 1.05 Video strani 2. program TV Ljubljana 20.50 Igrani film 22.20 TV dnevnik 3 22.35 Športna sobota 23.00 Noč z vami 1.05 Poročila NEDELJA 22. aprila 16.30 Satelitski programi - po- skusni prenosi 19.00 Danes skupaj, oddaja TV ZG 19.30 TV dnevnik 20.15 Serpico, ameriški film 22.20 Satelitski programi — po- skusni prenosi _________1. program TV Zagreb 8.50 TV koledar 9.00 Izbor izobraževalnega programa 10.35 Cebelica Maja 11.00 Saga o Forsythih, angleška nadaljevanka 13.00 TV družinski magazin 14.30 Zgodba o žabcu, ameriški mladinski film 16.00 Kritična točka 16.45 TV dnevnik 17.00 TV dražba 17.30 Maček pod čelado, ponovitev TV nadaljevanke 18.30 TV dražba 19.20 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.15 Alf 8.40 Video strani 8.50 Otroška matineja 9.40 Poltrona expres, španska nadaljevanka 10.10 Lepi upi, ponovitev nadaljevanke 10.10 Alo, Alo, humoristična nadaljevanka 11.30 Domači ansambli: ansam-bel Vinka Cverleta 12.00 Kmetijska oddaja 14.10 Formula 1, francoska nadaljevanka 14.55 Kolo sreče 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Slepar, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Balkan ekspres, igrana serija 21.00 Zdravo 22.20 TV dnevnik 22.40 Sova Hunter, zadnji del ameriške nadaljevanke _______2. program TV Ljubljana 10.00 Oddaja za JLA 13.00 Nedeljsko športno popold-ne 19.30 TV dnevnik 20.00 Biblija: Moč in slava, dokumentarna oddaja 20.50 Camel Trophv - Španija 21.35 Satelitski programi - po-skusni prenosi 21.50 Športni pregled 22.35 Satelitski programi - po-skusni prenosi _________1. program TV Zagreb 8.20 Nočni program, ponovitev 9.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 9.30 Poročila 9.35 Asterix 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Resna glasba 13.00 Serijski film za otroke 14.00 Poročila 14.05 Nedeljsko popoldne 16.05 Po letu 2000, avstralska poljudnoznanstvena serija 17.00 Igrani film 18.45 Asterix 19.10 TVsreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Igrana serija 21.00 Zabavna glasba 21.30 TV dnevnik 21.50 Športni pregled 22.35 Poročila v angleščini 22.40 Noč z vami 0.45 Poročila PONEDELJEK 23. aprila 9.00 Mozaik, ponovitev 9.05 Spored za otroke in mlade 9.15 Mladinski pevski festival Celje '89 9.55 Zrcalo tedna 15.30 Sova Hunter, ameriška nadaljevanka 16.20 EP, video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Mozaik, ponovitev, Zdravo 18.05 Spored za otroke in mlade 18.10 Radovedni Taček 18.25 Miti in legende islamskih Ijudstev 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 I. Župe: Silicijev horizont, proizvodnja TV, AGRFT, Emotion film in Lepota in narod, film proizvodnja AGRFT 21.00 Osmi dan 21.50 TV dnevnik 22 10 Operne zgodbe, angleška serija 23.40 Sova Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka _______2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — po-skusni prenosi 18.50 Pustolovščina - slikarstvo, izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.15 Zvezdni prah, zabavnoglas-bena oddaja 22.10 Satelitski programi - po-skusni prenosi _________1. program TV Zagreb 8.30 Red mora biti 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 14.45 Poročila 14.55 Ponovitev nočnega programa 17.00 TV dnevnik 1 17.20 Izobraževalni program 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka 18.45 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Oblačno z dežjem, drama, 1 del 21.05 Zunanja politika 21.35 TV dnevnik 21.55 Šport danes 22.00 Noč z vami 0.00 Poročila TOREK 24. aprila 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 10.30 Nemščina 13.30 Nemščina — »Alles gute«, ponovitev 5. lekcije 14.00 Žarišče, ponovitev 14.30 Sova Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka 16.30 TV dnevnik 16.45 TV mozaik 17.45 Spored za otroke in mlade Lonček, kuhaj 18.05 Pogledi, ponovitev 19.00 Risanka 19.17 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Moja poslednja sanja, francoska nadaljevanka 21.00 Evrosong, zabavnoglasbe-na oddaja TV Zagreb 21.50 TV dnevnik 22.10 Sova Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka _______2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — po-skusni prenosi 18 10 Svet športa, oddaja TV Zagreb 19.00 Slovenska ljudska glasbila in godci 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer Evelin VVaugh, angl. do-kum. film Vnovič v Brideshead, angleška nadaljevanka 22.35 Satelitski programi - po- skusni prenosi _________1. program TV Zagreb 8.30 Otroška oddaja 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Ponovitev nočnega programa 14.50 Poročila 15.00 Prezrli ste, poglejte 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja 17.50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 18.45 Znanost in mi 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Vojne usode, angleška nadaljevanka 21.10 Teme in dileme, kontaktni magazin 22.40 TV dnevnik 23.00 Šport danes 23.05 Noč z vami 1.10 Poročila SREDA 25. aprila 9.05 Spored za otroke in mlade Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka 10.00 Moja poslednja sanja, francoska nadaljevanka, ponovitev 15.30 Žarišče, ponovitev 15.30 Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka, ponovitev 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Mozaik 18.05 Spored za otroke in mlade 18.20 Pisma iz TV klobuka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Trio Novšak, koncert iz Smelta, prenos 22.05 TV Dnevnik 3 22.20 Kako smo volili 23.20 Sova Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka 0.10 Video strani 2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — po skusni prenosi 18 30 Alpe Jadran 19.00 Vaš zelenjavni vrt izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Bogovi so padli na glavo, bocvanski film UGODEN PRVOMAJSKI NAKUP ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE LOKA SVOJIM KUPCEM VINO MASLOVAČKO BELO 1/1 15.1C VINO BRENTAR RDEČ11/1 14,8« TRAVARICA 1/1 DALMACIJAVINO 49,9! VAFEL KARAT čok. 250 gr. Koestlin 14,31 MIGNON čok. 500 g Koestlin 27,3( NAPOLITANKE lešnik 500 g Koestlin 21,4( PIVO UNION 1/2 7,0 KAVA MLETA 200 g 19,91 trgovsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA SGP GRADBINEC KRANJ po. Nazorjeva 1, tel.: 26-361 y% 0^ .0** \iotv* iss>,.- t^-jfiSC«*** $0 $tw *t& Petek, 20. aprila 1990 /TELEVIZIIAJRADIOJCIN^^ 9. stran (O-i-l-UI Z < .. *: X::-:v.;.x;.::x' '*' .,*.. ..:$:*.. .,&. x:-: %y* ,..&... ...5$::,. 13 Urednikova beseda Tokratna številka Snovanj prinaša vrsto prispevkov z etnološkega področja. S tem je povezano tuđi uvodno razmišljanje dr. Ceneta Avguština, ki izraza bojazen, da bo sčasoma lepi zeleni kamen portalov in ob oknih propadel, zamenjavepa ni. 0 ohranjanju stavbne dediščinepri nas piše tudiAnka Novak. Pletarstvo in ljudsko rezbarstvo staprispevka h kulturni dediščini. Literarni del Snovanj seje tokrat žal moral premakniti v naslednjoštevilko. Lea Mencinger VSEBINA dr. Cene Avguštin: KAMEN, KIIZGINJA Anka Novak: SPOMENIKILJUDSKEGA STA VBARSTVA NA GORENJSKEM Ida Gnilšak: PLETARSTVO VRADOVLJLCI Zora Torkar: LJUDSKI PODOBAR LOVRENCERZAR Dušica Kunaver: MALI TRA VEN Cene Avguštin Kamen, ki umira Eno najpomembnejših oblikovnih sestavin v gorenjski arhitekturi od 17. stoletja dalje predstavljajo kamnoseški izdelki iz zelenega kamna, vulkanskega groha, ki so ga lomili v dolini Peračicepri Brezjah in ga obdelovali na Črnivcu v še danes po imenu znani Kocijančičevi delavnici. Uporabnost kamna so zaradi njegove nizke trdote poznali že Rimljani, saj je iz njega izklesan rimski na-grobnik iz Lesc, ki ga hrani Gorenjski muzej v Kranju. V srednjem veku je zaradi uporabe drugih gradiv, predvsem različnih peščen-cev, zanimanje za peračiški kamen upadlo, znova se pokaže v 16. stoletju, ko ga uporabijo pri prenovitvenih delih na gradu Kamnu 1. 1537 in 1548 ter pri zidavi nekaterih meščanskih hiš v Radovljici. Od 1. 1606, ko se srečamo z najstarejšim sakralnim spomenikom te vrste, portalom cerkve na Savi na Jese-nicah, se začne število teh kamnoseških izdelkov neprestano povečevati (Sv. Lucija pod Dobrčo, Bitnje v Bohinju itd.). Njihov skle-njen porast uvrščamo v zve-zo z novim lastnikom ali vsaj uporabnikom kamno-loma mojstrom Kocijanči-Čem, ki naj bi po tradiciji prišel s Primorskega, iz de-žele z razvito in staro kamnoseško tradicijo. S pomoč-jo novega, za obdelavo iz-redno pripravnega gradiva so ti primorski prišleki razvili svoje sposobnosti do ta-ke mere, da jih danes šteje-mo med najuspešnejše kamnoseške oblikovalce re-nesančne, baročne in klasi-cistične dobe na Sloven-skem. Že v 17. in v začetku 18. stoletja so Kocijančičevi kamnoseški izdelki, predvsem po kvaliteti izstopajo-či cerkveni portali, prekrili gorenjski prostor. Izdelova-li so jih po risanih predlo-gah, ki se po stilu od daleč navezujejo na srednjeev-ropske renesančne vzorce, po obdelavi detajlov in njihovi kompozicijski razpore-ditvi pa predstavljajo pokrajinsko posebnost. Z izdelavo bogatih cer-kvenih portalov si je Koci-jančičeva delavnica kmalu pridobila naročnike tuđi med meščani in kmeti in ćelo med fevdalci. Tako je bila kmalu po sredi 17. stoletja udeležena pri veliki pre-zidavi graščine Katzenstein v Begunjah, 1. 1680 je sode-lovala pri obnovi gradu Thurn v Preddvoru, že 1. 1618 pa pri zidavi Mallvje-vega meščanskega dvorca v Tržiču. Med kmečkimi domovi, ki so se v dobi renesanse začeli počasi osa-mosvajati vezi gole funkcionalnosti in uveljavljati pri gradnji tuđi dekorativne pr-vine, lahko omenimo neka-tere hiše, opremljene s portali in okni peračiške delav-nice, med njimi predvsem Legatovo hišo v Lescah. V 18. stoletju se je število cerkvenih in plemiških na-ročnikov peračiških izdelkov začelo zmanjševati, če-prav je še 1. 1730 delavnica kamnoseško opremila ce-lotno Thurnovo graščino v Radovljici, prihajala pa so številnejša naročila iz va-ških okolij. Prav v tej dobi je namreč kmečka arhitektura začela izoblikovati tip kmečkega dvorca, pri kate-rem je kamnoseški okras igral pomembno vlogo. V 19. stoletju je Kocijan-čičeva delavnica že obvla-dovala velik del Gorenjske in s svojimi izdelki segla ćelo na Koroško. Baročne oblike zamenjajo klasicisti-čne, ki jih delavnica preoblikuje in sestavlja po svoje, pri čemer se nemalokrat, posebej v kmečkem okolju, približa zakonitostim ljud-skega snovanja. V istem času najde pera-ška delavnica tuđi v mešča-nu močnega odjemalca, posebej pri obnovi 1. 1811 po-gorelega Tržiča in 1. 1835 Radovljice. Mesto plemiškega naro-čnika je prevzel v 19. stoletju lastnik fužin in tako se je v tem času na Gorenj-skem izoblikoval poseben kamnoseško obogaten tip fužinskih dvorcev, kakršne poznamo iz Stare Fužine, Bohinjske Bistrice, Kamne Gorice in Jesenic. V neštetih variantah in povezavah klasicističnih, baročnih ,in renesančnih motivov, povezanih s sado-vi lastne ustvarjalnosti, je peraška delavnica v 1. polovici 19. stoletja izoblikovala pravi pokrajinski stil, posebno gorenjsko različico klasicizma. Upad umetniške inovativnosti v 2. polovici 19. stoletja pomeni tuđi stagnacijo peračiškega kamnoseštva. Z ustanovitvijo novih kamno-seških delavnic. ki so upo-rabljale drugačne materia-le, je Kocijančičeva delavnica izgubila svoj monopol-ni položaj in v novejši dobi skoraj povsem zamrla. V treh stoletjih svojega obstajanja je Kocijančičeva kamnoseška delavnica izde-lala iz zelenega tufa stotine in stotine najrazličnejših izdelkov kot so portali, oken-ski okviri, arkadni stebriči, dušniki, leve, zidne vitrine, kamnite klopi in ograje, kapelice in znamenja, odprte lope itd., s cimer je odločil-no prispevala k oblikovanju forenjske kulturne krajine, ial že nekaj desetletij število dveh spomenikov neprestano upada. Zamenjujejo jih pridobitve sodobne civilizacije, izdelki iz drugačnih gradiv in drugačnih oblik. Ljudje, posebej v vaških okoljih, neusmiljeno od-stranjujejo priče te bogate kamnoseške kulture in se pri tem ne zavedajo kolik-šne vrednote, tuđi material-ne, s tem zametujejo. Zave-dati se namreč moramo, da so ti izdelki že postali predmet trgovine, ki jih pošilja na različne trge, tuđi tuje, kjer novi lastniki z njimi namesto nas bogatijo izgled svojih domov. In kar se je teh spomenikov še ohranilo, mnogi ne-zadržno razpadajo, še posebej, če so izpostavljeni vlagi ali vremenskim nevšečno-stim. Druge uničujejo kisli dež in izpušni plini, podobno kot mnoge najdragoce-nejše arhitekture po svetu. Zavarovanje teh spomenikov ni enostavno. More ga izvesti samo strokovnjak - restavrator. Zelo razširjen način barvanja portalov z oljnimi barvami položaj samo poslabšuje, ker zapira pot zraku in povečuje vla-go, ki se rada kopiči v po-roznem kamnu. ©©JSSSSOTEHGLAS 16. STRAN SNOVA.NJA. Petek, 20. aprila 1990 P Ana Novak Stiska Ijudskega stavbnega izročila Spomeniki Ijudskega stavbarstva na Gorenjskem Skrb za usodo in ohranjanje našega Ijudskega stavbarstva šega že v konec tridesetih let. Tedaj so začeli razmišljati o potrebitosti, da bi predstavili naše ljudsko stavbarstvo na enem mestu v muzeju na prostem ali sloven-skem skansenu. Kmalu po drugi vojni so se pri-zadevanja v tej smeri obnovila. Razmišljali so že o primernih površinah (2500 do 2800 m:) v okolici Ljubljane, kjer naj bi postavili šest do deset poglavi-tnih tipov slovenske kmečke hi-še s pripadajočimi gospodar-skimi poslopji ter nekaj tipov pastirskih stanov, obrtnih de-lavnic itd. Toda: "Ta osrednji muzejski nacrt ni bil uresničen iz več razlogov, med drugim tuđi zaradi tega, ker je bila pred-stavitev arhitekturnih spomeni-kov s predstavitvijo na izbrano zemljišče v nasprotju s splošno veljavnim in zakonsko določe-nim načelom varovanja spome- blja svojega duha, svojo avten-tično sporočilno vrednost. Tako smo mislili tedaj, ko so bile naše vaši še podobne same sebi. Le redki posamezniki so ubirali svojo pot in po svoje ukrepali. V prvi polovici šest-desetih let so prestavili na vrt gradu v Skofji Loki Škoparjevo bajto, deset let kasneje so pre-nesli na grad Zaprice v Kamni-ku nekaj lesenih kašč, deset let kasneje je Zavod za spomeni-ško varstvo v Kranju s prestavi-tivjo (4) zgradbe v kompleks grajskega prostora v Stražišču rešil propada leseno sitarsko hišo. V široki etnološki srenji pa ni bilo ne moči ne volje -pač zaradi že omenjenega odnosa do tovrstnega reševanja spomenikov - da bi kaj ukreni-la v tej smeri. Z vse večjim vključevanjem do-mačinov v nekmetijske dejav-nosti, z nastajanjem boljših gmotnih razmer, najugodnejših Hišni portal pri Maliju,konec 16.,začetek 17. stoletja stavbarstva, iščejo rešitve v vse-slovenskem muzeju na prostem, ki ga načrtujejo na pri-mernem zemljišču na območju občine Domžale. Kranjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je novi pobud-nik uresničitve ideje o sloven-skem skansenu. Izdelan je prvi elaborat, ki obsega med drugim tuđi sezname izbranih spomenikov iz različnih slovenskih regij, ki naj bi jih postavili v načrtovani etnopark. Bo razu-mevanje za stisko v ohranjanju Ijudskega stavbnega izročila, ki ga zdaj premoremo še prav malo, doseglo stopnjo, potrebno za preživetje tega izročila - vsaj v muzeju na prostem? Spomeniki Ijudskega stavbarstva, ki jih ohranjamo na terenu - tam, kjer so zrasli - so se že vrasli v zavest domačinov kot zrcalna podoba načina življenja njihovih prednikov, v njih iščejo svojo lokalno identitete Zbrati na enem mestu vse še ohranjene priče ustvarjalnosti, estetskih in uporabnostnih raz-mišljanj, ki jih je oživljal pre-prosti ljudski arhitekt in stav-benik, ko je gradil bivališče, gospodarsko zgradbo na Gorenjskem, Primorskem, Štajer-skem, se pravi, odpreti pogled njem Zavodu za varstvo spomenikov ing. arh. Peter Fister. Akcija je stekla na začetku se-demdesetih let. Vodil jo je etnološki oddelek Gorenjskega muzeja; Zavod za spomeniško varstvo tedaj ni imel svojega etnologa. Prva leta smo jo vklju-čevali v okvir zbiranja gradiva za etnološki razstavi v Besnici (Besnica, Materialna kultura v 19. in 20. stoletju) in Gornje-savski dolini (Kmečka naselja in stavbarstvo v Dolini, 1973). V naslednjih letih pa smo delo zasnovali kot samostojno akcijo. Vsako leto naj bi na območju vsake gorenjske občine iz-brali po en objekt in ga dokumentirali z nadrobnimi izmera-mi. Tako bi se ustvarjal arhivski fond, na osnovi katerega bi bilo mogoče kdaj kasneje postaviti stavbe tuđi v muzeju na prostem. Pri izboru objektov za ta namen sta kot konzultanta in umetnostnozgodovinska sve-tovalca sodelovala tuđi Cene Avguštin in Olga Župan. Leta 1974 je v resnici imela vsaka gorenjska občina dokumentiran po en spomeniški objekt. Že v naslednjem letu se je začelo zatikati pri denarju. Akcijo so najbolj vztrajno podpirale KS Kranj, Radovljica in Jese Malijev dom na Golniku.Arhiv gorenjskega muzeja Kranj nikov "in situ", na kraju sa-mem" (2). Čeprav sta že zgodaj dva naša vodilna tedanja etnologa naglašala potrebnost reševanja problematike varstva etnoloških spomenikov v okviru muzeja na prostem (3), Novak je klical k takojšnjim studijskim pripravam "saj tako delo traja precej dolgo, če naj prinese dozorele uspehe", smo bili -ražen redkih izjem - bolj zagre-ti za varovanje spomenikov na mestu, kjer so zrasli. Ta svoj varstveni koncept smo znali utemeljevati z vsakomur spre-jemljivimi dejstvi. Spričo majhnosti slovenskoga prostora, ki ga je moč s sodob-nimi komunikacijami in pre-voznimi sredstvi skoraj v enem dnevu obvladati podolgem in počez, in hkrati še, zlasti zaradi izrazite geografske in kulturološke ali etnološke heterogenosti, se je zdela misel na slovenski skansen vsiljena in tuja. Naše ljudsko stavbarstvo, ki je organsko raslo v naravnih in kulturnih pogojenostih npr. alpskega, mediteranskega in panonskega prostora, kliče po svoji vraščenosti v avtentično pokrajino. Če ga prestaviš v novo okolje, npr. v okolico Ljubljane, to stavbarstvo izgu- kreditnih pogojev so šestdeseta leta v znamenju prvih intenzivnih predelav ne le posameznih objektov, temveč naselbinskih aglomeracij v celoti. To se je pospešeno nadaljevalo v se-demdesetih letih. Do sredine osemdesetih let, ko se ta val predelav umirja spričo manjših gmotnih možnosti, so gorenjske vaši preoblikovale svojo ar-hitekturno podobo. Iz nove ce-lote izstopajo v posameznih naseljih, največkrat le osamljeni primeri tradicionalnega Ijudskega stavbarstva, kot pravi kontrasti. V gradbeni evforiji in stihiji, ki so ji botrovala seveda prizadevanja po bolj sodob-nem stanovanju pa tuđi novo oblikovno pojmovanje, ki je v kmečkem okolju nacrtno iztre-bljalo tradicionalne predstave o lepem - kot da bi kmečki člo-vek tuđi na tem področju hotel zabrisati svoje, tedaj malo ce-njeno kmečko poreklo: v tem pogledu je bilo pravo tekmova-nje. Vse bolj je postajalo očit-no, da je ogroženost ljudske stavbne dediščine dosegla stopnjo, ki kliče vsaj k nadrobnejši arhitektonski dokumentaciji. Zavodi za spomeniško varstvo so začeli zaposlovati usposo-bljene etnologe za varstvo et- noloških spomenikov. Slovenska spomeniškovarstvena služba je več kot tri desetletja pre-mogla enega samega delavca, ki se je ukvarjal samo z var-stvom etnoloških spomenikov, v regionalnih spomeniškovar-stvenih zavodih so se s tem ukvarjali ob drugem delu umetnostni zgodovinarji in ar- hitekti - če so jih zavodi premo-gli. Prav novi rod etnologov konservatorjev je v zadnjem desetletju, sicer v najbolj neugodnih gmotnih pogojih začel razmišljati in na svoj način tuđi udejanjati idejo o muzeju na prostem. V času, ko izginjajo na vaši še poslednje avtentične priče tradicionalnega Ijudskega v način življenja našega člove-ka iz različnih slovenskih po-kraiin. Spomenik na mestu svojega nastanka ima svojo posebno pričevalno vrednost v odnosu do okolja, kjer je nastal. Ta vrednost je enkratna in ni na-domestljiva. Spomenik vklju-čujemo v življenje, ga prilaga-jamo v celoti ali vsaj delno novi funkciji, ohranjamo stavbno lupino, členitev prostorov, ven-dar se pri slednjem pogosto že podrejamo njegovi novi na-membnosti. Le redki so primeri, da je mogoče na kraju sa-mem spomeniški objekt obrav-navati in reševati tuđi muzeolo-ško, se pravi, oživiti ga v prvotni funkciji in ga spremeniti v razstavni objekt - v muzej. Pri revitalizaciji spomenika ima vsak financer svoje zahteve. Pri prenosu stavbe v muzej na prostem, dobi spomenik vrednost eksponata v razmerju 1 : 1, v katerem muzealec z opremo oživlja podobo življenja, ki je utripalo v tej ali podobni zgradbi. V Gorenjskem muzeju v Kranju smo se lotili reševanja etnoloških spomenikov z nad-robno arhitektonsko dokumentacijo in arhiviranjem. To je svetoval konservator pri teda- nice, zato je bilo na območju teh občin tuđi največ storjene-ga. Zdaj teče delo naprej v okviru kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne de diščine. V nadaljevanjih borno predstavili nekatere arhitektonsko dokumentirane spomenike Ijudskega stavbarstva. Mnogih zdaj ni več ali pa so preoblikovani do nespoznavnosti. Slikovno gradivo predstavlja Malijevo hišo z Golnika 10, k jo je potres leta 1976 tako pri-zadel, da jo je komisija določi la za rušenje. Opombe: 1. V. Koželj, Muzej na prostem ko skupni spomeniškovarstveni in muzejski problem,-Varstvo spomenikov 28, Lj. 1986, str. 101 102 2. V. Koželj, n.v.d., I. Keršič, naselja, stavbarstvo in notranja oprema. Slovenski etnograf XXXII 1980-82. Lj. 1983, str. 43 3. V. Novak, Ljudsko stavbarstvo ^ naši etnografiji, Slovenski etnograf V, 1952, str. 16 4. V. Knific, Muzej na prostem Stražišču pri Kranju, Varstvo spomenikov XXVI, 1984, str. 79 82 5. V. Knific, Muzeji Ijudskega stav-barstva v Sloveniji, Zbornik pc svetovanja Zaščita spomenika narodnog graditeljstva, Bg. 1984 Malijev dom, Golnik 10: Gank pred hišnim portalom Detajl freske na fasadi Petek, 20. aprila 1990 17. STRAN ' @@m@SS^©IEKGLAS Pletarstvo - ena najstarejših obrti Pletarstvo v Radovljki Pletarska domaća obrt sodi med starejše obrti. Omembe in upodobitve pletarskih izdelkov najdemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske (1689) in v starih slovarjih iz začetka 18. stoletja, npr. "S'bizhev-ja korba" in "zhibelina korba". Gospodarski časopis Noviceje spodbujal organizacijo pouka pletarstva in h gojenju vrbe. K razvoju obrti so veliko prispevali potujoči pletarski tečaji v začetku tega stoletja. Spodbujale so ga nenazadnje obrtne razstave, v okviru katerih so se uspešno predstavili tuđi pletarji s svojimi izdelki. Ena takih razstav je bila leta 1935 v prostorih Narodne sole v Radovljici. "Izdelki do-mače radovljiške pletarne iz vrbov ja vzbujajo posebno pozornost, "je tedaj zapisa! Gorenjec. V začetku šolskega leta 1894/95 je bil odprt na Stroko-vni soli za lesarstvo v Ljubljani oddelek za pletarstvo, kjer je trajal pouk tri leta. Poleg sploš-nih predmetov so poučevali tuđi skiciranje pletarskih izdelkov, prostoročno risanje, geometrijo, imeli so tuđi praktični pouk iz vrbogojstva. Prvi učitelji so bili češki mojstri. Po tej soli se je lahko zgledova-la radovljiška Državna pletarska šola, ustanovljena leta 1908 pod vodstvom Vzornih delav-nic z Dunaja. Prostore je sprva imela v bivši soli, kasneje se je preselila v graščino. Strokovni in praktični pouk je vodil Leon Patik s Češkega. Sola in njeni vrbovi nasadi pod Mestom so dpbro uspevali, o čemer se da-nes lahko prepričamo iz krajših objav v Gorenjcu in drugih časnikih. Pletarski pouk so obi-skovali vajenci iz Bodešč, Rib-nega, Bleda, Koritnega in drugih okoliških vaši in seveda iz Radovljice, kjer so posamezne družine dale tuđi po tri svoje člane v uk. Pletarji, ki so si ple-tarsko znanje pridobili v dveh letih šolanja, so nadaljevali de-lo v pletarski delavnici, ki je včasih zaposlovala tuđi po 50 pletarjev hkrati. Kakor lahko razberemo iz katalogov in ceni-kov, je pletarna zalagala trgovce s širokim izborom izdelkov od košaric in večjihkošar za pe-rilo ter postovlanih kosar do pohištva. Pletli so večinoma iz beljene vrbove pletenine, v manjši meri so uporabljali tuđi slamo, trsje in ličje. Izdelki radovljiške "Industrije za košar-stvo oz. pletarstvo" so bili da-leč znani po nizkih cenah in kvalitetni ter estetski izdelavi. Enkrat je v pletarni kupovala ćelo kraljica Marija. Surovo (vrbovo protje) je pletarna nabirala na peščenih bre-govih Save pod Radovljico. Pletli so predvsem iz oguljene-ga protja. Lubje se je dalo odluščiti od stebla najbolje v drugi polovici julija ("okrog sv. Jakoba"). Postopek so imenovali "muženje". Mladiko so omajili s pomočjo razcepljene veje, skozi katero so potegnili sadiko, ostanke lubja na steblu pa odstranili s srpasto zaokro-ženim nožem, imenovanim "fovč". Večje količine protja so prekuhavali v velikih kadeh tuđi do 48 ur, preden se je dalo oluščiti. Orumenelo protje, ki je dalj časa čakalo oluščeno, so belili v žveplovih kopelih. V graščini, kjer je delovala rado-ljiška pletarna, so po pripove-dovanju uporabljali za kuho protja velik kotel, v katerem so lahko naenkrat zavreli cei vagon. Od leta 1935, ko šoia ni več delovala, je z nekdanjo šolsko opremo in z orodjem nadalje-vala pletarsko obrt Marica Derničeva s petimi izučenimi pletarji. Njena pletarna je dela-la do srede 60-ih let. Glavni izdelki Derničeve pletarske de-lavnice so bili potovalni kovč-ki, košare za perilo, cekarji. otroški vozički in različne košarice. Danes nadaljuje tradicijo rado-vljiškega pletarstva le še Mar-jan Golmajer, p. d. Katež iz Predtrga v Radovljici, kjer je svojčas skoraj vsaka hiša imela svojega pletarja. Iz negojenih, neoguljenih šib, ki ji nabira ob Savi, plete kose za listje, jerba-se in košare za sadje, pri katerih kombinira protje s plasti-čnimi trakovi, kar daje koša-ram večjo trpežnost. Steklenice opleta z obeljenim protjem, prav tako uporablja oguljeno protje za košare za perilo, cvet-lične lonce in pladnje. Protje muzi meseca maja, pred uporabo ga namaka v vodi najmanj en dan. Le vlažno šibo lahko ovija in očeta, zato mora pri pletenju hiteti. Za svečanejše priložnosti je včasih pletel okrašene jerbase in košare iz protja, ki so ga obarvali v Wa-gnerjevi barvarni. Pletarstva se je izučil pri očetu in starem oče- tu, ki sta poleg omenjenih izdelkov pletla tuđi gnojne kose iz debelejših leskovih palic. Letos bo v Šivčevi hiši v Radovljici, kjer je nekoč svojo pletarsko delavnico imela Marica Derničeva, ponovno predstavljeno pletarstvo. Ta zapis je najava razstave, za katero ra-dovljiški muzej zbira podatke, slikovno gradivo in pletarske izdelke, s katerimi želi čimbolje predstaviti eno od nekdaj uspešnih obrti v Radovljici. Ida Gnilšak Ljudska plastika na Gorenjskem Ljudski podobar Lovrenc Erzar Središče nabožnih predstav na kmetijah je bila v 19. stole-tju množično razširjena uredi-tev kota nad mizo v glavnem bivalnem prostoru z razpelom ali nabožnimi slikami. V mnogo manjši meri pa so se na bo-gatejših kmetijah uveljavili tuđi hišni oltarčki. Osnovni vzor teh oltarčkov so bile cerkvene oltarne niše in tabernaklji, katerih elemente so ljudski podo-barji seveda uporabljali zelo poljubno in izvirno. Podobarji so se pri tem opirali na svojo osebno tradicijo, sledeč predvsem merilom in estetskim nazorom preprostega ljudstva, ne pa toliko vplivu prevladujoče-ga stila »visoke umetnosti«. Eden tipičnih predstavnikov ljudske plastike na Gorenjskem je bil tiidi Lovrenc Erzar (1835 - 1903), mlinar in podobar iz Nasovč pri Komendi. Z navadnimi nozi in pipcem je rezljal in ustvarjal popolnoma svojevrstne tipe Boga, svetni-kov, Marije, angelov, hišnih oltarčkov in drugih dekorativnih elementov. Vsem pa je skupen »cik-cakasti« ali zobčasti rez, ki je najbolj opazen v arhitek-turnih nastavkih oltarjev in v oblačilih figur. Verjetno ga je Uporabljal zato, da je razgibal ploskve oziroma, da je dosegel igro svetlobe in sence. Prav tako so zanj značilni tuđi bogato °krašeni in rezljani stebri in pi-lastri oltarčkov, ki nas spomi-ijajo na baročno figuraliko v okoliških cerkvah. Glavni Erzarjevi motivi v hišnih oltarčkih so bili prizori veselega in žalostnega /Pieta, križanje/ dela rožnega venca, zadnje večerje, svete družine Pri delu ali na poti v tempelj, Marijine družine ipd. Posebej Priljubljena snov so mu bili iiotivi svete družine pri delu, v oltarčku podobnih kapelicah. ^no takih kapelic hrani tuđi Muzej Kamnik, kupljeno leta '981 v Smledniku /slika/. Ta °Harna kapelica ima tri stene, *adnja pa ima dva Dolkrožna Komenda - Eden tipičnih predstavnikov ljudske plastike na Gorenjskem je bil tuđi Lovrenc Erzar (1835 -1903), mlinar in podobar iz Nasovč pri Komendi. LOVRENC ERZAR - sveta družina pri delu; druga polovica 19. stoletja (74 cm x 44 cm x 20 cm). Muzej Kamnik. okna, v katerih stojijo vaze z rožami. Vznožje oltarja je okra-šeno z bogato rezljano ograjo, prav tako je močno razgibano tuđi stebrišče, na katerem sloni streha. V sredini na strehi je manjša hišica, ob strani sta dva angela in stilizirane rože. V notranjosti kapelice je na levi strani Jezus, ki teše les, poleg njega na desni je Jožef s se-kiro v roki, spredaj prede ob kolovratu Marija. Na desni strani je še zobčasto rezljana peč z dremajočim mačkom. Oltar je pobarvan, prevladu-jejo pa modra, rdeča, zlata in bela barva. Po nekaterih podat-kih naj bi ga leta 1930 preslikal in pozlatil podobar Gotzl iz Ljubljane. Erzarjevi oltarji so bili izre-zljani iz lipovega in smrekove-ga lesa, visoki od 25 do 75 cen-timetrov, navadno so bili sesta-vljeni iz posameznih delov in poslikani z oljnimi barvami in zlato bronzo, čeprav se je sam Erzar močnih in živih barv ogi-bal. Erzar se je loteval tuđi posameznih figur večjega formata, na primer kipov Kristusa in Matere Božje ter posameznih svetnikov, prav tako je rezljal tuđi jaslice, preproste krize za t.i. »bohkov kot«, vendar v vsem tem ni bil tako uspešen in znan med ljudmi, kakor ravno po hišnih oltarčkih, kjer sta njegova fantazija in talent dosegla enega od vrhuncev ljud-skega podobarstva na Gorenjskem. ion Torkar Literatura: M. Gaspari, > Slovenski ljudski podobar Lovrenc Erzar. Etnolog Vili - IX/ 1935-36, str. 82-90. G. Makarovič, Slovenska ljudska umetnost, Ljubljana 1981, str. 248-253. M. Zupančič, B. Rovsnik, Kulturne dragocenosti Kamni-ka. Katalog Kulturne-ga centra Kamnik, Kamnik 1984, str. 21. Naše šege Mali traven APRIL Če kdaj, potem je ob času setve še kako pomembno poznati vreme. Narava je odprta knjiga, vse pove ob pravem času, le brati je treba znati njene črke. Napoved vremena je skrita v barvi neba, v oblikah oblakov in v obnašanju živaliin rastlin. Znamenja lepega vremena: Na travnikih je rosa zelo obilna, nebo okrog gora je brez oblakov, sonce vzhaja svetlorumeno, večerna zarja lepo žari, dim se dviguje naravnost kvišku, plamen veselo plapola. Kaj pa živali? Te so pri svojem delu vesele: pajki predejo mreže in delajo dolge glavne niti, zelena rega leže iz vode in pleza po drevju, lastovke visoko letajo, čebele prihajajo pozno domov, mušice plešejo še po sončnem zahodu, petelini se zjutraj oglašajo glasno in spodbudno. Slabo vreme naznanjajo: jugozahodni veter, v zaceljenih ranah se oglasa bolečina, rosa zjutraj hitro izgine, ponoči se jasno vidi rimska cesta, mesec ima meglico, dim sili k tlom, otroci so sitni, mačka sili za peč, nektere gore - Krim, Stol, Nanos - dobe oblak okrog svojega vrha. "Ko vidimo na Nanosi, daje panjava gor, alora bo biirja!" pravijo Kraševci. Naj bo vreme tako ali drugačno, pomlad je tu in kmet lahko veselo zapoje; Preden so se začela pomladna dela, je bilo treba ponovno preveriti mejnike ali postaviti nove, če je morda prišla k hiši nova njiva ali nov travnik. Postavljanje mejnikov je bilo nadvse pomembno delo. Predstavljanje mejnikov na skrivaj pa tako hud zločin, da krivci niti po smrti nišo mogli mirno spati. "Joj, kam bi del?" je bilo menda slišati nekoč na Koroškem, koje neki nesrečnik po smrti prenašal mejni kamen. Končno ga je rešil neki pijanec, ki je bleknil: "Ja, kjer si vzel!" Take strahove je ljudstvo imenovalo "svečniki". Da bi preprečili tak zločin, kot je bilo premikanje mejnikov, so naši kmetje raje odmerjeno zemljo najmlajšemu sinu v družini "zapisali za uho!" Ko so odmerili zemljo in izkopali jamo za postavitev mejnega kamna, so najprej nasuli vanjo dobro strte črepinje ali kakšno podobno, težko odstranljivo "znamenje". Če bi kdo skrivaj prestavil mejnik, bi le težko odstranil vsa "znamenja". Pri postavljanju mejnika so v jamo postavili najmlajšega otroka iz hiše lastnika zemlje. Pogledati je moral na sosedovo zemljo in nato še na domačo. V tistem trenutku mu je priletela okrog ušes krepka zaušnica, tako so mu mejo "zapisali za uho" in fant je vse življenje vedel, kaj je domače in kaj sosedovo! Dušica Kunaver (Iz knjige Slovenske pesmi, šegein panjske končnice) <^Ymmsi§mQLA& 18. stran Petek, 20. aprila 1990 Vredni smo dobrega predsednika! V/n^jCTv^mjv. 'Vn3vM>C£'<**- Nikomur ne borno hlapci. Nikdar več! Pri nas ne srne biti niti enega lačnega in prezeblega človeka Brezposelnim zagotoviti delo, v času brezposelnosti pa pomoč. Veljavo bodo imeli le pridni in sposobni. Kmetom zaslužen ugled in pravično plačilo za delo na zemlji. Zavarovana bosta socialna varnost žena, mater in otrok. Dom in družina morata postati narodova svetinja. • Šolanja naj bo deležen vsak, ki je zanj sposoben, ne glede na socialni status. • Lastna vojska ne bo več trepet sinovom in materam slovenskega naroda. • Slovenci borno služili vojake v Sloveniji. • Ustvarjali borno zeleno, Ijudem prijazno Slovenijo. • Ne borno dopustili razpr odaje družbe ne lastnine in naravnega bogastva tujcem. • Ponosni in zravnani se borno vključili v Evropo. • Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejol (F. Prešeren) IToJk-Vv ■VoO>; /oLc* %*_ nr (^uc^e^vp /\ycf^xyrv~<> ^V^CaU^M^ r+.o- rVo{x!^oJL . %<^j co-o-'S^ izr\^Luc=ctAxx>V~ <^c -Mo!£dežela. -. Petek, 20. aprila 1990 KRANJSKA KANDIDATA ZA ZBOR OBČIN REPUBLIŠKE SKUPSCINE KRANJ 19. STRAN @@®IlKm©3EnGLAS Aleksander Ravnikar Strokovnost, osebne in zlasti moralne kvalitete ALEKSANDER RAVNIKAR, kandidat za delegata v zboru občin Skupščine Republike Slovenije v 20. volilni enoti, diplomirani pravnik, star 39 let, poro-čen in oče treh otrok. Hvala, moji volilci, ki ste mi z visoko podporo omogočili, da nastopam v drugem krogu volitev. Kaj pričakujem 22. aprila? Uspeh, saj sem prepričan, da od svojega kandidata zahtevate strokovnost, osebne in zlasti moralne kvalitete. Kot človek, sem se vedno trudil, da so bile moje poteze podrejene etičnim merilom Kakšna pa je bila moja dose-danja poklicna pot? V Kranju sem bil sekretar občinske skupščine, nato pa vodja splošne službe v DSSS Iskre Kiberneti-ke. Pred dvema letoma, ko je slovenska skupščina prvič izbi-rala novega podpredsednika med več kandidati, sem bil iz-voljen za podpredsednika. Kot so v slovenski skupščini zahtevale moje delovne zadol- žitve, sem se ukvarjal predvsem s področjem družbenih dejav-nosti, torej z vsemi problemi, ki tarejo zdravstvo,varstvo invali-dov, pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje. Največ časa smo pobili za usklajevanje potreb in možnosti, skratka za iskanje pravih razmerij med material-nimi potrebami teh dejavnosti in možnostmi našega gospodarstva in družbe. Ustavne spremembe so odprle vrata mnogim izboljšavam in premio kom. Prav zdaj pa smo pred ključno nalogo: dokončno je treba oblikovati tako imenovane nacionalne programe. V njih bo natančno določeno, kaj nam mora zagotavljati zdravstvo, kaj šolstvo itd., in kakšne so pri tem pravice vsakega med nami. Hkrati s tem bo v posa-meznih zakonih tuđi poudarje-no, da mnoge teh dejavnosti lahko opravljajo zasebniki. Marsikdo pozna moje delo v slovenski skupščini predvsem zato, ker sem pred^ednik Skupine delegatov za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti Četverici v Ljubljani. Med dolgimi seja-mi smo se lotevali pomembnih vprašanj s področja ljudske obrambe in notranjih zadev. Čeprav se z dosežki dela te skupine že kitijo tuđi taki, ki k njim nišo ničesar prispevali, drugi pa dvomijo v pomen dela skupine, sem osebno zadovoljen, ker je skupina veliko naredila in spodbudila marsikatere spremembe v družbi in njeni pravni ureditvi. Spremenjeni so kazenski zakon, zakona o notranjih zadevah in ljudski obrambi, v Sloveniji ni več tajnih uradnih listov, drugače de-lajo organi za notranje zadeve itd. itd. Vse te izkušnje in dobro poznavanje dejanskega in pravne-ga položaja kranjske občine, so me spodbudile h kandidaturi. Če me boste izvolili, vam zago-tavljam, da bodo moji predlogi izraz vaših želja in zamisli. Zato upam, da boste prišli v nedeljo na volišča in me volili. Vitomir Groš Kranj mora dobiti veljavo Vitomir Groš, diplomirani inženir strojništva, samo-stojni gospodarstvenik, rojen 6. 4. 1942, oče šestih otrok, predsednik Obrtnega združenja Kranj in De-mosa - združene opozicije Kranja. Demos združena opozicija Kranja me je predlaga.a za kandidata za poslanca v zboru občin republike Slovenije. Čeprav vem, da bo to opravilo od mene zahtevalo precej truda, sem ponudbo z veseljem spre-jel. Da bodo težave velike, kot samostojni gospodarstvenik ze-lo dobro vem, ker gospodarstvo dobro poznam. Zlasti vem, v kako težkem položaju je slovensko gospodarstvo in še zlasti kranjsko, ki sedaj za na-zaj plačuje ceho za napačne odločitve politikov, ki so doslej vladali brez konkurence. Trudil se bom, da Kranj in Gorenj-ska dobita nazaj veljavo, ki sta jo nekdaj že imela. Tedaj, ko sta bila še urejena in že na prvi pogled vzdrževana. Tedaj, ko je večina podjetnikov in tuđi izobraženih ljudi ostajala na Gorenjskem in v Kranju in s tem dajala perspektivo in večjo voljo do ustvarjanja vsem pre-bivalcem tega konca Slovenije. Torej upam in sem v to prepričan, da borno vsi skupaj zmogli ustvariti pogoje, da Gorenjska ne bo veČ spalna ali ćelo emigracijska krajina za Ljubljano. Očitno bo slovenski državni zbor (parlament) sestavljen ze-lo barvito. Zato mislim, da se ne bo mogla več dogajati samovolja erte same stranke (ka-terekoli!), saj bo sedaj močna opozicija, ki bo budno pazila na vsak spodrsljaj vladajoče večine. Sedaj je že več ali manj jasno, da je dosedanja demokratična opozicija Slovenije, združena v Demosu na teh volitvah zma-gala. S tem hočemo povedati, da se v Sloveniji zaradi tega ni zgodilo nič posebej vznemirlji-vega ali nevarnega. Nasprotno vse je potekalona civiliziran in miren način, jaz temu pravim na slovenski način, kar nam ne more biti v sramoto, temveč le v čast. Zadnji dokaz za tako delovanje Demosa je miren dr-žavljanski protest proti širitvi mejnega pasu na slovenskih mejnih prehodih. 2e najava teh shodov je na miren način prisilila zvezno vlado, da je umak-nila predlog. S tem je dosedanja opozicija -Demos dokazala, da se zna s svojimi političnimi nasprotniki civilizirano pogovarjati in da ima veliko podporo v ljudstvu, torej ima na razpolago veliko strokovnjakov in je sposobna sestaviti strokovno kompetentno vlado. V parlamentu se bom skupaj z osta-limi trudil predvsem za ozdravitev slovenskega gospodarstva v temeljiti. To pomeni, da bom za cdpravo nikogaršnje (družbene) lastnine, ki mora dobiti lastnika, da ne bodo nobeni oblastniki nikdar več mogli manipulirati z njo. To se očitno vidi sedaj, ko se je začel stečajni požar v Sloveniji in so žrtve predvsem zaposleni, ki ostajajo brez zaposli-tve in le redko pravi krivci, ki so sprejemali nepravilne poslovne odločitve. Ker vem, da s tako viso-kimi davki na delo sedanje zaposlenosti ne moremo več vzdrževati, se bom trudil, da v Sloveniji vpeljemo preverjene evropske davčne in druge gospodarske norme, ki bodo ponovno omogočile delo brezposel-nim. ________NOSILCI LIST IN SAMOSTOJNI KANDIDATI Zfl DRUŽBE NO POLITIČNI ZBOR Dragocena kmetijska zemlja PRIMOŽ STRNIŠA iz Kranja, pravnik, odvetnik v Tržiču, star 32 let, nosi-lec liste ZSMS - liberalne stranke za II. enoto Kranj okolica. "Iz programa ZSMS -liberalne stranke poudar-jam dve stvari: razvoj kmetijstva in urbanizem ter razvoj podeželja, okolice Kranja. Obe stvari sta medsebojno povezani, fn kmetijstvu ima liberalna stranka v programu razvoj družinske kmetije, realno davčno politiko v kmetijstvu, s tem pa sta povezana urbanizem in bodoča Pozidava v občini ter razvoj od središča oddaljenih Vasi. Absolutno borno preprečili vsakršno pozidavo kakovostnih kmetijskih zemljišč, gradnjo pa usmerja-li na, za kmetijstvo nezanimiva zemljišča, hkrati pa pravilno oziroma pravičnejše prerazporejali poveča-no vrednost, pridobljeno s prodajo stavbnih zemljišč. Vsekakor je Kranj turistiČno zanimiva občina, saj irna na majhnem prostoru izredne naravne danosti za razvoj turizma, ki jih doslej ni uspešno izkoristila (Je-Zersko, Krvavec, Preddvor). Zato se borno zavzemali za kakcvostnejši razvoj turizma. Seveda vse to ne more mimo varovanja čistega okolja." Neobremenjena, poštena, premiš-Ijena politika PETRA ŠKOFIC, doma z Mlake pri Kranju, stara 24 let, dokumentalistka, organizacijska sekretarka Republiške konference ZSMS - liberalne stranke. "Mislim, da so prav volitve pokazale veliko prednost ZSMS - liberalne stranke. Najprej je to stranka, ki je v tem volil-nem boju ostala izven velike bitke med komunizmom in antikomunizmom, neobremenjena s prete-Klostjo, stranka s popolnoma samostojno politično Pozicijo. Po drugi strani se je izkazala s premišlje-jjostjo svojih odločitev in relativno pošteno igro ter korektnostjo do nasprotnikov. Kot liberalka se zavze-""am za pošteno in premišljeno politiko tuđi v kranjski skupščini. Sem za Kranj kot alpsko mesto, kar mu 'ega in tradicija omogočata, za razcvet turizma, ban-Cr>ištva, manjših podjetij in trgovin, ne pa za nadalj-nJe podpiranje velikih industrijskih gigantov, ki ne Samo, da so ekološko nevarni, povrhu vsega so še gro-"^ozanski zgubaši. Prav tako se zavzemam za Kranj z Ogledno gimnazijo, z zasebnim avtobusnim prevo-*°rn, z dostojno kavarno, s staromestnim jedrom kot kulturnim centrom in na koncu za neoviran vstop v Protokolarni objekt Brdo, ki naj bo javni kulturno-?godovinski spomenik. In seveda za socialno varnost 'n kvaliteto življenja vsakega posameznika. S tem, Kar je delala doslej in kar dela sedaj, ZSMS - liberal-£a stranka dokazuje, da sta ji najpomembnejša svo-D°da in možnosti posameznika." Za gorenjsko varčnost in trmo TADEJ MARKIČ, diplomirani inženir gradbeni-šrva iz Spodnjih Dupelj, zaposlen na Projektivnem podjetju Kranj, nosilec liste Demosa za II. enoto Kranj okolica. "Demos združuje stranke slovenske opozicije (Slovenska demokratična zveza, Socialdemo-kratska zveza Slovenije, Slovenska kmečka zveza, Slovenski kršćanski demokrati, Zeleni Slovenije, Sivi panterji. Slovenska obrtniška stranka) in ima skupni listi v obeh kranjskih volilnih enotah. Vrstni red kandidatov na listah je določil žreb in meni je dodelil šte-vilko 1 v drugi podeželski enoti. Predvsem se bom zavzemal, da se bodo vsi zakoni, ki so bili sprejeti, spoštovali in uresničevali, da bo občina v pomoč ob-čanom in da mora občina čim bolj zmanjšati stroške poslovanja. Posebej kaže negovati dve gorenjski vrlini: varčnost in trmo. Sem za ravnovesje med člove-kom, družbo in naravo. Takoj je treba začeti z zmanj-ševanjem onesnaževanja zraka, voda in zemlje v kranjski občini. Tuđi postavljam na prvo mesto po-polno zavarovanje povirja reke Kckre, edine reke, ki v občini izvira in se v občini izliva v Savo. Gre za vse vode, ki tečejo na tem območju in se zlivajo v Kokro, na tem področju pa je tuđi eden največjih kranjskih problemov pri varovanju okolja, smetišče v Teneti-Šah. V politiki amater, zato bi bilo nepošteno od mene pričakovati velikih dejanj. Čas borno potrebovali, da borno ugotovili, kaj je bilo zgrešenega v preteklo-sti. Predvsem pa je treba podeželju vrniti, kar je nekdaj imelo, od podeželskih šol naprej." Skrb za podeželje FERDO RAUTER, predsednik občinske konference Socialistične zveze Kranj, nosilec socialistične liste za enoto II - Kranj podeželje. "V Socialistični zvezi smo oblikovali jasen program za naše delovanje v občinski skupščini. Kot kandidat v volilni enoti Kranj okolica se bom zavzemal za razvoj turizma kot ene od razvojnih možnosti, ki se nudijo. To pomeni prevrednotenje obstoječe prostorske dokumentacije, ki bo zagotavljala možnosti turističnih vla-ganj na področju Mavčič, Jezerskega, Kokre, Pred-dvora, Kranja in širšega območja Cerkelj. Opredelju-jemo se za razvoj Krvavca z vlaganji v krajih pod Krvavcem. Takšna usmeritev bo zahtevala tuđi čim boljšo preskrbljenost podeželja z vodo, urejeno kanalizacijo, ceste, telefon. Branili borno kmetijska zemljišča pred neustreznimi posegi in sodelovali z vsemi, ki bodo zagotavljali razvoj družinskih kmetij in varovali človekovo okolje ter ohranjali kulturno in naravno dediščino. Pričakujem, da boste Vi in Vaša družina, Vaši prijatelji, izrekli v nedeljo svoj da za nas, socialiste." Zakon naj bo za vse enak DRAGIŠA LAZOVIĆ iz Kranja, oblikovalec v kranjski Savi, nosilec liste Zveze za ohranitev enako-pravnosti občanov za druž-benopolitični zbor v Kranju. "Zavzemal se bom za enake pravice in spošto-vanje vseh občanov, ne glede na narodnostno in versko pripadnost, za spo-„.,,,„„:.,:.,:«r«, .„™_— štovanje običajev in na-vad ljudi. Zavzemamo se za enakopraven način obravnavanja vseh ljudi na vseh področjih, na social-nem, pri zaposlovanju, pri ukrepih občinskih orga-nov. To pomeni enak odnos do enih in drugih. Veliko podporo dajem varstvu in zaščiti okolja in zboljšanju odnosa in nege do ostarelih in bolnih. Poskrbeti in za-gotoviti je treba enake možnosti za kulturno in versko delovanje občanov iz drugih republik, ki delajo in živijo v kranjski občini. Pričakujem vso podporo občinskih organov pri organiziranju kulturno ume-tniških društev, verskih skupnosti in klubov, za kar je potrebno zagotoviti ustrezne prostore za njihovo delovanje. S spoznavanjem in ohranitvijo svoje kulturne dediščine bodo ljudje tuđi bolj spoštovali kulturo drugih, živečih v istem okolju. Zalostno je, da vsa zahodna demokratična Evropa vse to že dolgo časa ima, pri nas pa to sele načrtujemo." Kranj, gorenjsko središče SLAVKO BRINOVEC, magister geografije, pomoćnik direktorja Gimnazije Kranj, nosilec liste so-cialistov za I. enoto -Kranj mesto. "Prizadeval si bom, da Kranj ohrani položaj gorenjskega središča, za kar ima vse danosti. V okviru tega bo naša naloga urediti in revitalizirati staro mestno jedro, ki ima polno kulturnih in zgodovinskih spomenikov, pa nišo zadosti znani. Če hočemo doseči tako stanje, je pogoj prometna ureditev mesta, kar pomeni zgraditev nove avtobusne postaje in izločitev vsega avtobusne-ga prometa iz ožjega mestnega središča. Nujna je po-stavitev nove, lahko dostopne ir. dobro založene tržnice, staro pa revitalizirati. Kranj mora dobiti nove prenočitvene zmogljivosti. Ko borno to dosegli, bo mesto postalo prijetno za bivanje domačinov in zani-mivo za tujce. Če hoče mesto obdržati vlogo regional-nega središča, mora imeti dobro srednje šolstvo z usposobljenimi učitelj: ustrezno opremo, kar dviguje ustvarjalnost učencev. Kulturne ustanove morajo da-jati pečat mestu, predvsem poklicno gledališče, na ka-terega se navezuje sistem amaterskih odrov, glasbena šola mora postati središče glasbene dejavnosti v regiji. Muzej in galerije morajo dopolniti kulturni utrip, športu in rekreaciji pa naj bo namenjen rekreacijski center." Obljubljamo, kar zmoremo uresničiti ALEKSANDER RAVNIKAR, diplomirani pravnik iz Kranja, star 39 let, pod-predsednik republiške skupščine, nosilec liste ZKS - stranke demokratične prenove za I. enoto Kranj mesto. "Ponujam vam le ti-sto, kar lahko izpeljem, saj vem, kaj so obljube in kaj je resničnost. Tuđi Kranj ima pravico, da postane del razvite Evrope s čistim okoljem, sodobno industrijo, s prodornim podjetništvom in obrtjo, da postane občina, v kateri bodo imeli mladi resnično perspektivo in starejši brezskrbno starost. Kranj borno spet s ponosom imenovali Prešernovo mesto. Na volitve gremo z listo, na kateri je 23 odstotkov žensk, na kateri ima najmlajši kandidat 28 let, na kateri sta 2 doktorja znanosti, 23 ljudi z visoko izobrazbo, 14 z višjo in 5 s srednjo, na listi imamo dva specialista. Vsak od nas je strokovnjak na svojem področju, spo-soben uresničevati naš skupni program in v skupščin-ske predloge oblikovati vaše zamisli in želje. Vse to, kar obljubljamo, lahko uresničimo brez velikih pre-tresov. Pot v Evropo utiramo ljudje, vsak med nami in vsi skupaj. Prepričan sem, da vemo, kaj nam je sto-riti, da znamo to uresničiti in da borno skupaj vse to zmogli." Kranj naj bo prijazno me sto Vitomir Groš je diplomirani inženir strojništva kandidat Demosa. Zaradi povezave med republiškim in občin-skim parlamentom sem tuđi na listi za družbenopolitični zbor kranjske občine. Kot Kranjčan po rodu sem zelo zainteresiran, da postane Kranj do svojih prebivalcev in gostov prijazno mesto v vseh pogledih. Da izgubi pretiran poudarek na industriji in betonski arhitekturi. Da dobi svojo starodavno veljavo, ki jo je v zadnjih dvesto letih že nekajkrat zapravil, zlasti po zadnji vojni. Prizadeval si bom, da Kranj postane poslovno, turistično, tr-govsko, prometno in kulturno mesto, ki bo že na prvi pogled čisto in urejeno. Bom proti pre-tirani širitvi mesta, proti nepotrebnim novim pozidavam, ker sem prepričan, da je po 45 letih potrebno najprej začeti s saniranjem obsto-ječega in to temeljito, ne le z nekaj fasadami na let0 nadaljevanje na str. 22 @®ISISKMJ©IEnGLAS 20. STRAN RADOVLJICA Petek, 20. aprila 1990 RADOVLJIŠKA KANDIDATA ZA ZBOR OBCIN Dr. Avguštin Mencinger (Demos) Izziv je bila avtomobilska cesta Dr. Avguštin Alojzij Mencinger je star 52 let, stanuje v Ra-dovljici in je zaposlen kot zdravnik internist v jeseniški bolnišnici. Je član radovljiškega odbora Slovenskih kršćanskih demokratov in kandidat Demosa-združene opozicije za radovljiškega poslanca v zboru občin republiške skupščine. Jože Dežman (ZSMS - liberalna stranka) Novo razmerje moči Jože Dežman je star 35 let, stanuje v Lescah in je kot zq& dovinar zaposlen v Gorenjskem muzeju v Kranju. Za po* slanca v zbor občin ga predlaga radovljiška ZSMS-liberal1 na stranka. "V politiko so me privedli vsakdanji, konkretni problemi, predvsem pa spoznanje, da so ekološki problemi, ki ogrožajo razvoj gospodarstva, zlasti turizma in kmetijstva, vse hujši," pravi dr. Mencinger. "Izziv je bila avtocesta. Če bo zgrajena tako, kot je bila predstavljena v javnih občilih, bo velik ekološki problem za Gorenjsko in Slovenijo. Kot laik ne morem razumeti, da so oblastniki in načrtovalci dali prednost cesti za tranzitni promet pred slovenskim cestnim križem, ki je tako zelo pomemben za slovensko gospodarstvo. Nobena va-rianta ceste, ne severna in ne južna, ni "dobra; še najboljša rešitev bi bila, če bi jo speljali po trasi sedanje ceste. Naspro-tujem tuđi cestninski postaji na Brezjah, ker bi zavzela prevelike površine kakovostnih kme-tijskih zemljišč. Drug ekološki problem, na katerega bo tuđi treba opozoriti v skupščini, sta Bled in Bohinj, še zlasti jezera. Razmišljam tuđi o kardiova-skularnem centru nA Bledu oz. v Ribnem. Odgovor, ali je smi-selno graditi takšen center, naj dajo strokovnjaki; jaz pa me-nim, da bo to naložba z velikim posegom v prostor in z velikim poslovnim tveganjem. Zakaj ne bi raje za začetek uredili Rikli-jeve hiše na Bledu, v njej na-mestili nekaj aparatov za testiranje telesne zmogljivosti, zaposlili domaće zć'avnike, ki si-cer iščejo službo, povabili skromne angleške turiste in jim za majhen denar pregledali kri, jih testirali in jim določili, koliko morajo prehoditi na dan, kako jesti in podobno," je dejal dr. Mencinger. "Kako si predstavljam delo v skupščini? Že ime poslanec pove, da me nekdo pošilja in da bom moral zagovarjati njegove zamisli in predloge, ne pa vsiljevati nekih svojih idej." "V zadnjem samoupravnem mandatu sem kot poslanec v zboru združenega dela republiške skupščine z nekaterimi razpravami pokazal nestrinjanje z doseda-njim načinom skupščinskega odločanja pa tuđi to, kako si predstavljam delo poslanca v pri-hodnosti. Tako sem oktobra 1988. leta predlagal referendum o dopolnilih k zvezni ustavi, novembra in decembra istega leta sem v pismu predsedniku skupščine Miranu Potrču in v pogovoru za časopis 7D protestiral proti nespoštovanju poslovnika republiške skupščine in se zavzel za delegatski štrajk, če se delo skupščine ne bi normaliziralo. Marca lani se nisem strinjal s poročilom Staneta Dolanca o razmerah na Kosovu, na letošnji februarski seji pa sem predlagal, da bi ob vo- litvah izvedli tuđi referendum o konfederalnem položaju Slovenije v Jugoslaviji. Čeprav moje pobude nišo bile sprejete, so bile v javnosti (s časopisnimi in televi-zijskimi sporočili) dobro predstavljene; so pa to vprašanja, ki bo-do še naprej med osrednjimi to-čkami dnevnih redov skupščin-skih sej," je dejal Jože Dežman. "Vprašanje, ki se mi zdi za poslanca v zboru občin zelo po-membno, je odnos republiška država - občina. S centralizacijo služb in denarnih skladov je bilo vzpostavljeno novo razmerje moči, v katerem vloga občine še ni natančno opredeljena. Sem za to, da občinski aparat skrčimo in da opredelimo pristojnosti občine; posebej pa se zavzemam za to, da bi krajevne skupnosti dobile vlo-go samoupravne občine. Tako bi lažje uresničili demokratični ra* voj, ki teži k oblikam neposred nega sodelovanja državljanov p' odločanju. Ob teh vprašanjih fl1 podcenjujem proizvodnje, mat' rialnega razvoja, vendar je o< ureditve odnosov v republiki p° membno odvisen tuđi gospoda' ski razvoj občine," meni Jo* Dežman. "Odgovornost poslanca je tem, da vprašanja, do katerih s< opredelimo v občini, uveljavlja * republiki, in da probleme, ki ji*1 obravnava republiška skupščina. odpira tuđi v občini (npr.: repU' blisko poročilo o varstvu okolj* opozarja, da občina na tem pO" dročju nima ustreznih predpisoV in raziskav)." C. ZaplotnU RflDOVLJIŠKfl POSEBNOST: VOLITVE PREDSEPNIKfl OBČINSKE SKUPŠČINE V DVEH KROGII Pet kandidatov za župana Volilci iz radovljiške občine v nedeljo ne bodo volili le predsednika predsedstva SRS, radovljiškega delegata za zbor občin republiške skupščine in tielegatov za zbora občinske skupščine, ampak bodo tuđi odlo-čili, katera dva izmed petih kandidatov za predsednika občinske skupščine se bosta na prvi seji skupščine potegovala za predsedniško mesto. Kandidati so Marko Bezjak, mag. Pavel Žerovnik in Vladimir Černe - vsi iz Radovljice, Anton Ažman z Bleda in Miroslav Pengal iz Lesc. MARKO BEZJAK (1941), diplomirani in-ženir elektrotehnike, sedanji predsednik občinske skupščine in kandidat Socialistične zveze za predsednika tuđi v prihodnem mandatu: "Moje geslo je: s poštenim delom do boljšega življenja. Predlagam sposoben izvršni svet in reorganizacijo upravnih orga-nov, ustanovitev razvojnega sklada občine za nastajanje novih gospodarskih enot in uvaja-nje zasebnega dela v družbenih dejavnostih, zavzemam se tuđi za strokovni in bolj življenj-ski plan občine, za sprejemanje odločitev samo v občinski skupščini, za bolj strokovno in odgovorno delo pri varovanju okolja, za takšne spremembe v upravljanju občine, ki bodo pri-spevale k večjemu družbenemu standardu ob-čanov..." Mag. PAVEL ŽEROVNIK (1930), diplomirani ekonomist, predsednik izvršnega sveta; sicer kandidat Socialistične zveze: "Želim, da se spreme-ni odnos do dela in do podjetništva in da se zagotovijo socialna varnost delavcev in nova delovna mesta za mlade. Zagovarjam takšne spremembe davčne politike, ki bodo spodbujale drobno gospodarstvo in obrt. Zavzemam se za takšne oblike organiziranja v občini, da bodo ljudje lahko uve-ljavili svoje zamisli o pogojih dela in življenja. Razmišljam o nepoklicnem opravljanju funk-cij, tuđi predsednika skupščine. Zahteval bom tuđi varovanje okolja in sanacijo ekoloških problemov." ANTON AŽMAN (1948), diplomirani ekonomist, direktor HTP Bled, sicer pa kandidat krajevne skupnosti Bled: "Zavzemam se za čimbolj racionalno obliko občine in za to, da bi občina prevzela klasične funkcije javne uprave :. in da bi posredno, z > / \ ekonomskimi ukrepi, vplivala na gospodarski razvoj. Za to pa je potrebna razbremenitev gospodarstva, zmanjša-nje družbene nadgradnje in vzpostavitev javne uprave v obliki, ki bo omogočila uresničevanje ciljev na področju komunale in urbanističnega urejanja. Pri gospodarstvu dajem poudarek terciarnemu sektorju in prestrukturiranju ob-stoječe industrije." VLADIMIR ČERNE (1935), diplomirani in-ženir strojništva, direktor Inženiringa Bled, kandidat Demo-sa: "Optimizmu naj sledi ustvarjalnost! Modrost, stanovitnost in ustvarjalnost so se-stavine zaupanja, ki ga je dosedanja oblast izgubila in si ga mora znova pridobiti. Priča smo ogromnim družbenim spremembarn sproščajo se potlačene energije človeških usod Ker bo občinska skupščina zagotovo sestavlje-na iz predstavnikov vseh političnih opredeli tev, bo to povzročalo konfrontacijo različnih mnenj in teženj. To je dobro - dobro zato, kef bodo zmagale dobre zamisli. Župan v sedanji organiziranosti nima dosti operativne moči Ugled in moč si bo moral pridobiti z vlogo us-klajevalca interesov, MIROSLAV PEN GAL (1947), ekono mist, direktor Radosa. neodvisni kandidat'; "Če bi bil izvoljen, bi bil nepoklicni župani tuđi zato, ker sem bil dva mandata direktof davčne uprave in kas-neje sekretar izvršnega sveta in dokaj dobrC poznam delo občinsk« uprave. Nasprotujefl1 nedorečenim spremembam in temu, da se de; nar daje vnaprej: najprej je treba delo opraviti (npr. pomesti cesto), sele potem zahtevati pla-čilo. Na občini bi zahteval odravo uradnih uf in bolj spoštljiv odnos uradnikov do davkopla-čevalcev in do drugih strank, podprl bi obrtni' štvo, zasebni sektor in s tem tuđi možnosti z* zaposlovanje presežkov delavcev. Pripravlja sem storiti kaj tuđi za Bohinj: zahteval bi potrebne ukrepe za preprečitev onesnaženja jezera, se zavzemal za posodobitev zdravstveneg* doma in za boljšo cestno povezavo... NOSILCI LIST ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE JANKO STUŠEK (ZKS - Stranka demokratične prenove): "Marsikateri prijatelj in znanec, ki me dobro pozna, jaz pa tuđi njega, me je bolj ali manj resno vprašal, zakaj sem prav zdaj, ko "Partija razpada, prevzel poklicno se-kretarsko mesto in ćelo, da je škoda, ko kandidiram na "napačni listi". Prav v tem "raz-padu in napačnosti" je moja odločitev. Že od svojih studijskih dni sem se štel za znotrajpar- tijsko opozicijo. Za prenovo sem deloval, za-njo sem tuđi glasoval na obeh kongresih. Iz Partije, ki si jo je zaradi monolitnosti podredil njen lastni aparat, je morala in še bolj bo nastala programsko levo centrična stranka dela, ki spoštuje kapital, tako kot bodo morale desno centrične stranke kapitala spoštovati delo. Sele soodvisnost odločitev in kontrole, ki je bila doslej zaradi moči in hkrati absurda sistema onemogočena, bo omogočila nadaljnje napredovanje slovenske družbe. Poleg celovitosti programa in dobrih mladih kadrov za v bodo-če, ki jih stranka ima, pa še posebej razveselju-je dvoje: da se je stranka jasno zavezala slo-venstvu, ćelo bolj od čebinske obljube, in da si borno z večstrankarskim sistemom lahko med seboj bolj pravično razdelili karieriste." PAVEL ŽEROVNIK (Socialistična zveza): "Gorenjci oz. Slovenci nismo v ničemer slabši od naših severnih sose-dov - ne po delav-nosti, sposobnosti, podjetnosti, inovativnosti, modrosti itd., pa vendarle slabše živimo. Za-"m/** kaj? Na to vprašanje je treba odgovoriti v naslednjem mandatu. Izhajam iz tega, da je svoboden po-sameznik pogoj za napredek. Zavzemam se za čimvečjo konkurenčnost in kako-vost, za uveljavljanje tržnega gospodarstva, ki spodbuja iniciativnost, podjetnost in odgovornost, za razmah ustvarjalnost brez omejitev pri idejah, kapitalu in lju-deh, za varovanje prostora in kmetijske zemlje, naravne in kulturne dediščine, za spoštovanje tistih mejnikov zgodovine slovenskega naroda, ki so zagotovili njegovo suverenost in državnost, za skrom-nejšo in učinkovitejšo državno upravo..." JOŽE DEŽMAN (ZSMS - liberalna stranka): "Imamo svojega junaka, nosi sol in preganja Brdavse - Martin Krpan je z nami... Ustanovimo sklad za odpiranje novih delovnih mest v občini, v radovljiški graščini uredimo razvojni center za podjetništvo, strokovnjake zaposlimo doma, z razumno rabo obstoječih virov energije ustvarimo potrebno akumulacijo za prestrukturiranje v dolgoročno perspektivne panoge, varujmo naravo in še posebej Triglavski narodni park, s cenami in davčno politiko preprečimo pozidavo kmetijske zemlje, vrnimo kmetijstvu koše-nice, ki so se zarasle, dogradimo srednje-šolski center, izboljšajmo naše hotele in lokale (razvoj turizma ni samo betoniranje narave), uredimo trg delovne sile, zavod za zaposlovanje pa naj postane borza dela, krajevne skupnosti spremenimo v občine, bodimo bolj razumevajoči do 2500 invalidov v občini, za novogradnjo je dovolj prostora znotraj obstoječih na-selij..." VLADIMIR ČEK' NE (Demos - zružc naopozicija): "N3' daljnji razvoj ob6' ne mora temeljiti rtf prirodnih danosti!1 in sposobnosti ob' čanov. Turizem, tf' govina, obrt in km^;; 'tijstvo so panoge, k)l imajo še velike raZ' vojne možnosti' Razvoj teh panoi] bo tuđi omogočil zaposlovanje presežn* delovne sile, sicer pa bo zaposlovanje trC' ba spodbujati s primerno davčno politi' ko. Prostorski razvoj občine mora temelj'' ti na ohranjanju krajinskih značilnost't negovanju narodnih tradicij, strogem v3' rovanju plodne zemlje in ostrem naravO' varstvenem nadzoru. Z obnovo posameZ' nih razpadajočih in neobljudenih objek' tov v gospodarske namene se bo vrnil" življenje v opuščene zgradbe, naselja, sv si, dele pokrajine, planine... Posebno skrb je treba nameniti avtomobilski cesti prek radovljiške kotline. Cesta je bila načrt°/ vana v drugačnih razmerah, kot so zda> zato bo treba ponovno presoditi, ali ie nacrt najboljši oz. takšen, da upošteva ifl' terese prizadetih občanov." Petek, 20. aprila 1990 SKOFJA LOKA 21. STRAN fflSlEIiGLAS ŠKOFIELOŠKA KANDIDATA ZA ZBOR OBCIN REPUBLISKE SKUPSCINE Slavko Gaber Zavzemal se bom za demokracijo, ki ne bo požrla svobode Slavko Gaber je magister sociologije, zaposlen na Pedagoški akademiji v Ljubljani, kandidat ZSMS Liberalne stranke. "Slovenija potrebuje učinkovit demokratičen in stabilen sistem. Nova skupščina bo naj-več naredila za državljane Slovenije, če ga bo uspela oblikovati. Zato se bom zavzemal za demokracijo, ki ne bo požrla svobode posameznika, ki ne bo žrtvovala naših konkretnih interesov velikim ide-jam in ciljem, ampak nam bo kot konkretnim ljudem: žen-skam, moškim, studentom, kmetom, dijakom, upokojen-cem ipd. končno omogočila spodobno živeti; za novo usta-vo, ki bo sprejeta premišljeno ter bo zagotavljala mirno vzpo-stavitev suverene države Slovenije - če bo mogoče v konfederaciji z drugimi narodi mrtve druge Jugoslavije, če to ne bo mogoče, pa zunaj nje; za nov volilni zakon, ki bo ne le veliko manj zapleten, ampak bo orno-gočal izraziti voljo volilcev in bo na naslednjih volitvah v parlament pripeljal neodvisne (nestrankarske) poslance; za stabilno moderno solo, ki ne bo tuja učencu in učitelju in bo omogočala v ustvarjalnem nemiru pridobiti veliko znanja. Itd. Vse to in še kaj na prvi pogled ničesar ne prinese občini. Dejansko pa je brez teh in drugih pogojev nesmiselno razgla-bljati o tem, za kar se bom v zboru zavzemal v prid občini, to je o zaprtju Rudnika urana Žirovski vrh in o tem, da mora republika poskrbeti za preza-poslitev delavcev, ki tako tukaj kot tuđi drugod ne smejo ostati na cesti in brez družbene skrbi; o zavzemanju za to, da Železni-ki in Žiri v okviru nove komunalne ureditve postanejo samo-stojni občini; o zavzemanju za to, da dobimo, kolikor je le mogoče republiškega denarja za izgradnjo obvoznice v Po-ljansko dolino in nasploh za ureditev čest v obe dolini kot tuđi v mestu Škofja Loka; o spoprijemu za pridobitev eko-loškega in turističnega dinarja za preusmeritev obstoječe ekonomije. Itd. Sam bi za konec dejal le še to, da ob izvolitvi volilcem ne mislim prodajati laži o tem, kako bom na vsakem koraku mi-slil na njih in upošteval le njihovo voljo! Pri eventualnem nastopanju v skupščini računam na svoje znanje in pripra-vljenost ter sposobnost za učenje; ob pomembnih vprašanjih občine na premislek pluralno sestavljene občinske skupščine in njenega izvršnega sveta, ki bo, tako sem prepričan, moral temeljito izboljšati strokovnost in učinkovitost občinske uprave; na sodelovanje z vsemi strankami v občini; na pomoč strokovnih moči ZSMS - Liberalne stranke tako v Škofji Lo-ki kot na rvni Slovenije; na mnenja in zahteve volilcev!" "Zavzemal se bom za reševa-nje gospodarstva, vendar ne tako, da bi staro nepremišljeno rušili, ampak za sanacijo proizvodnje v t.i. "mehkejšo" vari-anto, ki bo prijaznejša za našo krajino in za človeka, ki iz delavcev ne bo več proizvajala in-validov. Menim, tuđi kot pripadnik Zelenih Slovenije, da je ekološko-tehnološka sanacija pravilna pot, saj je ekologija v nujni soodvisnosti od tehnologije. Naše gospodarstvo v res-nici ni tako problematičn, kot se kaže na zunaj; problem je v dosedanji politiki, v sistemu, ko predraga država gospodarstvu veliko preveč jemlje. Ko borno zajezili odliv, borno lah-ko zaustavili marsikatero sporno tovarno, ne da bi njeni de-lavci ostali na cesti tako rekoč brez kruha. Sem proti širitvi industrije na nova zemljišča. Marsikaj se Franci Feltrin Zavzemal se bom za reševanje gospodarstva Franci Feltrin je ekonomski tehnik, zaposlen v Em-balažno grafičnempodjetju v Škofji Loki, kandidat Demosa. industrije. Delavcem rudnika bo z republiški ravni treba za-gotoviti socialno varnost in ne-katerim, ki to zaslužijo, plaćati rento od rudnika po zahodnem da zgraditi znotraj sedanjih to-varniških ograj, predvsem pa bo treba bolje izkoristiti obstoječe objekte za visoko kakovo-stno, prostorsko nezahtevno tehnologijo. Malo gospodarstvo, obrt, ro-kodelstvo, kmetijstvo, turizem, gostinstvo to so panoge, ki jim bo treba v Sloveniji dati pogoje za rast. Zaprtje RUŽV skoraj najbrž ne bo več problem. Zeleni smo prvi hoteli zapreti rudnik. Menim, da ga bo treba zapirati strokovno, s posebnim posluhom za vplive jalovišč in drugih rudniških objektov na oko-lje. Strokovno bo treba tuđi oceniti, ali ne bi v te objekte morda preselili kakšne druge V slovenskem parlamentu borno morali iskati skupni jezik za odlagališče posebnih od-padkov. Tuđi glede podtalnice Sorškega polja in zaščite pred nadaljnjim onesnaženjem bo treba najti republiški ekološki denar, ne samo škofjeloškega in kranjskega. V teh dveh obči-nah se borno morali dogovoriti predvsem, kaj bodo tovarne v prihodnje lahko izdelovale in kakšne surovine bodo pri tem uporabljale kot tuđi to, kako na bolj zdrav način zagotoviti enak obseg kmetijske proizvod-nje." NOSILCI LIST IN SAMOSTOJNI KANDIDATI ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Za nas je edino upanje sprava Za pravice vseh ljudi Peter Hawlina, dipl. ekonomist, zaposlen v Intertrade Ljubljana (DEMOS - združena opozicija), tuđi kandidat za župana "Sam dvomim, ali imam vse kvalitete, potrebne za župana v bodočem medstran-karskem parlamentu, v katerem pričakujem vroče debate. A ker sem prepričan, da je treba vzpostaviti drugačne razmere in bi rad sodelo-val pri spreminjanju, sem pristal. Priznam, da me vloga župana nekoliko bega. Še najbolj bi mi ustrezala napol profesionalna funkcija, zla-sti, odkar je pred dnevi sedanji župan dejal, da občina nima vpliva na gospodarstvo. Mislim, da jih vsaj na ustvarjanje pogojev ima, to pa ni tako malo. Zase bi še dejal, da sem dokaj nev-tralen, ker me ne privlači poglabljanje v pripadnost neki stranki, pomemben je program. Pritegnil me je Demosov program. Ne odkla-njam sodelovanja z nikomer in mislim, daje za nas edino upanje sprava. Žal bi mi bilo, če se iz preteklosti ne bi ničesar naučili." Moj program je zeleno obarvan Bogomila Mitič, dipl. ekonomistka, predsed-nica republiškega ko-miteja za turizem in gostinstvo (Socialisti-čna zveza) "Nekoč sem že de-jala, da je moj pro- l^^fc. *"^ *■ Ifflfftei 8ratn< ki se poklaplja s ^^Bfek ■#i^^^Rp^ programom Socialisti-^^Ck yrf čne zveze, zeleno ^HHHp *r obarvan. S tem mislim na novo kvaliteto življenja loških občanov, na Velike neizkoriščene možnosti v storitvenih de-javnostih in tuđi v kmetijstvu. Lahko je oblju-bljati, težje obljube držati, zato ne obljubljam velikih premikov. Zagovarjam zasebno iniciati-vo. V Škofji Loki se bom zavzemala za ustano-vitev občinskega sklada za pomoč drobnim enotam, za popust investitorjem pri stroških komunalne ureditve in za primeren občinski delež pri nadaljnjem razvoju kmečkega turizma. Ženske nismo politične karieristke, smo ^olj samokritične, kandidiramo le, če mislimo, da borno lahko kaj premaknile." Dragoljub Stojković, delavec v Gorenjski predilnici Škofja Loka (Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov) "Nad izidom voli-tev za republiški druž-)enopolitični zbor sem, kar zadeva našo listo, razočaran. Upam, da borno vsaj v škofjeloškem parlamentu dobili kakšen sedež. Če bom izvoljen, se bom boril za pravice, za enakopravnost vseh ljudi. Delavci, ki smo prišli iz drugih republik, se trenutno najbolj bojimo odpuščanj z dela. Ugotavljamo tuđi, da se nam otroci odtujujejo, da skoraj ne poznajo naše kulture. Po svetu, Evropi delujejo številna kulturna društva, dopolnilne sole maternega jezika, medtem ko nam korenine tu, praktično doma, trohnijo. V Škofji Loki bi radi dobili primeren prostor, v katerem bi se člani naše zveze in somišljeniki lahko sestajali. Radi bi ustanovili kulturno društvo, radi bi v soli dodatni pouk srbohrvaščine. Poudarjam, da nismo proti domačinom, naš cilj je, da smo čim-bolj enakopravni. Za to se borno zavzemali tuđi, če ne borno prišli v parlament." Računam, da se nam bodo drugi pridružili Prednost razvoju industrije Marjan Luževič, učitelj geografije v škofjeloški gimnaziji (ZSMS - Liberalna stranka) "Naš interes je, da postanemo krepka opozicija, ki bo pre-prečevala enoumje ka-teregakoli. Ne name-ravamo iskati vezi na levo ali desno stran. Računramo, da bodo naše ideje in uspehi tako dobri, da se bodo drugi pridružili nam. Kot stranka se borno borili za dosledno upoštevanje pravic človeka kot posameznika, za funkcioniranje pravnega sistema, za strokovne rešitve na očeh javnosti. Za škofjeloško gospodarstvo nimamo čudežne formule, ne moremo biti pametni za druge, lahko pa se v skupščini zavzemamo za take pogoje, da bo gospodarstvo lahko dihalo, se pre-usmerjalo, da bo naša občina privlačna za nove podjetnike, obrtnike. Če oziroma ko borno ozdravili gospodarstvo in okolje, borno lahko razvijali tuđi turizem." Miso Čeplak, dipl. sociolog in novinar, vodja splošno-organizacij-skega sektorja v Alpini Žiri (/.KS - Stranka demokratične prenove) "Prednost dajem razvoju industrije, njeni večji konkurenčno-sti. Ko bo firma tuđi zunaj prodajala z do-bičkom, ko ne bo šio več le za preživetje, borno lahko dvignili tuđi družbeni in osebni standard. Z gospodarstvom tesno povezujem razvoj kadrov in vrnitev stro-kovnjakov, ki zdaj delajo zunaj škofjeloške občine. Zavzemal se bom za razbremenitev gospodarstva. Sem za razvoj modernega, tržno usmerjenega kmetijstva, ki bo svojo konkuren-čnost dokazovalo tuđi s cenami. Z izidom voli-tev, konkretno zase, nisem obremenjen, saj me politika poklicno ne zanima. Če bom izvoljen, bom še naprej delal v tovarni, hkrati pa se zavzemal za čim boljše življenje ljudi v občini." V večnamenski hali Gorenjskega sejma je bila med številnl-mi razstavljalci tuđi Jelovlca Škofja Loka. Predstavila se Je s proizvodnim programom stavbnega pohistva, kjer so še po-sebej znani po vezanih termoizolacljskih oknih, notranjih In vhodnih vratih. Posebno pozornost pa že nekaj časa vzbuja-jo na tržišču s panoramsko steno s polkni. Vse svoje Izdelke so v zadnjem obdobju precej izpopolnill. Tako so pri oknih uvedll na prlmer tako Imenovani beli program, s katerim se uspešno predstavljajo tuđi na zunanjem trgu. Veliko je zanimanje tuđi za njihovo panoramsko steno Modem In za giblji-va polkna. Če ste priložnost za nakup na sejmu zamudlli, se se vedno lahko oglasite v Jelovici v Škofji Loki vsak dan od 7. do 17. ure, ob sobotah pa od 7. do 11. ure; ali po telefonu (064)631-241,632-270. ^ TRGOVSKO PODJETJE TTC BLED Ljubljanska 4, Bled TRGOVSKO PODJETJE TTC BLED, Ljubljanska 4 Razpisuje prosti delovni mesti: 1. KOMERCIALNEGA VODJE trgovine ČIP Bled 2. VODJO SKLADIŠČA trgovskega podjetja ČIP (oz. namestnika poslovodje) Pogoji: — komercialna šola ali visoka šola za organizacijo dela — vozniški izpit B kategorije — poznavanje elektro, vodovodnega in materiala za centralno ogrevanje (obvezno) — ostali pogoji so zajeti v splošnih aktih trgovskega podjetja ČIP d.o.o. — veselje do dela z Ijudmi Samo resne ponudbe, ki izpolnjujejo te pogoje (moški) poš-ljite na naslov: »ČIP«, Ljubljanska 4, Bled. Nastop službe takoj. GLAS 22. STRAN TRZIC Petek, 20. aprila 1990 TRŽIŠKA KANDIDATA ZA ZBOR OBČIN REPUBLIŠKE SKUPŠČINE "V zboru občin se bržčas sprejemajo pomembne reci, in predstavljam si, da je uteleše-vanje lepih zamisli in vsako-kratna konkretizacija programskih in državnih smernic in vi-zij bolj zapletena zadevščina in bolj tvegano opravilo kot na primer prevod pesniškega be-sedila iz enega jezika v drug jezik, iz ene kulturne navade v drugo; tam je treba prepisati kar se da natančno tako vsebi-no kot obliko in v navzkrižju obojih zahtev se kdaj pa kdaj ukreše iskrica izvirnosti, po ka-teri prepoznamo prevajalca in ki v skupni prevodni energiji predstavlja kakšen poldrugi odstotek. Vendar preostala energija ne gre v nič: povezana je z izhodiščnim besedilom in usmerjena h končnemu. Iz te zgodbice je najbrž prav lahko razbrati, da posebnega predvo-lilnega programa (in obljub, ki sodijo zraven) nimam, da bržčas tuđi potreben ni, ker bi se Tone Pretnar: Tudi Ljubljana bi se kdaj morala priti učit v Tržič Tone Pretnar dr. ph. je nosilec kandidatne liste SZ Tržič za zbor občin republike Slovenije. Dela na Filozofski fakulteti y Ljubljani kot docent za primer jalno slovansko književnost, sicer pa je znani kulturni delavec Tržiča. Takole razmišlja o svojih bodočih nalogah, če bo izvoljen: komaj kaj razlikoval od drugih, teh pa ni najmanj. Na poti od republike k občini in nazaj bom poskušal biti razsoden kot pri prevajalskem delu: pred oč-mi bom imel zmeraj izhodišče in cilj, v mislih pa najbolj ustrezno (ni rečeno, da tudi najboljšo) "prevajalsko" reši-tev. Čisto intimno pa bi rad na-letel na izhodiščno točko, ki bi stremela k vrnitvi nekdanjega "blišča in bede" obrobnih občin, ki bi preprečila odseljeva-nje mladine in izobraženstva v središčne občine, ki bi pripelja-la k temu, da bi tudi Ljubljana morala kdaj pa kdaj priti uživat in se učit v Tržič...E Govorim tako, kot da bi bil že notri. Vendar je treba upo-števati tudi mojega "protikan-didata", Toneta Kramariča, s katerim imava marsikaj skup-nega: oba sva Toneta, oba učitelja, oba vprežena v voz regionalne kulture in oba dokaj pri- jazna v občevanju z ljudmi. V teh štirih točkah imava enake možnosti. Vendar se zdi, da zdaj ni trenutek, ko bi štele samo te lastnosti. V času rojeva-jočega se pluralizma in njegovih porodnih krčev v nepregledni množici botrov in rado-vednežev veljajo vse kaj več druge kvalitete. In tam ima Kramarič očitno prednost: jaz sem v upravnih, državnih ali -če hočete - političnih zadevah čisti začetnik, Kramarič pa ima za sabo kar čedno zgodovino, mene kot nestrankarja predla-ga bivša frontna organizacija (ki sem ji hvaležen za veliko predvolilno kulturo), za Kra-maričem stoji Demos, ki je na volitvah v republiški družbeno-politični zbor premoćno zma-gal, jaz sem dogajanja samo spremljal, Kramarič pa je v predvolilni "ples" vložil veliko energije in srca." D. Dolenc "Tržič bi lahko že zdavnaj bolj napredoval, kot je, ker so bili čaši, ko je imel močno industrijo, dovolj sredstev, dobre, široko zastavljene programe, ki so pokrivali vse potrebe občanov. Zadnjih deset let pa je ves presežek sredstev, ki so se zbrala v sisih, odtekal v re-publiko, namesto da bi se vla-gal tja, za kamor je bil name-njen. Občina je bila v tem smislu premalo moćna, da bi sredstva zadržala in zavedam se, da borno morali imeti na občini dobre kadre, da borno lahko ta denar upravičili za lastne potrebe. Vem, da moj položaj v zboru občin, če bom izvoljen seveda, ne bo lahek. K sreči imam izkušnje, dva mandata sem že bil delegat v tem zboru in tudi v DPZ tržiške skupšči-ne. Največje probleme vidim Tone Kramarič: Bila so leta, ko bi Tržič lahko bolj napredoval Tone Kramarič, učitelj na Osnovni soli v Lomu, je nosilec kandidatne liste Demosa za delegata zbora občin republike Slovenije in v Tržiču dobro znan kot družbenopolitični in kulturni delavec. Takole razmišlja ob svoji kandidaturi: pri presežku delovne sile, ki se bo zagotovo pojavil; vsem bo treba zagotoviti socialno var-nost. Tehnologija je v naši občini zastarana: Lepenko rešuje matična tovarna, izgubili smo pol klavnice, BPT se iz dneva v dan bori na robu stečaja, Zlit je na tehtnici, prav tako Tovarna kos... Predolgo je v Tržiču vladala miselnost: saj nam gre dobro. Tržičani so skromni ljudje, preskromni, prehitro zadovoljni, in tako smo ostali zadaj. Na repu smo z osebnimi dohodki, zato je okrog osemsto perspektivnih kadrov odšlo v druge občine, ćelo v Kamnik in Lju-bljano. Tržič ima več specifičnosti, ki jih bo treba tudi v re-publiki upoštevati, to je blizina meje, utesnjeno kmetijstvo, gorske kmetije, ki jih moramo obdržati, nerazvit turizem in podobno. Prva naša naloga bo, da se osamosvojimo in tržno zagospodarimo, da omogočimo razvoj podjetništva, politiki one-mogočimo vmešavanje v poslovne zadeve in predvsem, da industrijo razbremenimo dajatev. Okrog tega vprašanja bo v zboru občin verjetno najhujši boj." D. Dolenc NOSILCIKANDIDATNIH LIST ZA OBČINSKI DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Zdravo gospodarstvo Frančišek Meglič, nosilec kandidatne liste ZSMS - liberalna stranka za delegate v DPZ SO Tržič, roj. 1. junija 1939, je zaposlen v upravnih organih občine Tržič, stanuje pa v Čadovljah pri Tržiču. Takole pravi o tem, kaj bi v Tržiču po-stavil v prvi plan: "Prva naloga Tržiča je ozdraviti gospodarstvo, kajti na njem bazira vse, od ekologije do socialne vamosti ljudi in razvoja prave demokracije." Občina mora funkcionirati Dipl. inž. Peter Smuk nosilec kandidatne liste Slovenske obrtni-ške stranke za DPZ SO Tržič, roj. 27. 2. 1940, je v Tržiču znan kot predsednik Obrtne zadruge Tržič in kot samostojni obrtnik, ki že vrsto let uspešno vodi Elektromehaniko Smuk v Retnjah 44. In kaj bo on, če bo izvoljen, postavil v DPZ Tržiča v prvi plan? "Brez dvoma gospodarstvo! Ce se bo uredilo gospodarstvo, bo funkcioniralo tudi vse ostalo, kar je potrebno, da občina nemoteno funkcionira, od šolstva, zdravstva, sociale, kulture pa vse do komunale." Pomagati človeku Slavko Kukić, nosilec kandidatne liste Zveze za ohranitev enako-pravnosti občanov, roj. 12. 4. 1954, doma iz Dervente, v Sloveniji pa živi že dvajset let, je delavec Komunalnega podjetja Tržič. Kot delegat DPZ SO Tržič bi se boril za človeka: "Ne bi želei preveč naštevati, znano je, da je naša stranka ustanovljena z namenom, da pomagamo človeku. Smo za dobro gospodarje-nje, za pametno občinsko politiko, predvsem pa se borno potegovali za pravico in pomoč človeku v stiski. Slutim, da bo dela več kot dovolj." Najprej mestno jedro Dipl. arh. Niko Aha-čič, nosilec kandidatne liste Zelenih Slovenije za DPZ SO Tržič, roj. 16.2. 1949, doma v Kovorju, sicer pa delu-je kot samostojni kulturni delavec bo svoje delegatsko poslanstvo seveda izkoristil za vse, za kar se borijo zeleni Slovenije. Takole pravi: "Seveda bo na prvem mestu ekologija, kjer ima Tržič polne roke dela in obvez, vendar pa bo naša glavna točka delovanja ureditev in razvoj dosedaj zanemarjenega starega mestnega jedra Tržiča. Tržič mora prav s svojim starim delom zaživeti polno življenje." Skupščina po novih principih Ivan Kapel, nosilec kandidatne liste ZKS -Stranke demokratične prenove, roj. 24. 3. 1939, po pokliču kemijski tehnik, je trenutno predsednik skup-ščine občine Tržič. Kot dolga leta prvi mož v občini se zaveda, da bo tudi sedaj morala biti prva naloga vodstva rese van je tekočih proble-mov v gospodarstvu, družbenopolitični zbor, za katerega kandidira, pa bo imel poleg tega še druge pomembne naloge: "Zelo pomembna bo," pravi, "organizacija skupščine po novih principih, da bo začela de-lovati v okviru vseh pristojnosti, kot naj jih ob-činska skupščina ima." Pretehtati odloke Janez Jazbec, nosilec kandidatne liste Socia-listične zveze za DPZ SO Tržič in Okandidat za predsednika skupščine občine Tržič, roj 3. 10. 1947, doma iz Križ, je po pokliču ko-mercialist in zaposlen kot pomočnik direktor-ja prodaje na drobno v Kokri Kranj. Takole pravi ob svoji dvojni kandidaturi: "Čaši so težki, vendar pa se marsikaj da do-seči tudi s pametnim upravljanjem. Najprej bi bilo treba pretehtati vse odloke, ki so bili že sprejeti v občini in ki onemogočajo oblikovanje moderne občine. Obenem bi oblikoval posebne projektne skupine, ki naj preverijo posa- mezne naloge iz programa, ki smo ga že posredovali in ugotovijo, kje smo glede na naš kon-čni cilj. Poseben poudarek pa bi, če bi bil pač izvoljen, dal urejanju gospodarskih razmer v Tržiču." KRANJ /aniesstr. 19 W nadaljevanje s str. 19 Ekologija EMINA GRABEC iz Kranja, gradbeni inže-nir, zaposlena na občini Kranj, neodvisni kandidat za družbenopolitični zbor. "Na prvo mesto postavljam ureditev ženskih vprašanj (no-čno delo, skrajšanje T delovnega časa, prido-- # -&a b'tev delovnih mest, ki ~š::'2m so bila hote ali nehote rezervirana za moške, s tem povezano nagraje-vanje itd.). Na drugem mestu je ekologija v vseh pogledih: onesnaževanje voda, zraka in okolja. Zavzemala se bom, da bodo ti problemi čim prej rešeni. Poudarek pa vseeno dajem onesnaževanju voda oziroma ureditvi mestne kanalizacije. Tretje področje, ki mu namenjam posebno pozornost, je plinifikacija ter energetska preskrba mesta nasploh. Moje stališče je, da mora biti to področje enotno organizirano. Za kaj se še zavzemam. Za novo kranjsko tržnico, za ureditev prostora za mestno knjižnico, za zgraditev večnamenske dvorane oziroma glasbene sole. Zagovarjam gradnjo osrednje avtobusne postaje in to v sklopu železniške postaje. Idejni projekt je narejen in je že kar ne-kaj časa zaprt v predalu. Seveda pa je treba po-stajni objekt povezati z lokalnim mestnim prometom. Prav tako menim, da je treba parkiriš-ča urediti na obrobju mesta, center pa zapreti za promet in ga prepustiti pešcem tako, kot je bilo prvotno načrtovano." Prva skrb brezposelnim STANISLAV PREŠA iz Kranja, star 43 let, ekonomski tehnik, zaposlen v Iskri Tel, samostojni kandidat. "Predlagala me je krajevna skupnost Huje Planina in kandidaturo sem sprejel. Dobro poznam problcmatiko kra-jevne skupnosti. redno sem sodeloval v svetu krajevne skupnosti, do- bil pa sem tudi potrebno podporo za kandidiranje. V kranjski občini je treba najprej poskrbeti za problem brezposelnih, ta tehnološke in ekonomske presežke. potem pa za zdravljenje industrije. Naslednja skrb skup.ščine pa bi morala biti urba-nizem in komunalne dejavnosti. Kot starega Kranjčana me moti urejenost starega dela mesta. Prenovitev napreduje prepočasi. Moti me mečka-nje pri urejevanju kanjona reke Kokre. Za našo krajevno skupnost pa rečem naslednje. Tisto, kar je obljublja naši krajevni skupnosti in kar je v ob-činskem planu, se mora uresničiti. Da smo pač urejena, urbana krajevna skupnost, ni izgovor. To ni res, saj nimamo primerne trgovine, parkirnih prostorov, Zupančičeva in Cesta I. maja ništa ure-jeni. Problem, ki ga že leta rešujejo, pa je čirčan-ski klanec. Predlagali so ćelo, da bi ga zaprli. kar bi bila neumnost. Mislim skratka, da človek v te-žavah ne bi smel ostati nezaščiten, da ne bo brez učinka prosil in tekal od vrat do vrat." Ljudje dobrih del ne pozabi jfl IVAN KOSIR, upokoje-nec, dolgoletni sodnik in predsednik sodišča v Kranju, doma na Zlaterfl polju v Kranju, nosilec liste ZKS - stranke demokratične prenove z» II. enoto Kranj podeže-Ije. "Navada je. da kandidat za določeno funkcijo predstavi svoj program. Upam. da ne bo zamere. če tega ne storim, kajti moj program kot kandidata ZKS - stranke demokratične prenove za delegata in nosilca njene kandidatne liste je p_c polnoma identičen z že večkrat predstavljenim ^ množično podprtim programom moje stranke. Želim povedati volilcem, da je bil za sprejem ponuđene mi kandidature odločilen moj pogled nazaj-ko sem v dolgoletnem izvrševanju sodne funkcija spoznal svojo občino podolgem in počez, rnnog0 ljudi, njihov način življenja in navade, uspehe. te-žave in potrebe. Mnogi na svojih domovih hrani" jo tisoč in tisoeče raznih sodnih aktov v civilnih zadevah, dednih, pogodbenih, zemljiškoknjižnir>-Kdo bi vse našteval, kjer je moj podpis tudi ko' simbol moje trajne odgovornosti v teh stvarerj' Ljudje tega, kar jim dobrega storiš, pač ne pozab'' jo. Mnogi se spominjajo zato, drugi pa se bodo pP branju teh vrstic, da sem jim kot ljudski sodnik; saj za takega sem se vedno čutil. uredil njihov konkretni, bolj ali manj zapleten pravni položaj' Med temi so prav gotovi ludi številni mladi kme*-' ki gospodarji. katerim sem že vrsto let pred uveo-bo sedanjega posebnega sistema dedovanja zaŠč'' tenih kmetij ob dedovanju ali pogodbenem prev-zemu kmetijo rešil pred razkosanjem Predstavitev kranjskih kandidatov pripravil Jože KoŠnjc* Petek, 20. aprila 1990 KMETITSTVO 23. STRAN @®SSI&D©IEHGLAS Kako preprečiti nazadovanje kmečkega turizma Nebogljenček, ki se mota med kmetijstvom in turizmom Kranj, 18. aprila - Kmečki turizem je kot nebogljenček, ki se mota med kmetijstvom in turizmom (enkrat o njem razpravlja Turistična zveza Slovenija, drugič Zadružna zveza Slovenije); nihče pa mu ni toliko pripravljen pomagati, da bi se postavit na (trdne) noge in da bi "pokukal" prek Karavank v sosednjo Avstrijo, kjer se s kmečkim turizmom oz. s turizmom na kmetiji ukvarja deset odstotkov vseh kmetij in kjer so tuđi prenočitvene zmoglji-vosti zasedene precej bolje kot pri nas. V sredo je o kmečkem turizmu razpravljal (na raz-širjeni seji) upravni odbor Zadružne zveze Slovenije in med drugim pod pri prediog o ustanovitvi posebne agencije (podjetja) za razvoj in promocijo turizma na deželi. Agencija se, kot smo stišali na seji, ustanavlja prepozno in potem, ko je kmečki turizem že nazado-val in ko so šli mimo tuđi čaši, ki so bili ugodni za razvoj tovrstne dejavnosti. O predlogu za ustanovitev agencije, ki ga je natančno predstavil Zvone Bertok, je bilo sicer izrečenih dosti pohvalnih besed, Matevž Debelak, po domače Podmlačan z Jarčjega brda, ki ima s kmečkim turizmom veliko izkušenj, pa je požel dolg aplavz, ko je med drugim dejal, da upa, da bodo v agenciji računali tako, da bo tuđi za kmeta kaj ostalo. Kot je znano, je kmečki turizem začel nazadovati po 1983. letu. Dobri poznavalci razmer trdijo, da predvsem zato, ker v kme-tijskem ministrstvu in v republiškem kmetij-skem skladu ni bilo dovolj razumevanja in pripravljenosti za pomoč. Podatek, da v zadnjih šestih letih republiški sklad ni namenil denarja za kmečki turizem, kaže, kakšen je bil odnos do kmečkega turizma in do hribov-skih kmetij, na katerih se je ta dopolnilna dejavnost najbolj razvila. Posledice so znane: v Sloveniji je le 168 kmetij, ki sprejemajo goste, na 45 kmetijah so ostali z gradnjo na pol poti, na 25 kmetijah nadaljujejo urejanje kmetije z lastnim denarjem, na 120 kmetijah pa bi se bili pripravljeni odločiti tuđi za turi-stično dejavnost, če bi dobili posojila pod Ugodnim i pogoji. Boljši čaši za kmečki turizem? Milena Kulovec iz Zadružne zveze Slovenije opozarja na drug, tuđi zelo pomem-ben problem. Zasedenost prenočitvenih zmogljivosti je slaba, lani je bilo le 34 no-čitev na ležišče, v glavnem julija in avgu-sta, ko bi tuđi sicer lahko prodali še enkrat več ležišč, kot jih je na kmetijah. Zdi pa se, da tuđi uradni podatek o zasedeno-sti ni najbolj realen in da velja pritrditi mnenju, da uradni podatek (zaradi bojazni pred prevelikimi dajatvami) ne zajema vseh nočitev. Naj bo tako ali drugače: Milena Kulovec poudarja, da se tuđi kmeč-kemu turizmu pišejo boljši čaši. Ne le zato, ker je v industriji vse težji gospodarski ^položaj in je vse manj možnosti za zapo-slovanje zunaj kmetijstva, ampak tuđi za-voljo tega, ker je republiški komite za kmetijstvo v letošnji program uvrstil tuđi spodbude za kmečki turizem - regresiranje obrestne mere in nepovratna sredstva. Ža Če ženska nima veselja, je vse za-stonj Matevž Debelak z Jarčjega brda ugotavlja, da ni lahko iz kmeta narediti turističnega delavca. Tište, ki se sele odločajo za kmečki turizem, je posva-ril: "Ce žena nima veselja do dela s turisti, opustite vsako misel na kmečki turizem. Delajte bolj počasi, najprej nekaj sob, potem ko se vloženo vrača in ste si že zagotovili turiste, pa naprej. Nekaj dohodka je od turizma, ne pa toliko, da bi samo denar štel. Izobraževa-nje je potrebno: pri nas smo imeli skupino Italijanov in smo se več sporazu-mevali z rokami kot z jezikom. Nalo-žba tuđi ni nikoli končana, ker se zah-teve spreminjajo: v začetku so nam rekli, da je v vsaki sobi zaželena voda in da je dovolj ena kopalnica v vsaki etaži, zdaj ni sobe brez kopalnice." Primerjava med kravo in posteljo Predstavnik koroških kmetov je izrazil upanje, da bo nova agencija delala v korist kmetov, sicer pa je glasno in jasno povedal, da dosedanje sodelovanje z raznimi agencijami ni dalo rezultatov, saj so želele predvsem dobro zaslužiti, premalo pa so se zavzemale za prodajo počitniških zmogljivosti na turističnih kmetijah. Zanimiva je tuđi njegova primerjava med kravo in posteljo: krava, ki je v hlevu vse dni v letu, da približno toliko dohodka kot turistična postelja, ki je zasedena 90 do 100 dni v letu. vse dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ka-mor je uvrščen tuđi turizem, je predvidel 36 milijonov dinarjev, komite pa je že do-slej prejel 79 programov za preureditev hiš za kmečki turizem. Ker bo denarja očitno premalo, je upravni odbor zadružne zveze predlagal, da bi za dopolnilne dejavnosti na kmetijah namenili več denarja; pri tem pa so bile tuđi pripombe, da tega denarja ne bi smeli zagotoviti s prerazporejanjem in tako, da bi enemu vzeli in drugemu da-H.________________________________ V Avstriji turizem na vsaki deseti kmetiji_____________________________ Zvone Bertok je predstavil razvojne možnosti kmečkega turizma, pomen agencije in izkušnje sosednje Avstrije, kjer se s turizmom ukvarja vsaka deseta kmetija oz. skupno 29.000 kmetij, ki razpolagajo s 300.000 ležišči. "Pri nas je največji problem prodali sobe, ki ne ustrezajo sodob-nim standardom, zato je glavna naloga, da izboljšamo kakovost in da čimveč sob druge in tretje kategorije preuredimo v prvo," meni Bertok in poudarja, da bi se tuđi v Sloveniji lahko s kmečkim turizmom ukvarjala vsaka deseta kmetija. Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, si boljšo kakovost in ponudbo obeta tuđi od zadružne sole, ki naj bi dala poudarek kmečkemu turizmu in vsem dejavnostim, ki so zanj pomembne - kulinariki, gospo-dinjskim opravilom, jezikovnemu izobra-ževanju... Kmetica Mihaela Logar iz Vodič, sicer podpredsednica zadružne zveze, je de-jala, da bi se morali za kmečki turizem odločati na kmetijah, kjer delovna sila še ni povsem izrabljena, ne pa tam, kjer je kmetija delovno že preobremenjena. Ža turista je pomembno predvsem to, da na kmetiji najde drugačnost. Bogomila Mitič, predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, je odkri-to priznala, da je kmečki turizem nazado-val prav v "njenem mandatu", a da s» za to ne čuti odgovorne, ker je ničkolikokrat prepričevala člane izvršnega sveta, naj tuđi za to dopolnilno dejavnost na kmetijah namenijo nekaj dejavnosti. Vse do letos ni uspela, tuđi zato ne, ker so kmetijske zadruge in ministra bolj zanimali litri mleka in kilogrami mesa kot turizem na kmetijah. C. Zaplotnik Sejemski dnevi S traktorjem v Evropo Čast gozdarjev na letošnjem kmetijsko-gozdarskem sejmu v Kranju je rese val slovenjegraški GG Setran, ki se je predstavil s posebnimi gozdarskimi stroji. Med sejemskimi obiskovalci je naj-več pozornosti vzbudil njihov zgibni traktor Woody, ki naj bi na teren ih prestal že vse preskušnje in naj bi omogočal vleko hlodovine tuđi v težko dostopnih gozdovih z nagibom do 45 stopinj. Projektant Roman Pogačar zatrjuje, da štiri tone težko in pet metrov dol-go vozilo z močjo 54 kilovatov presega storilnost dvakrat težjih strojev in da je njegova prednost v tem, da pri vleku ne poškoduje podrasti. Kot je dejal Drago Pogorevc, direktor Setrana, je traktor vreden 100.000 mark, prodajali pa naj bi ga tuđi v tujini. V izdelavi itnajo tri traktorje, še sedem naj bi jih naredili do konca leta... času, dokazuje že to, da so ga obiskovali predstavniki vlade, ki so ji šteti dnevi, pa tuđi lju-dje, ki bodo imeli besedo pri novi politiki. Eni so prihajali bolj uradno, drugi priložno-stno, kot obiskovalci ali po na-kupih. Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šini-goj je med drugim dejal: "Velika udeležba razstavljalcev iz drugih republik me opogumlja in dokazuje, da poslovnost ni politika. Zastopniki iz Sente so me prepričali, da se sedanji odnosi s Srbijo lahko izboljšajo tuđi z večjo poslovnostjo." Mi-lan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je dejal, da bi moralo biti na sejmu bolj zastopano tuđi gozdarstvo in nekatere dopolnilne dejavnosti, kot so ovčereja, čebe-larstvo, kmečki turizem, kozje-reja... Za Gorenjsko, kjer je veliko hribovskih kmetij in kmetij, na katerih osnovna dejavnost ne daje dovolj dohodka, so dopolnilne dejavnosti še toliko bolj pomembne." Že v petek je sejem obiskal Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze in novo-izvoljeni član predsedstva SR Slovenije. Kot navajajo "urad- Pišta piše knjigo 71-letni Štefan Kuhar, še vedno klen Prekmurec, rojen v Markiševcih pri Murski Soboti, je Gorenjcem verjetno bolj znan po ostrem novinarskem peresu, bolj malo pa jih ve, da je tuđi sam uspešen vinograd-nik, tajnik društva vinogradni-kov Jeruzalem in predsednik Zveze društev vinogradnikov Slovenije. Pista, kot ga mnogi kličejo, je na stojnici Poslovne skupnosti živilske industrije Slovenije, kjer je bilo mogoče pokusiti trideset lani nagraje-nih vin, "izdal" svojim novinarskim kolegom tuđi to, da piše knjigo z naslovom Okovana raca ali moje novinarstvo. V njej bo objavil vse, česar v "svinčenih časih" ni mogel, pa tuđi tište prispevke, ki jih je umaknil, ker ni dovolil uredničkih posegov v vsebino. "Upam, da se bom prihodnje leto že lahko podpisal v prvi izvod," je dejal Pista in pohvalil Gorenjce, da vedo, katera vina so kakovostna. Kneževič, Oman, Šinigoj... Da je bil letošnji kmetijsko-gozdarski sejem v prelomnem ni viri", je z obiskom presenetil nekaj posameznikov, ki pa so ga kljub temu pozdravili in mu čestitali k izvolitvi. Pri ogledu sejma se je najdlje zadržal na razstavnem prostoru Agrome-hanike. Velikonočna malica Alojz Prestor s Primskove-ga, sicer solastnik velike za-hodnonemške firme Lieberk-necht iz Kassla, je na kranj-skem sejmu zbujal pozornost na več načinov - najprej z ekipo petnajstih mesarjev in s šti-rimi zastopniki za prodajo strojev in naprav, nato z demon-stracijami, nazadnje pa tuđi s sprejemom in velikonočno ma-lico, na katero je povabil 400 prijateljev, poslovnežev in drugih. Prestor se je zelo razveselil tuđi povabila hrvaškega kme-tijskega ministra Čedomirja Paića, da naj priđe še na za-grebški sejem. Splošnega združenja ne bo več Po novem Splošnega združenja kmetijstva, živilske industrije in prehrane ne bo več, ampak bo le sekcija (s pokli-cnim sekretarjem) v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. O novi organiziranosti so se menili v torek najprej na seji izvršilnega odbora, nato pa še na skupščini, na kateri se je predsednik združenja Jože Kavčič tuđi vprašal, ali je reši-tev slovenskega kmetijstva v razparceliranju" 50.743 hektar-jev družbene zemlje, ko pa je znano, da je veliko večja raz- drobljenost zemlje v kmečki lasti (povprečna slovenska obde-lovalna parcela je velika od 0,4 do 0,6 hektarja). Ker gre pri morebitni razdelitvi zemlje tuđi za socialno varnost 13.000 zaposlenih, ki delajo na družbe-nih posestvih, so na skupščini sklenili, da naj skupina stro-kovnjakov poskuša najti za ve-čino sprejemljive rešitve. V raz-pravi je Janez Tavčar, direktor poslovne skupnosti KŽT, dejal, da je kmetijstvo po tehnologiji najmanj zaostalo za Evropo in svetom in da treba pre-seči nasprotja med zasebnim in družbenim in kmetijstvo obrav-navati kot celoto. Elektronika v škropilnikih Direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar je ob odprtju sejma podelil osem zlatih sejemskih medalj za kakovost in novost, eno med njimi tuđi kranjski Agromehaniki, ki se je na sejmu predstavila z elektronsko vodenim škropilnikom. Kot je dejal Andrej Valjavec, eden od projektantov, gre za napravo, ki je rezultat domaćega znanja. Sestavljena je iz dveh delov, kr-miljenja (odpiranja in zapira-nja ventilov) in kontrole ter iz uravnavanja delovnega tlaka z mikroprocesorji, in bo, vgraje-na v škropilnike, omogočala bolj gospodarno in ekološko manj škodljivo pršenje pestici-dov. V Agromehaniki, kjer že pripravljajo' orodje za serijsko izdelovanje teh naprav, predvi-devajo, da jih bodo na jugoslo-vanskem trgu prodali 2000 in da bodo z njimi prodrli tuđi na tuja tržišča. C. Zaplotnik Zadružni deleži Očitek, ki gaje bilo mogoče pogosto slišati v preteklosti na kmečkih zborovanjih in sestankih, češ zadruge nišo kmetove, ampak so le podaljšana roka oblasti (za podržavljanje in podružbljanje kmetijstva), zdaj ni več umesten. Novi zakon o zadrugah, ki izhaja iz klasičnih zadružnih načel in iz ustavno zavarovane zasebne in zadružne lastnine, namreč kmetom (spet) daje možnost, da se organizirajo brez prisile in tako, da bodo vajeti v njihovih rokah. Ta svoboda je zdaj tolikšna, da se nekateri, ki so iz preteklosti vajeni državnega vmešavanja, direktiv in raznih omejitev, kar težko znajdejo v "praznem prostoru", v kateremje dovoljeno vse, kar ni z (liberalnim) zadružnim zakonom določeno ali izrecno prepovedano. Po novem zadružnem zakonu so denarni deleži kot "vstopnica" za članstvo v zadrugi sicer obvezni (prav tako jamstvo), vendar zakon ne določa, kolikšni naj bi bili ti deleži. Če sodimo po razpravi na seji upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije (bila je v sredo na Gorenjskem sejmu v Kranju, se zdi, da bi bilo nekaterim zadrugom zaradi različnosti mnenj o visini deleža ceh lažje, če bi vrednost nekdo predpisal "z vrha ". Ker takšnega predpisovanja v sedanjih razmerah ni več mogoče pričakovati, se bodo morali tuđi tam, kjer gre za razdvojenost, za zagovornike majhnih in visokih deležev, pre-šteti in odločiti, katerih je več. Zadružna zveza Slovenije je sicer predlagala, naj bi bili deleži po tisoč mark, vendar so bila tuđi o tem predlogu različna mnenja: nekateri so menili, daje znesek previsok in so predlagali nižjega (250 do 300 mark, 500 do 1000 mark Ud), spet drugi so ocenili, daje tuđi tisoč mark premalo. Naj bo tako ali drugače: zadružniki se bodo o tem odločali sami. In ko se bodo odločali, se ne bodo le o vrednosti deleža, ampak tuđi o tem, kakšno zadrugo si želijo - Gospodarsko moćno ali takšno (kot je dejal Janez Eržen iz 'abnice), ki bo bolj podobna podpornemu društvu. C. Zaplotnik Kmečka pokojnina 1447 dinarjev Aprilska pokojnina, ki jo bodo kmečki upokojenci prejeli še pred prvomajskimi prazniki, je 1447,60 dinarja in je za približno deset odstotkov višja kot prejšnji mesec. Pomembna novost je tuđi ta, da spremenjeni zakon o pokojninskem in inva-lidskem zavaravanju spet omogoča dokup manjkajočih let. Čeprav je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Živko Pregl v torek na pogovoru s člani vodstva ZKS-Stranke demokratične prenove potrdil, da vlada umika prediog o razširitvi obmejnega masu s sto na tisoč metrov, so kmetje, člani Slovenske kmečke zveze, kljub temu pripravili v sredo napovedane demonstracije na skoraj vseh slovenskih mejnih prehodih. Na Ljubelju je bilo v koloni, ki je za nekaj časa onemogočila prehod prek meje, približno petdeset traktorjev; o pomenu protestnega zborovanja pa so spregovorili Marija Markeš, Vitomir Groš, Anton Pušavec, Mi-ro Bajt, Ciril Meglič, Peter Smuk... Na mejnem prehodu Jezerski vrh se je, kot je povedal kmet Janez Aleš iz Mač, zbralo 38 kmetov s traktorji, zbranim pa je spregovoril Branko Grims, predsednik gorenjskih in kranjskih socialdemokratov. - Na sliki: traktorska demonstracija na Ljubelju. C. /., slika: G. Šinik Si žedolgo želite dotik SVILANITOVE brisače ali kopalnega plašča... ? MURKA IN SVILANU vam z roko v rokl nudita KOPALNI 25-5 PRIDITE V Murkine prodajal MODA Radovljlca, DEKORATIVALesce. UNION Jesenlce -■■-.:«»» 1^————■■■■*__ posebna ponudba poteka od 16.-30.aprila | ureja CVETO ZAPLOTNIK M GLAS 24. STRAN /OBVESTELA OCLASl^_________ Petek, 20. aprila 1990 Lepemu kruhu se ne smeš Čuditi, čeprav je kupljen v butiku Občitduj butik *' * ■*=« ~ * Novo odprta butična trgovina Hiebček v Lescah pri Pekarni Žito-Gorenjka je odprta ob delavnikih od 6. do 20. ure, ob sobotah od 6, do 13. ure Hiebček kruha * nas prijatelj! ZNANU JE CENEJE *vm* 1> **X*>A* /keramika VARČUJE Z ENERGUO velikonočni popust + za gotovinsko plačilo 10 % cassa sconto od 5. IV. do 5. V. 1990 brezplaćna izdelava nacrta za oblikovanje in dimenzioniranje peći, pizza peći, kaminov, kmećkih peći in toplozraćne peći VSE NA ENEM MESTU dobava vsega materiala in montaža peći GIP »PIONIR« Košnjakova 7. LJUBLJANA, te*.. 061/631-375 KURfVOPROOAJA Letaliska 1. UUBLJANA. tel.: 061/441-562 GIP »PIONIR« - KERAMIKA IN FINALJZACUA Slakova 5. NOVO MESTO tel 066/21-201. 24-298, 26-016 tetofax: 066/23-213 NOVO MESTO Iskra Iskra SSD Podjetje skupnih servisnih dejavnosti, p.o. ISKRA SSD Podjetje skupnih servisnih dejavnosti, p.o. Kranj NUDI USLUGE VZDRŽEVANJA IN SERVISIRANJA PONUDBA OBSEGA: VZDRŽEVANJE merilno-testnih sistemov in naprav: elektronskih sklopov krmilja na strojih, CNC strojev, elektronike galvanskih linij in čistilnih naprav in SERVIS1RANJE elektronski merilnih sistemov, analognih merilnih instrumentov, videoterminalov, računskih strojev in razne ostale opreme. Poleg teh uslug izdelujemo po naročilu unikatne naprave za posebne namene v procesu kontrole in krmiljenja. Informacije in naročila sprejemamo vsak delavnik od 8.00 do 15.00 ure po telefonu 064/27-195, ali pismeno na naslov: ISKRA SSD, Podjetje skupnih servisnih dejavnosti, Ljubljanska c. 24/a, Kranj. Pe EIAJV ELAN - tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Objavlja LICITACIJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SRED-STEV Izklicna cena l.ogrodje stroja za utorjenje lesenih sredic Ledinek 5.500 2. 1 stroj za obdelavo tekaških oblog AMANN 40.000 3. 1 stroj za koničenje smučarskih palic 13.000 4. 1 viličar-diesel VD 1502, 1,5 t, letnik 1976 40.000 5. 1 pisalni stroj FACIT, valj 48 mm 200 6. 1 pisalni stroj OLYMPIA ELECTRIC tip 66, valj 46 mm 200 7. 1 revolver stružnica BRT 368 53.000 8. 1 kopirni stroj OLYMPIA INTERNATIONAL 700 9. 1 štiristranski skobeljni stroj GUBISCH 20.000 10. 1 čelilnik BRATSTVO 20.000 11. 1 tračna žaga za les BRENTA 65.000 12. 4 risalne deske a kos/700 13. 1 izvenkrmni motor TOMOST 18 14.000 14. 1 izvenkrmni motor TOMOST 10 11.000 15. 1 izvenkrmni motor TOMOST 4 3.000 Prometni davek je v ceni vključen. Licitacija bo v prostorih tovarne dne 21.4. 1990 ob 11. uri, po načelu videno-kuplje-no. Ogled opreme in vplačila 10 % varščine od izklicne cene, bo istega dne 8.00 do 11.00 ure. Kupci bodo blago lahko prevzeli in plaćali od 23. 4. do 4. 5. 1990. Po tem roku zapade 10% varščina. gorenjski tisk, moše pijadeja 1, p. p. 142 64000 kranj GORENJSKI TISK p.o. KRANJ Objavlja prosta dela in naloge IZDELAVA BILANC IN KONTIRANJE — VI. ali V. stopnja izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri — 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Delo je enoizmensko in ga združujemo za določen čas 1 leta zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba podjetja 8 dni po objavi. $1 U in ga ki čil bi se da Ti do dn (. r- KOMPAS HOTELI BOHINJ Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta za določen čas NATAKAR Pogoj: IV. stopnja gostinske smeri pasivno znanje dveh tujih jezikov VEČ POMOŽNIH DELAVK za čiščenje, pomivanje, pospravljanje in pomoč v strežbi. Pogoj: dokončana osnovna šola zaželene so delovne izkušenj. Eno - mesečno poskusno delo za vsa delovna mesta. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: KOMPAS HOTELI BOHINJ, o4265 BOHINJSKO JEZERO. _ Petek, 20. aprila 1990 / SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO jf 25. STRAN (^«) »)©)£! (GLAS Stanovanjska posojila S koliko denarja čez mejo Trenutno jih nil f škofja Loka, 16. aprila - Niti dve leti še ni tega, odkar je Škofja Loka dobila prvo zasebno trgovino z živili. Danes zasebne trgovine in diskonti postajajo že resna konkurenca državnim trgovskim or-ganizacijam. Zadnja med njimi je prav gotovo trgovina Mravljica, ki jo je prejšnji teden na Mestnem trgu odprla Valerija Groš: "Po-Čitniško društvo, ki je bilo prej najemnik prostora, se je odselilo in bila je priložnost, da si v domaći hiši uredim svoj lokal. Odločila sem se za trgovino z živili. Zaenkrat še težko rečem, kako gre prodaja, vendar pa se zavedam, da je konkurenca med trgovci zdrava. Trudila se bom s ponudbo, prijaznostjo in ugodnimi cenami, da bo-do Ločani radi hodili v trgovinico. Posebnost, ki jo ponujam prve dni pa so Kalanove mesnine." V. Stanovnik Crna borza Zanimanje le za šilinge in lire Na črnoborzijanskem trgu že nekaj časa vlada zatišje, ki ga zlasti ob plačilnih dneh malce prežene povpraševanje po lirah in šilingih, kajti nakupi v Avstriji in Italiji so še vedno zanimivi. Tako je tuđi po-nudbe na crni borzi bolj malo in ne zadošča niti manjšemu povpra-ševanju. So pa črnoborzijanci še vedno cenejši, kot če kupiš devize v banki, saj zaračunavajo en odstotek na prodajni tečaj, v ban-kah pa na srednji tečaj, ki je seveda višji. V kranjskih bankah smo se pozanimali , če je moč dobiti stnovanjsko posojilo. Takole so povedali: Za LB-Gorenjsko banko,d.d. Kranj Niki Bizjan: "Trenutno stano-vanjskih kreditov ne dajemo, sprejemamo pa zahteve žanje. Ko bo možnost, borno obveščali tište, ki dajejo vloge. Seveda pa do-bijo kredite tišti, ki namensko varčujejo in jim poteče doba var-čevanja." Za A BANKO Marjana Židanik: "Od aprila dalje vsak mesec odobravamo stanovanjska posojila, predpogoj pa je, da je prosi-lec naš varčevalec, da ima pri A BANKI devizno knjižico, da dobiva preko naše banke osebni dohodek ali pokojnino. Kvota za ta mesec je že porabljena, saj je bilo zanimanja za posojila pre-cej. Pogoji pa so: lastna udeležba vezave dinarskih sredstev, na katero je moč dobiti 320 odstotkov kredita. Doba odplačila je 30 let, obrestna mera za kredit je 18 odstotna, za depozit pa 13 odstotkov. Je pa še druga možnost. To je 100 odstotna lastna udeležba na katero je moč dobiti 160 odstotkov kredita. Obrestna mera je 22 odstotna, odplačilna doba pa je 20 let." Za Komercialno in hipotekarno banko, d.d. Ljubljana Nina Až-man: "Doslej nismo odobravali stanovanjskih posojil, kako bo v prihodnje, pa ne vem. Navadno med 10 in 15 v mesecu zvemo, ali so sredstva za posojila in takrat se zainteresirani lahko oglasi-jo pri nas." KMETOVALCE IN OSTALE POTROŠNIKE AGROAVTO KRANJ OBVEŠČA, da še sprejema vplačila za traktorje Univerzal, Zetor in Ursus. Prodaja tuđi vse ostale traktorje in traktorske priključke. V komisijsko prodajo sprejemamo tuđi vso staro kmetijsko mehanizacijo in avtomobile. država devize dinarji preplačilo Avstrija 100 ATS 100,43 1 % ZRN 100 DEM 707,00 1 % Švica 100 CHF 797,55 1 % 2DA 1 USD 11,85 1 % Italija 100 LIT 0,96 1 % Koliko je vreden dinar država devize velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS 99,5260 Nemčija 100 DEM 700,0000 Italija 100 LIT 0,9537 Švica 100 CHF 787,7121 ZDA 1 USD 11,7739 POMLADANSKI NAKUPI V ELITI OD 23. DO 30. APRILA 1990 35 LET ELITE DO 35% POPUSTA ZNIŽANJE NAD NAKUPOM 1.000,00 din 35% 30% 25% ženski spomladanski plašči in kostimi moški spomladanski plašči in obleke ženske jakne, obleke, krila in hlače moški suknjici, vetrovke in hlače ženske bluze in pletenine moške klasične srajce in pletenine trenirke in anoraki otroške jakne, hlače in krila TRGOVSKO PODJETJE p.o. KRANJ, TAVČARJEVA 31 TRGOVINA DOM VZABNICI GRADITEUI POZOR! Nudimo vam gradbeni material, od temelja do strehe, po konkurenčnih cenah: Modularni blok: s,4odin + prom. davek Cement: 50,00 din/vreča + prom. davek ApnO: 32,00 din/vreća + prom. davek Priporočamo se za obisk na sejmu in v trgovini v Žabnici. Informacije po tel: 44-539 Vabljem! AVTOIMPORT UDOVČ Lesce d. o. o. Begunjska 17, 64248 Lesce tel.:064-74-207 Posreduje pri prodaji rabljenih vozil in sprejema naročita za vsa uvožena osebna vozila. Ogled rabljenih vozil jev petek in soboto. Domaće in tuje osebe smejo v potniškem prometu s tujino iz Jugoslavije odnašati oziroma vanjo prinašati največ 1.200,00 dinarjev na osebo in sicer v bankovcih po 100, 10, 5, 2 in 0,50 di-narjev. V obmejnem prometu (dvolastniškem in maloobmejnem) smejo dvolastniki vsak dan prinesti v Jugoslavijo in iz Jugoslavije odnesti največ 100 dinarjev, drugi imetniki listin v maloobmejnem prometu pa največ 200 dinarjev na mesec. Potrdilo banke za iznos deviz velja 90 dni po izpostavi potrdi-la, vendar le v primeru, da potnik med tem časom ni potoval v tujino, kar pomeni, da potrdilo velja le za prvi prestop meje in ne večkratni. TRIKON' Kočevje Tovarniška prodajalna KRANJ Janka Puclja 7 (Trg Rivoli) VELIKA IZBIRA HLAČ ZA VSO DRUŽINO • POSEBEJ UGODNO: 20 % ZNIŽANJE • PRODAJA NA POTROŠNIŠKO POSOJILO Delovnl čas: od 8. -12. ure in od 14. • 19. ure sobota: od8. -13. ure Tel.:36-696 ' Po čem je dinar čez mejo Kljub množičnim predprazničnim nakupom v Avstriji in Italiji je dinar obdržal svojo ceno tako na avstrijskem Koroškem kot v Italiji. Za 100 dinarjev si te dni v Avstriji dobil 97 šilingov (največ v enotah Zveze bank - Zveze slovenskih zadrug). Kdor je dinarje kupoval, pa je za 100 dinarjev plačal od 110 do 117 šilingov. V Tržaški kreditni banki so za dinar plaćali 100 lir, če so ga prodajali, pa so zanj računali 103 lire. V drugih menjalnicah in bankah so za dinar plačevali od 90 do 95 lir, prodajali pa so ga po 103 do 105 lir. Avtomobilski trg Posredniška prodaja Kranj, 18. aprila - Poleg številnih sejmov rabljenih avtomo-bilov, se vse bolj uveljavlja tuđi prodaja avtomobilov preko po-srednikov, oziroma komisijskih prodajaln. Na Gorenjskem za se-daj delujeta dve takšni podjetji, Daš - dobiš v Kranju in Autoim-port v Lescah, v kratkem pa bo v Kranju v posredniško prodajo sprejemalo avtomobile tuđi podjetje Agroavto. Zaradi primerja-ve načina nakupa in sejemskih ter komisijskih cen smo se tokrat napotili v eno od teh prodajaln, Daš - dobiš, ki ima sedež v ulici Janka Puclja. Lastnik, ki želi svoje vozilo prodati, ga mora pripe-ljati k posredniku, kjer se opravi ogled in ocena vozila ter vnos v evidenco, kar znaša 60 dinarjev. Vozilo je naprodaj dva meseca, ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe pa prodajalec plača še 1,7 odstotka vrednosti vozila. Kupci pri nakupu nimajo nobenih obveznosti. Trenutno imajo v svoji ponudbi okoli 500 rabljenih avtomobilov različnih znamk in starosti, posredujejo pa tuđi pri nakupu novih. Cene avtomobilov v posrednički prodajalni Daš - dobiš: Maloprod. Tln vozila cena Letnlk Letnik Letnlk p novega 1989 1987 1985 vozila Renault 4 75.163 — — 35.000 Yugo Koral 45 69.680 - 45.500 31.500 Yugo Skala 55 88.639 70.000 49.000 — Golf Diesel 194.798 147.000 119.000 105.000 Fiat 126 P 50.920 49.000 44.100 38.500 Končno cenejši tekstil Tržni zakoni so končno prisilili tuđi naše tekstice, da so za-čeli zniževati cene. Tako je Stil iz Odžaka znižal cene konfekcije za 15 do 25 odstotkov, Sutjeska iz Belog Manastira pa ćelo do 42 odstotkov. Tekstilna industrija Grdelica prodaja tapiserije za 20 do 27 odstotkov ceneje. Razveseljiva pa je tuđi novica, da so se pocenile Preboldove in Polzeline nogavice za 11 do 23 odstotkov. Jedinstvo prodaja konfekcijo za gospodinjstvo po 25 odstotkov nižjih cenah, Čateks iz Čakovca pa je znižal cene posteljne-mu perilu za 5 do 12 odstotkov. Slaba prodaja tekstilnih izdelkov pa sili tuđi druge proizvajalce in trgovce do različnih ugodnosti pri nakupih (od ugodnih kreditov do znižanj za gotovinska plači-la). Naše plače Osebni dohodki, ki smo jih prejeli februarja, so bili v primerjavi z lanskimi realno za 23 odstotkov nižji kot lani ob istem času in za 23,7 odstotka nižji kot lani decembra. Povprečni osebni dohodek, izplačan februarja, je po statističnih podatkih znašal 4.206 dinarjev. V družbenih organizacijah in skupnostih je znašal pov-prečno 5684 dinarjev, v finančnih službah 5638 dinarjev, v izo-braževanju in kulturi 5048 dinarjev, v zdravstvu 5037 dinarjev, v gozdarstvu 4251 dinarjev, v trgovini 4237 dinarjev, v družbenem kmetijstvu 3972, v industriji 3827 in v gradbeništvu 3454 dinarjev. rail^lS&IIglEHGLAS 26. STRAN / ŠPORT IN REKREACIJA' Jf Petek, 20. aprila 1990 Nov uspeh kranjske plezalke Druga v Veliki Britaniji Kranj, 17. aprila - Kranjčanka Petra Vencelj je sodelovala na-tanko pred mesecem dni na odprtem prvenstvu za izbor britanske reprezentance v športnem plezanju v Londonu, kjer je na težavni umetni steni med 15 plezalkami v finalu osvojila 2. mesto. Z naj-večjim dosežkom našega tekmovalnega plezanja na tujem je naj-bolj osrečila sebe ob 23. rojstnem dnevu, pridobila pa je tuđi sponzorja med tujimi izdelovalci opreme. Ime Petre Vencelj iz Kranja že nekaj časa ljubiteljem alpinizma ni več neznano. Pred dobrim letom dni smo jo predstavili tuđi bralcem Gorenjskega glasa. Vseeno naj ponovimo, da je članica AO Železničar v Ljubljani, s plezanjem pa se ukvar-ja šesto leto. Ker je začela kot alpinistka in seje sele zadnja leta uveljavila v športnem plezanju, še danes daje prednost vzponom v naravi. Tekmovalnemu plezanju, ki ga ima za sko-raj gladiatorski šport, pa se vseeno ne more povsem ogniti. »Moji angleški prijatelji s plezanja v Ameriki so me povabi-li,« razlaga sogovornica, »naj se udeležim njihovega odprtega prvenstva v športnem plezanju na umetni steni, saj zaradi kvalitetnih vzponov izpolnjujem predpisane zahteve za tekmo. Lansko jesen sem se res posvetila vzponom "na pogled", to je plezanju v neznani smeri v enem samem poskusu od začetka do konca. Med dvomesečnim plezanjem v ZDA sem opravila približno 24 zah-tevnih vzponov; bilo je še nekaj podobnih doma, med katerimi so najzahtevnejše smeri ocenjene z 8+ težavnosti. Kljub izboljšanju svojih rezultatov sem se zavedala razlike med plezanjem v naravni steni, kjer je moč najti drugemu skrit oprimek, in tekmo na umetni steni z oprimki samo na določenih mestih.« Udeležba na izbirni tekmi za britanske plezalce je bila za Petro, ki je lani nastopila le na dveh tekmah plezalcev za jugo-slovanski pokal, prvo srečanje s tujimi plezalci na umetni steni. Ker je edina zastopala Jugoslavijo in si je potovanje zago-tovila sama s pomočjo letalskega podjetja Adria Airways, je nastopala brez velikih psihičnih obremenitev. Verjetno tuđi zato ni imela večjih težav v previsni smeri zgornje osme težavno-stne stopnje vse do enega metra pod vrhom, ko jo je zmedlo bučno navijanje občinstva in je prehitro odnehala. Od nje je bila boljša le domača plezalka. »Zelo sem zadovoljna z uspehom, ki mije bil najlepše darilo za 23. rojstni dan,« priznava Petra in dodaja: »Tuđiplezalci doma so se ga razveselili, kaj več pa to v našem plezalskem športu ne pomeni. Največja pridobitev zame je, da so mi tuji izdelovalci nlezalske opreme ponudili sponzorstvo. kar mi bo olaišalo bodočo dejuvnosi.« S. Sa je Mladi škofjeloški košarkarji so gostovali v Franciji Nagrada za dobro delo V mestu Gauchvju blizu St. Quentina so te dni praznovali tridesetletnico. Na jubilejni turnir so povabili tuđi mlade košarkarje in košarka-rice iz Škofje Loke, ki so se polni vtisov vrnili domov. Škojja Loka, 17. aprila - Mlade škojjeloške košarkarice, ekipe pionirk, že već let sodijo v vrh slovenske košarke. Tako so bile le-tos na klubskem prvenstvu druge v republiki, prav tako dobro pa so se skupaj z mladimi Kranjčankami izkazale na tekmovanju za pokal "Šumi". Manj dobrih rezultatov beležijo mladi košarkarji, saj moška košarka v zadnjem času v Ško/ji Loki ni med popular-nimi športi. Delo z mladimi na Trati, ki ga vodi Janez Dolinar, pakljub temu že prinaša prve rezultate v moške košarkarske vrste. Kot nagrado za redno obiskovanje treningov in igranje na tekmah v Škofji Loki vsako leto za mlade košarkarje pripravijo izlet. Letos pa je bil ta še posebno nenavaden, saj so se odpe-ljali kar v Francijo. Na pobudo Pavla Vrhovnika iz Ljubljane so se že pred meseci povezali z košarkarskimi zagnanci iz Ga-uchvja, ki so jih prejšnji teden povabili na turnir, ki so ga pripravili ob 30 - letnici košarke v kraji Lojze Milosavljevič,trener pionirk: "Naši ekipi sta odigrali vsa-ka štiri srečanja, dve tekmi za trening in dve tekmi na turnirju. Pomembneje od tega pa je, da smo bili izredno prijazno spre-jeti, da so nam nudili res vse, kar je mogoče in da so mladi na-vezali stike z vrstniki v Franciji. V vodstvu ekipe pa smo se dogovorili, da sodelovanje postane tradicionalno." Mojca Tušek: Družina, pri katerih sem stanovala, je bila zelo gostoljubna, pogovarjali pa smo se kar z rokami. Trenirali smo in imeli tekme, veliko pa smo si ogledovali tuđi mesto in muzeje, med katerimi je bil zlasti lep muzej metujev. Bili smo tuđi v Parizu." Gregor Mlakar:" Predvsem mi je bilo všeč, ker sem spoznal nove prijatelje, nove navade in Francijo. Všeč mi je bil Pariz, pa tuđi marsikaj drugega." Tina Oblak: "Zelo nenavadno je bilo, da so nas obiskali ćelo tekmovalci St. Quentina, ki igrajo v prvi francoski košarkarski ligi. Z njimi smo se slikali in bili so zelo prijazni. Drugače pa smo z mladimi in njihovimi domačimi veliko govorili o košarki, saj tam starši skupaj z otroki hodijo na tekme in se pogo-varjajo o športu. Poseben vtis pa so name naredile ogromne trgovine z zelo zanimivo (in ne drago) ponudbo." _________________V. Stanovnik slike: G. Šinik Peti spominski tek Boruta Berganta v Tržiču Sijajna zmaga Romana Kej žar ja Pokrovitelja prireditve, ki se je utrdila med slovenskimi tekaškimi tekmovanji, sta bila tokrat pokrajinski štab teritorialne obratnbe Gorenjske in Ćasopisno podjetje Glas. Tržič, 17. aprila - Nad 70 ljudi, ki so pod vodstvom Janeza Kikla in Janeza Brzina organizirali in speljali torkov 5. me-modalni spominski tek Boruta Berganta, pokojnega tržiškega vrhunskega alpinista in navdu-šenega športnika, je bilo lahko zadovoljnih. Izjemna udeležba, še posebej med pionirji, člani in veterani, prijetno vzdušje ob številnem občinstvu, so porok, da bodo take prireditve v Tržiču še uspevale. Da zanimanje za tržiški tek raste, potrjuje ra-stoča udeležba, saj je na prvem teku sodelovalo 15 članov in veteranov, letos pa nad 70. Letos so prvič tekmovali tuđi pri-padniki teritorialne obrambe Gorenjske. Zmagovalci so bili pričakovani. Veronika Bohinc je zlahka dobila tek članic in veterank, Roman Kejžar iz So-rice v Selski dolini, sicer atlet Žaka iz Ljubljane, pa je sijajno pretekel 10 kilometrsico progo v 31 minutah, 37 sekundah in 91 stotinkah. Bil je absolutno najhitrejši, prejel je pokal, praktično nagrado (Tržičani z njimi ne skoparijo) in veliko zmagovalno presto. Poseben pokal je prejela tuđi Veronika Bohinc iz Kopra, pa najhitrejši domačin Jože Bohinc, vsem najboljšim pa so bile podeljene tuđi kolajne. "Začeli smo hitro, vendar so moji tekmeci omagali, tako da mi za zmago ni bilo treba preti-rano garati. Tržiški tek mi je všeč, na tekmovanju vlada po- metrov je zmagal Atletski klub Rudar iz Trbovelj pred OS Jože Mihevc iz Idrije in ŠŠD Ko-krški odred iz Križev. Med šta-fetami pionirk na 3 krat 600 metrov je zmagalo ŠŠD Pod-lubnik iz Škofje Loke nred OŠ Jože Mihevc iz Idrije in OŠ Lu- žič) in Magdo Menegalija (Duplje), med članicami pa Sabina Bradač (ŠD Kokrica) pred Vi-do Bertoncelj (TO Kranj) in Katjo Sirca (Nova Gorica). Vr-hunec je bil moški tek na 10 ki-lometrov. Absolutno ga je do-bil Roman Kejžar pred Franci Tek članov na 10 kilometrov. Številko 22 ima zmagovalec Roman Kejžar. S številko 5 teče Franci Teraž, s številko 25 pa Klemen Dolenc. sebno vzdušje. To je bil v bistvu trening za bližnji maraton v Me-ranu v Italiji. Očitno so mi ved-no bolj po godu daljše proge, maratoni, čeprav tuđi mojih dol-žin 1500, 5000 in 10.000 ne bom opustil, je po zmagi povedal Roman Kejžar, ki je tokrat te-kel za svojo tovarno Alples, pred 10 dnevi pa je bil na dr-žavnem prvenstvu v maratonu v Splitu četrti. Tržiška krožna proga, sicer samo navidezno lahka, drugače pa utrujajoča zaradi asfalta in sorazmerno dolgega vzpona, je dala nove zmagovalce. V štafet-nem teku pionirjev, rojenih leta 75 in mlajših, na 3 krat 1000 Štafeta kriške osnovne sole je bila tretja. Levo njihov najhitrejši Anže Rener. is Adamič iz Grosupljega. Mla-dinci, letnik 71 do 74, so tekli na 3000 metrov. Zmagal je Boštjan More (AK Idrija) pred Boštjanom Sinkom (AK Triglav Kranj) in Sebastijanom Mihajlovičem (ŽAK Ljubljana). Mladinke so tekle na 1500 metrov. Zmagala je Brigita Langerholc (ŠŠD Podlubnik) pred Špelo Ulaga in Barbaro Suhi (obe OŠ Luis Adamič Grosuplje). Med veterankami na 5000 metrov je bila najhi-trejša Veronika Bohinc (AK Koper) pred Anico Jerman (Tr- jem Teražem, Klemenom Do lencem, Markom Dovjakom in Francijem Novakom. V posebni razvrstitvi članov je bil najhitrejši Roman Kejžar (Alples) pred Francijem Teražem (TO Jesenice) in Klemenom Dolen-cem (TO Radovljica), med teri-torialci je prvi Teraž pred Do-lencem in Dovjakom (TO Kranj), med veterani pa Franci Novak (Nevlje) pred Milanom Kotnikom (TO Radovljica) in Pavlom Moćnikom (TO Kranj). J. Košnjek, slike G. Šinik / ureja JOŽE KOŠNJEK fr Vabila, obvestila Rokometašice Kranja igrajo jutri v Kranju - Rokometašice Kranja, ki so v zadnjem kolu II. zvezne rokometne lige igrale z Ugledom v Temerinu in zgubile z 28 : 15, igrajo tokrat v dvorani na Planini z Bosno iz Bosanskega broda. Tekma bo jutri ob 19. uri. Med polčasom bodo žrebali vstopnice za praktične nagrade. Ljubitelji dobrega rokometa, vabljeni. Pohod ob žici okupiranega Brda - Demos Kranj pripravlja v sobo-to, 21. aprila, rekreacijsko prireditev Pohod ob žici okupiranega Brda. Prireditev je namenjena vsem, ki jih muči pomladanska utrujenost, vsem, ki so jih utrudili predvolilni opravki, vsem, ki želijo pomeriti svoje moči z dolžino ograje okoli graščine Brdo. Zagotovljena je tuđi udeležba znanih slovenskih tekačev. Pokrovitelj prireditve je Vitomir Groš, predsednik Demosa Kranj. Prireditev se bo začela ob 14.30, start teka pa bo ob 15. uri pred Kulturnim domom v Predosljah. Popoldne bo primerno za spre-hode, družabno srečanje ali piknik. Za gostinske usluge bo po-skrbela gostilna Krištof Predoslje, za nagrade pa razni donatorji. Organizatorji poudarjajo, da prireditev ni del predvolilnega boja. Mini nogomet na Primskovem - Ekipa Tropikama prireja v nede-ljo ob 9. uri na igrišču osnovne sole na Primskovem (poleg Za-družnega doma) turnir v mini nogometu oziroma turnir trojk. Prijave bodo sprejemali pol ure pred začetkom turnirja. Nogometni spored - V II. slovenski ligi igrajo vsa gorenjska mo-Štva ražen Nakla v nedeljo ob 16.30 doma: Triglav s Svobodo, Britof s Primorjem, Jesenice pa s Postojno. Naklo pa gostuje v Crnomlju pri Beli Krajini. Mladinci Save gostujejo v Murski So-boti, Britof pri Olimpiji, Triglav pa igra v območni ligi v nedeljo ob 14.30 s Stolom. V gorenjski bodo v soboto ob 17. uri igrali Tržič : Alpina, Alples : LTH, Primskovo : Zarica, Sava : Bohinj, Visoko : Bitnje in Mavčiče : Lesce. V B ligi pa Velesovo : Hrastje, Britof B : Podbrezje, Kokrica : Podgorje, Šenčur : Grintavec in Kondor : Polet. Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri, pionirji ob 15.30, mladinci pa v nedeljo ob 9.30. D. Jošt Rokometni spored - V moški republiški rokometni ligi igra Šešir iz Škofje Loke jutri ob 20. uri s -Prulami, Alples iz Železnikov pa s Ferrotehno. V prvi skupini druge lige moški igra Peko jutri ob 19. uri z Novo Gorico, Preddvor pa gostuje pri Mokrcu. V ženski ligi zahod gostujejo Preddvorčanke jutri ob 17. uri v Polju. V ligi mladincev igra tržiški Peko jutri ob 17.30 s Slovanom II, Besnica v nedeljo ob 10. uri s Ponikvo, drugo moštvo Šeširja gostuje v Grosupljah, Preddvor pa pri Krimu. V ligi mladink igra Alples doma s Kočevjem, Duplje v nedeljo ob 10. uri s Preddvorom, Peko pa v soboto ob 16.30 s Savo Kranj. J. K. Drevi na Planini Telovađni nastop Kranj, 20. aprila - Društvo Partizan Kranj bo tuđi letos pokazalo svoje delo pri gimnastični vzgoji otrok. V športni dvorani na Planini bodo nocoj ob 19. uri nastopili mladi vseh starostnih skupin, od cicibanov, ki vadijo skupaj s starši, do mladink in de-klet, ki nastopajo v športni ritmični gimnastiki. Vstop bo prost. Vabljeni ljubitelji gimnastike, pa starši in znanci otrok, ki nastopajo. J. K. Košarkarji Triglava republiški prvaki Zmaga trdega dela in razumevanja Kranj, 18. aprila - Po dveh zmagah z ekipo Mineral Slovana so košarkarji Triglava postali letošnji republiški prvaki in se uvrstili * LB zvezno košarkarsko ligo. Na odločilni tekmi v sredo, ki je s po-daljški trajala več kot dve uri, so jih bodrili številni ljubitelji kosar' ke, ki so ob koncu tekme slavili zmago 106 : 101. Že po sobotni prvi tekmi v finalu končnice republiškega moškega košarkarskega prvenstva, ko so Kranjčani zmagali v Ljubljani (95 : 99), so dokazali, da sodijo v sam vrh slovenske košarke. To pa so z borbeno igro potrdili tuđi na povratnem sreča-nju, ki so ga odigrali z veliko borbenostjo. V ves čas napeti tekmi, ko sta si ekipi izmenjavali vodstvo, so na koncu več zbranosti zmogli domačini. Po zmagi je trener Predrag Milovič povedal: "V končnici prvenstva smo imeli zelo naporna srečanja z ekipo Celja i n v finalu z Mineral Slovanom. Ekipa je bila že na meji vzdr-žljivosti, tako da je za današjo tekmo morala zbrati vse moči. To ji je uspelo z ogromno pomočjo navijačev. Današnja zmaga je zmaga našega dela, medsebojnega razumevanja in prijateljstva! V tem trenutku naše sreče pa bi se rad zahvalil podpori vodstva kluba na čelu s Petrom Sajevicem in številnim navijačem, za ka-tere upam, da bodo uživali tuđi na kvalitetnih tekmah v LB zve-zni ligi." V. Stanovnik 1$€0ViMA SONĆHICA «BfJBttV»ra&RjEM *\>4tovcmJ4 o vrstnu rastu« •. 43.,l6.,fy, fafokMO v ywdajalm \>am borno ponudili Uvdi CltilMl \Zfl£lli£ za v*tov« , ^arfce, t«ra&ft Otonia., Crnini .iUtuetitt za vodny&." tet za. pfO&U lai - proizvodi \z im^ednironcAa Usa •. Vitiu aavtttiuvc, attUena Ijpnla , tymyo$hu^f tnontoatf og«^ ■ OBiSČiTE N&S m KOKftCI (v 6A$UKtM O0MU) ČUDIMO •• &HWR, &m$.,0W&iO JlOVJĆUKL. 2tVtL}0 tU fclO MESfMCt,0WttUft $U0* Petek, 20. aprila 1990 RAZVEDRILO, 27. STRAN <'>))^«©K— naročam NAROČILNICA (št. kosov) univerzalni pekač aromat pekač vok plinski žar IME IN PRIIMEK: NASLOV: Št. osebne izkaznice: Datum: Podpis: Izpolnite, izrežite in pošljite na naslov: EMO, industrijska prodajalna, Mariborska 68,63000 Celje. Petek, 20. aprila 1990 MALI OGLASI, 29. STRAN 0W»/©)Š 622-774, popoldan 6117 Prodam SENO. Partizanska 38, Kranj, g21-243_____________6074 Prodam hruškov LES v deblu, cea 3 kub.m. Mubi, Britof 190, Kranj HIŠO V ŠKOFJI LOKI PRODAM Ponudbe pod šifro »TOPEL DOM« POSESTI________ Prodam GARAŽO na Blejski cesti 8, Tržič. g 51 -605, v večernih ur- kah_______________________5852 Prodam STANOVANJSKO HlSO v blizini ceste Kranj-Brnik. Šifra: 3000 KVAD.M______________5987 Prodam PARCELO za vikend 450 kvad.m. na Šenturši gori. 57-633 5789 Prodam PRIKOLICO za osebni av-to. Predoslje 129a, g 36-428 5897 Prodam avtoradio BLAUPUNKT FREIBURG SQM 26, štiri zvočnike (2x20W, 2x30W) in štiri pnevmati-ke MICHELIN MXL 175/70 - P 13(prevoženih 20000 km) ter rabljeno salonit kritino 100 kvad. m in železno balkonsko ograjo. g 631 -571 ______________5983 Prodam uvoženo dekliško OBLE-KO za prvo obhajilo. Ogled po 15 uri. Pipanova 2, Šenčur 6004 Prodam 300 kg semenske erle. Tr-boje 31, * H BLAGOVE, PLETENINE IN JŠ2% . ,»-& *Z f*I # _ VOLNO. i^*-~>—-.JI NETO ATS \Jm%J I f j 9±m m mm morrv ^, %W/r prinesiteta oglas s ProdamSENO. Valburga 10\ Smlednik__________________5960 * ^fil VELIKA IZBIRA g^> BLAGAJ N IH SHARP . J=&^k TRIMMEL ($£TfflBm BAHNHOFSTR 55 ' Prodam semenski KROMPIR deze-re in krmilni. Janez Čebašek, Pipanova 44, Šenčur 5896 Dekliško obhajilno obleko, prodam, g 74-598_______5931 Prodam otroški VOZIČEK Peg-ma-ela in JOGI za otroško posteljico 120x60. g 25-489 5936 Prodam suha kostanjeva drva. g 061 613-042________________6028 Prodam 2 otroška športna vozička. Ogled popoldan. Drinovec, Pod-brezje 102, Duplje___________6038 Prodam klavirsko HARMONIKO Melodija 96 basno, motor APN 6, moško kolo in ročno vrtno kosilni-co.g' 43-144_______________6042 nama Ta trenutek skoraj 2 milijona Slovencev željno pričakuje znižanje cen. Pri nas, v Nami, se je to zgodilo že danes 10-30% tekstil, gospodinjski aparati, živila... Velika pocenitev na enem mestu VELEBLM3OVNICA ilOlllU ŠKOFJA LOKA I Prodam nov SINGER ŠIVALNI STROJ v kovčku, s programi, cik" cak in šivanje prožnega blaga, ter rabljeno žensko kolo na 5 prestav. g 73-703, po 18. uri 5906 Prodam prvoobhajilno dekliško obleko. Sp. Brnik 17, Cerklje 6044 Prodam avstrijskj kombiniran otroški VOZIČEK. g 44-570 6051 Ugodno prodam ohranjen ŠOTOR za 4 osebe in žensko kolo Rog. Džorem Rajko, Gradnikova 91, Ra-dovljica 6058 Po ugodni ceni prodam malo rabljeno PEČ za centralno Stadler, 25 kalorij, novo FRITEZO, 3 metre DIMNIKA shidel, premera 16 in STRUŽNICO za les. Spodnja Bes-nica137/a_________________6059 KROMPIR igor za seme, prodam. Zgoša 47/a, Begunje 6065 Prodam novo avto PRIKOLICO, nosilnost 500 kg in KISIK jeklenko (avtogen). Justin, Jelovška 10, Ra dovljica 6068 Prodam italijansko obhajilno OBLEKO za deklico. g 39-384 __________________________6081 Poceni prodam suha trda mešana DRVA in moško športno KOLO na 10 prestav. g 79-996 6082 Ugodno prodam TOMOS avtoma-tik in SINTISIZER. g 38-361 6090 Prodam ŠOTOR. g 47-825 6093 Ugodno prodamo brako PRIKOLICO in dobro ohranjen ŠOTOR za 4 osebe Induplati. Luznarjeva 20, Kranj, g 21-220____________6105 Prodam fižolove PREKLE in 10 dni starega BIKCA simentalca. g 46-022__________________6109 Prodam novi HARMONIKI dalicia, diatonično za 8.000,00 din in klavirsko, 120 basno , 11 registrov za 5.000 00 din. Jure Žitnik, Sveti Duh 175, Skof ja Loka, g 632-581 6116 Prodam IGRO HAPPY LINE. g620-956 6125 Prodamo PRIKOLICO IM\A g 75-225, od 6. do 15. ure 6130 Prodam SENO. Tenetiše 1, Golnik __________________________6135 Zelo malo rabljen kombiniran otroški VOZIČEK Tribuna, prodam za 1500,00 din. Božnar, Poljanska 34, Škofja Loka________________6138 Prodam zložljivo športno posteljico, hojeo Peg in športni zložljiv vo-ziček. g 26-898_____________6140 Prodam šolsko JADRALNO PADALO Maxi. g 66-798__________6154 Moško KOLO, uvoženo na 10 prestav, ugodno prodam, g 77-388 6172 Jadrnico ZETA prodam za 4000,00 din. g 25-556 6174 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in dezire. Jošt, Strahinj 65, Naklo 6181 Prodam dirkalno KOLO Rog Super s tabularji, malo rabljen. Ogled na Vodopivčevi 17, Mohorjev Klanec, trgovina za prosti čas. 6185 STftN.OPREMfl Prodam sedežno spalno garnituro Verona, 50 % ceneje. g 36-115, popoldan 5915 Zelo ugodno prodam 2 pisalni mizi in 2 stola, ter električni mlinček za meso. Borut Perpar, Trojarjeva 19, Kranj Stražišče_____________5916 Prodam sedežno garnituro (kavč in dva fotelja) ter mizico. 80-886_________________ 5966 Ugodno prodam manjšo kuhinjo, vitrino-ležaj in dve termoakumula-cijski peći A 2 KW. g 36-290 5976 Prodam sedežno garnituro- razte-gljiv kavč in dva fotelja, g 80-173, samo v soboto 6018 Ugodno prodam novo peč za centralno ogrevanje z bojlerjem STADLER, 40.000 Kcal, cena po dogovoru. Pavlin Peter, Senično 34, Golnik__________________5922 Poceni prodam dobro ohranjeno kuhinjo z dvojnim pomivalnim koritom, štedilnikom in hladilnikom. g 621-758_________________6031 Ugodno prodam ŠKRINJO 210 litr-sko LTH, stara eno leto. g 39-410 Poceni prodam POHIšTVO ža spalnico s posteljnino, dnevno sobo, HLADILNIK, plinski KUHAL-NIK, ŠIVANI STROJ in barvni TV. g 23-491, zvečer___________6062 Prodam eno sezono rabljeno ter-moakumulacijsko PEČ 2,5 KW. g 21-104_______________ 6147 Štedilnik Gorenje 4 plin 2 elek., ra-bljen prodam, cena po dogovoru. Mulej, Novi svet 7, Škofja Loka VOZILA__________ Prodam dobro ohranjen ET 3 avto-matik na tri koiesa primeren za in-valide. Olševek 54, g 45-614 6157 . Prodam Z 101, letnik september 1985. Čirče 29, Kranj 6161 Prodam APN 6," star dve leti. g 37-391__________________6150 Prodam osebni avto ALFA RO-MEO,letnik 1974, ćelo ali po delih. g 67-169__________________6153 Prodam mašino od Z 101 z menjal-nikom ima 85000 km. & 66-652 Prodam MOPED APN 6. 28-426, popoldan 5894 Prodam DIANO, registrirano do februarja 1991. g 70-250 5895 R 4 TLS, letnik 1983, prevoženih 67000 km, dobro ohranjen. g 26-232__________________5898 Prodam MOPED APN 4. Ogled v nedeljo. Milan Zebec, Mače 6 a, Preddvor 5900 MZ 250 TS, odlično ohranjen, pro-dam.g 75-718_____________5902 Ohranjen, pravkar registriran 126 P, letnik 1978, prodamo. Mojca Strgar, Partizanska 46, Škofja Loka, «627-759 5903 Na Tomšičevi 30 v starem mestnem predelu je odprta Semenarna Pehta Ponudba obsega: vse vrste semen vrtnin, cvetlic, poljščic in trav, sadike za balkonska korita, domaće in uvoženo orodje in kmetijska oprema, ter različne vrste prsti, organska in mineralna gnojila. Ponujamo širok izbor domaćih in uvoženih cvetličnih lončkov.košarickoril Kupite lahko strokov no literaturo in hram za domaće živali. Po izredno ugodnih cenah dobite nasadila za vse vrste orodja. ODPRTO OD 9.-12. IN 14.-19. URE S0B0TA0D8-12. URE Prodam an zamenjam za motor ao 650 cem novo VESPO NV 150, neregistrirano z plaćanim davkom. g 84-054, Iztok_____________5905 Prodam BT 50, letnik 1988, cena po dogovoru, g 73-864 5907 Prodam OPEL REKORD, letnik 1976 za dele. g 74-339 5908 Prodam karmboliran JUGO 45 AX, letnik 1988. Ogled v petek 20.4.I990 na Zg. Jezerskem 40 (Sušje) od 16-19. ure__________________5909 Prodam DIANO po delih in pećnice za kmečko peč. g 39-885, popoldan 5910 Zelo ugodno prodam rabljen MOPED AVTOMATIK. »80-162 5918 Gorska koiesa MTB in koiesa za normalno vožnjo, z blatniki, lučjo in prtljažnikom Ganna, uvožena, sestavljena v domaći delavnici. Servis in rezervni deli zagotovljeni. Idealno kot darilo za birmo, rojstni dan, ućne uspehe in rekreacijo hotelskih gostov -HOTELI ne plačajo prometnega davkaCene ugodne1 Trgovina in servis Valv Žagar, Betonova 16/a, Kranj -Koknca Tel: 25-750 Odprto od 10.-12. urein od 15. -18. ure sobota: od 9. -12. ure -Prodam R 4 TL, letnik 1978, dobro ohranjen, pravkar registriran, g 28-424, po 15. uri 5926 Ugodno prodam MOTOR BT 50 S, še v garanciji, g 44-080 5927 Prodam Z 101, letnik 1979. Slavko Dovžan, Podljubelj 9, Tržič, g 51 -208, popoldan 5929 Prodam JUGO 45, letnik 1983. g» 37-076__________________5932 Ugodno prodam AUDI 100 L, letnik 1975 in kombiniran otroški VOZIČEK. Rebol Janez, C. na Klanec 4, g 24-201 5933 "KGM" Kalan Janez - Zapoge pri Vodicah OBVEŠČAM VAS, DA JE NANOVO ODPRTA TRANZITNA PRODAJA PREMOGATER DRVIN PREVOZI GRADBENIH MATERIALOV Cene premoga s provozom so naslednje: "Velenje" kosi 693.50 din/tona Velenje" kocke 627,60 din/tona "Banoviči" kocke i .084,00 din/tona "Zagorje - Trbovlje" kosi 1.240,60 din/tona "Zagorje Trbovlje" kocke 1.161.00 din/tona "Zagorje Trbovlje" oreh i .141,00 din/tona "Senovo" kosi 1.276.00 din/tona "Senovo" kocke i .240.00 din/tona Bukova drva 350,00 din/m2 Pokličife Tel: 061/843-029 ali 061/843-039 ________________Se priporočam! '»ir^jglS^GLAS 30. STRAN Prodam Z 101, registrirana do 17.2.1991, cena 1600 DEM ter 126 P, nevozen za 400 DEM. Petko-všek.Triglavska 1, Bled Rečica 5938 Prodam 126 -»82-704 P, letnik 1980. 5939 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. » 39-982__________________5943 Prodam BX TRS 16, star 3 leta. Pangerščica 8, » 46-068 5944 SEJEM RABLJENIH VOZIL NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU vsakonedeljood7.-13.ure Prodam osebni avto Z 101 GTL 55, letniK 7/86. Mihelič Stane, Breg 133, Žirovnica 5950 Prodam Z 128 1,1 GX, letnik 1987/6, 24000 km, garažirana za 56000,00 din. » 65-614 5951 Prodam Z 750 850, letnik 12/82. Dvorska vas 10 a, Begunje 5992 Prodam ALFA SUD, letnik 1980, registrirana ćelo leto, cena 3700 DEM in Z 850, letnik 1981, neregistrirana, za simbolično ceno. Žepič Andrej, Planinska 28, Krize 5996 Prodam nov R 4. Tonejc, Cankarje-va 14, Radovljica 6000 Prodam JUGO 55 koral, maj 1988. ■gf 66 2)53__________________60m Prodam APN 6, letnik 1987, dobro ohranjen, z dodatno opremo. » 52-027__________________6003 LAĐO 1500 SL, dobro ohranjeno, prodam. Ogled danes od 17 do 19 ure in v soboto od 10 do 12 ure v Stražišču, Benedikova 19 6005 R 4, nov, rdeč, neregistriran, pro-dam.Žitnik, Šuška c. 26, Škofja Loka________________________6007 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 35.000 km. Kumer, Pa-pirnica 12, Škofja Loka, » 620-238 Ugodno prodam motor CTX 80, letnik 1989. »22-835 6019 MPEUGEOT PEUGEOT • NOVI IN RABLJENI AVTOMOBILI. NADOME-STNI DELI, DODATNA OPREMA. CENTRALNO ZAKLEPANJE VRAT, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL ... ITD • SERVIS IN VSAKOVRSTNA POPRAVILA • ZELO UGODNE CENE ANTON ZOFF BISTRICA V ROZU (FEISTRITZ/ROS ) ŠT. 131. Tel 9943-4228-2127__________________________ PRED MOSTOM ĆEZ DRAVO NA CESTI PROTI CELOVCU. PEUETE LEVO - SMER BELJAK (VILLACH); PO 7 KM STE V BISTRICI Prodam MOTOR BT. Srednja vas 23, Šenčur 5953 Z 101, staro dve leti, registrirano do februarja 1991 z dodatno opremo, prodam za 60.000,00 din. »21-895 5956 BT 50, letnik 1988, 3000 km, prodam ali zamenjam za APN ali ATX. »80-415 Uroš_____________6016 Ugodno prodam TOMOS AVTO-MATIK, letnik 1987, A 3 MS. »50-163 6017 l&HHH^. WMW«e9 I I VOZILA \rutter JPRODAJA/SERVIS Prodam VW 1200, letnik 1976, cena 2000 DEM. »57-933, Sušnik Jernej, Zvirče 6 a, Tržič 5957 Prodam Z 750, registriran do oktobra. Hočevar, VVeingerlova 7, Šen-čur______________________5961 Prodam GOLF diesel, letnik 12/85, 55.000 km, in ŠKODO 105, letnik 1981, motor generalno obnovljen. Ogled popoldne od 16. do 20. ure. Jeraj, Žiganja vas 53, Duplje 5962 Prodam 126 GL, letnik 1986, v odli-čnem stanju. » 34-480 5963 Ugodno prodam JUGO 45 AX, le-tnik 1987. »37-341 5965 Prodam Z 101 GT 55, december 1983. »33-772, popoldan 5969 Prodam R 4, letnik 1977, registriran do aprila 1991. »27-001 5971 UNO 45 IE FIRE I TIPO 1372 ccm ■ Velika izbira mopedov in koles I PUCH, KTM, TOMOS, DERBI, ■ VESPA, APRILIA. . VILLACH/BELJAK, Peraustr. 18, I 9943/4242-24882 , ■ _____I MP — —J "Prodam VW 1300 3 S, letnik 1972, ohranjen, cena 2400 DEM. Sorška 22, Drulovka-novi bloki 6020 Z 750 LE, letnik 1985, 47000 km, prodam. Ogled v petek, soboto popoldan. Mihelčič, ul. 1. avgusta 3, Kranj___________________6022 Prodam JUGO KORAL, star dve leti. »75-554, v petek od 16. do 17. ure____________________6024 Prodam JUGO 45 A, star 3 leta in pol. » 26-887______________6025 Prodam Z 101, letnik 1976, obnovljen motor in karoserija. Dermast-ja, Partizanska 34, Šenčur 6027 Prodam JAW0 350, staro dve leti. Arsenič, Orehovlje 1. Predoslje Prodam JUGO 55, športno opremljen, letnik 1985. Kajzer, Prebačevo 58A 6030 ^M0QMsS£a CELOVEC, PISCHELDORFERSTR. 133, Tel. 9943-463-42648 SUZUKI - UVOZ (PROSTO ČEZ MEJO) Prodam FIAT 127, letnik 1980, ohranjen. Levstikova 10, Kranj, ogled v soboto._____________5972 Prodam ŠKODO 120, letnik 1980, prvi lastnik, prevoženih 58.000 km. Radič Anton, Sp. Rute 1, Gozd Martuljek__________________5974 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989. Peterman Janez, Zg. Gorje 24 _______________5977 Prodam JUGO 55, letnik 1985 » 24-652_______________ 5978 JUGO KORAL 45, letnik 5/88, pro-dam v soboto 21 4. Pivk, Cegelnica 30, Naklo,» 48-128_________5989 Prodam Ž 750 letnik 1981. » 77-025__________________5990 Zaradi hude telesne poškodbe prodajam gozdarski TAM 170 in MERCEDES 22 24 za 100.000,00 din. Vršnik,» 34-484 5993 SKODA [ima, u. m if^iwfc • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS BELJAK - LANDSKRON (SEVER) MILLSTATERSTRASSE 1 tel.:9943-4242-41180 ________/__MAL^OCLflSI ~} Petek, 20. aprila 1990 auto Ortner *■■? SUBARU • VELIKA IZBIRA VOZIL • DELI IN DOD. OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA BEUAK, PICC0STR.42 Tel.:9943-4242-28494 Prodam JUGO 45, karamboliran, letnik 1984. »39-362 602b Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. »632-967, po 15 uri________6060 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. »43-165__________________6067 Prodam Z 101, vozno, neregistrirano. Janez Slapar, Krize 31 ,»57-706 6069 Prodam terensko VOZILO ARO 4/10, letnik 1989. Zakranj*ek, » 70-330__________________6070 Prodam Z 750, letnik september 1984, zelo dobro ohranjen. Kovor 37, Tržič 6071 LAĐO RIVO, staro 3 leta in pol, ugodno prodam. Zaplotnik, Pre- doslje 60/a________________6129 MOTOR MZ ETZ 251, nov, prodam. »47-763__________________6133 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. OŠ Tone Čufar, Omanovič, Jeseni-ce________________________6134 Prodam Z 101, letnik 1978, po de-lih.» 27-636_______________6136 Prodam UNO 60 S, letnik 1987 september, preioženih 27000 km. »77-824, po 14. uri 6139 VISA 11RE, letnik 1985, registriran do 12/90, odlično ohranjen. »33-670, po 16uri_________6141 Prodam dobro ohranjen, garaži-ran, JUGO 45E, letnik 2/87, pre-kvoženih 13000 km. Zajc Alojz, »28-477 6142 Prodam Vartburg, letnik 1988, in nov akumulator 45 A, ter vleČno kljuko za R 4. » 35-364 6144 Prodam JUGO 55, letnik 1988 junij z dodatno opremo. »45-054, popoldan 6148 Ugodno prodam CITROEN GS 1,3, letnik 1978, v dobrem stanju. Re-mih Darinka, Vojkova 4, Lesce VAMAHA LUXMAN KENWOOD SHARP NAKAMICHI JVC ITT , Hl - Fl stereo center JAGER •orovije, Loiblstr. 12/Hauptplatz 17 MIKROVALOVNA PEĆICA HITACHI MR-5900 ■ -KOMPAKTNA ------ -IDEALNA MIKROVALOVNA J NAPRAVA Z ffl^Bfi PEĆICA ZA MANJŠE * ENOSTAVNIM ■^■1 GOSPODINJSTVO VOĐENJEM ■■■ Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1978. »622-253 6072 Prodam GOLFA JGL, letnik 1982. » 33-558 6073 Prodam Z 750 LE, letnik 1982. Oman, Škofjeloška 42, Kranj 6075 Prodam GOLFA JX diesel, letnik 1985. Križnar, Ul. Pavle Medetove 53, Naklo,» 47-054_________6077 TOMOS AVTOMATIK 3 MS, kot nov, ugodno prodam. » 77-196 ® TOVOTA ORTNER • VELIKA IZBIRA VOZIL NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA • SERVIS IN POPRAVILA HUM. m «43-4242-41310 2iNERTmnTMtH 2* Prodam Z 101, letnik »27-704, po 15 uri 1982. 6079 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Ogled po 15 uri. Krajne Marija, Ul. Staneta Rozmana 7, Kranj 6083 Prodam MOTOR za Ž 1OT »67-106 6084 Prodam Z 101, letnik 1980. Dvorje 46, Cerklje 6085 Ugodno prodam R 4, letnik 1976. Babič Silvo, Zelenića 10, Tržič 6086 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, cena 9700 DEM. » 36-820 6091 Prodam JUGO 45 AX, letnik okto-ber 1987. » 38-057_________6092 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. »42-574 6097 Prodam ZAPOROŽCA 1976, v voz-nem stanju, garažiran, neregistriran, cena po dogovoru. »52-324, popoldan doma li 50-040, int. 256, dopoldan 6162 Prodam JUGO 55, letnik 1987. » 68-269, Gorenja vas 242 6164 Prodam GOLF JXD, letnik 1986/4. Ogled sobota popoldan. » 37-641 Prodam dobro ohranje GOLF J, letnik 1978. Lesjak, Kokra 24/a, Je-zersko, »45-600___________6167 Ugodno prodamŠKODO LS 120, letnik 1988, prevoženih 7000 km. Pintar, Breznica 7, Škofja Loka Prodam MZ 150, zelene barve, letnik 1981, malo vožen. »68-542 REIFENZENTRUM - SUD CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 86 (PREO ŽELEZNIŠKIM PODVOZOM), tel.: 9943-463-23244 N 155/13 165/70/13 175/70/13 EVERJETNA PONUDBA GUM: MICHELIN DUNLOP CONTI SEMPERIT 660,- 700,-800,- 600,-650,-700,- NETO NETO NETO VISO Rt 11, 4/88, /uuuu Km, kuvim-ske barve, prodam. » 74-413 6032 Prodam JUGO 55, letnik 1984. » 57-957__________________6036 Prodam Z 850, letnik 1984, cena po dogovoru. » 68-011, zvečer 6037 Prodam dobro ohranjeno Z 101 su-per, letnik 1978. Lahovče 17, Cer- klje__________________________6041 Tomos avtomatik, model Kolibri, tovarniško nov, zelo ugodno prodam. »24-155, ali 34-734 6043 Prodam Z 101, letnik 1977, obnovljena, cena ugodna. Kokaš Arel, Frank. nas. 68 (nad banko), Škofja Loka______________________6045 Prodam LAĐO NIVO, letnik 1988 in KOMBI VW, letnik 1982. » 21-238 Prodam Z i?i GTL, letnik 1983, cena po dogovor^ in garažna vrata 270x248, cena tuai oo dogovoru. Zalokar, Podhom 43 a. Zo. Gorje Ugodno prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989. Rozman, Šenčur, VVeingerlova 6 6053 Z 750, lepo ohranjeno, letnik 1985, 25000 km, prodam. Majda Božič, »80-143__________________6054 Prodam Z 101, letnik 1975, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Fujs, Gor. odreda 14, Kranj 6055 Prodam karambolirano LAĐO 1500, letnik 1978, sicer odlično ohranjeno. Ogled pri avtokleparju Nadižarjeva 6, Čirče, »34-450 v petek, od 16. do 17. ure in sobota od 8. do 11. ure 6056 JUGO koral 45„letnik 1989 ugodno prodam. Velesovska 63, Šenčur _________________________6099 Prodam nov BT 50, z smerokazi, bronzirane barve, prevoženih 10 km. »73-449______________6100 GOLF JL, letnik 1980, pločevina obnovljena, prodam za 37.000,00 din. »75-010 int.439 ali »52-083 po 16 uri 6101 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1974, vožen, neregistriran. Šlibar, Srednja Dobrava 12, Kropa 6112 Prodam aluminijasta PLATIŠČA nemške izdelave s Pirreli P-600 GUMAMI za vozila golf, ford, opel, BMW in AVTORADIO Blaupunkt. Hočevar Mitja, Smledniška 120, Kranj, »38-162_________ 6113 Prodam R 4, letnik 1976 in TOMOS 14 M. Markič. Strahini 75, Naklo Prodam osebni avto MITSUBISHI LANCER, letnik 88. Kocjan, Zg. Je-zersko 106 b, flf (064) 44-068 5614 Ugodno prodam FORD SIERA 1,6 karavan, uvozni model, letnik 83, rdeč Podlubnik 292, Škofja Loka Prodam JUGO 55, letnik 1987. Šte-fanja gora 28, Cerklje, » 42-467 __________________________6171 Poceni prodam ohranjeno Z 128, letnik december 1986, rdeče barve, 40000 km. Glamočanin, Levstikova 1, Kranj (zraven zdrav.doma) __________________________6176 Prodam SPECIALKO na 10 prestav za 4000,00 din. Bistrica 13, pri Pod-brezjah 6177 Prodam TAM 201 T 5, letnik 1979, kiper, sedeži 1 +4, nosilnost 2 toni, cena 80.000,00 din. Glavendikič Ki-dričeva 24. Jesenice 6179 f /—■gy ' ! A U T~O~B E D A R F j K«|*e •<_________________________________i i ___________________________________________ '■■-....... ■• --'-■■" BEUAK, FRIEDENSSTRASSE 24. tri.: «43-4242-42250, FAX 44100 NADOMESTNI DELI ZA VSE AVTOMOBILE • VELIKO SKLADISĆE OB SREDAH IN SOBOTAH GOVORIMO SLOVENSKO PONUDBA MESECA: MOTORNO OUE — MULTI GRADE SAE 15W40 ZAVORNA TEKOĆINA SHELL D. O. T 4 5 I SVEČKE CHAMPION: N7YC 4 kosi BENCINSKI FILTRI ZA SKORAJ VSE TIPE (6,8) CENEZDAVKOM! 11 29.— 289,— 79,— 9,90 P.SE.HEu»sTH0S,:=Sfll"0299DEMneto - brezstopenjska možnost pečenja 75-500 W • pećica iz lakirane jeklene pločevine vsebina 16.4 litra - vrteći krožnik - časovno stikalo (0,30 min) - dodatna oprema: pekać s pokrovom v beli ali riavi barvi i SONY PIONEER TOSHIBA FISHER BLAUPUNKT PHILIPS HICHI DENON PANASONIC TEHNICS ZAPOSLITVE Prodam srednjega ŠNAVCERJA, starega 8 mesecev. » 23-230 5954 iščemo VARSTVO za tri otroke na našem domu, za 4 mesece. » 33-605__________________5808 Za honorarno popoldansko delo v Žireh iščem vestno žensko. Šifra: ZANESLJIVA______________5834 PRIVATNIKI POZOR1 Iščem dobro plačano delo v dopoldanskem ali popoldanskem času, z možnostjo lastnega prevoza. Ostalo po dogo-voru. Šifra: MONEY_________5878 Iščem DELO, ki ga lahko oprea-vljam na svojem domu. Imam prostor, prevoz in telefon. » 85-430 Zaposlim mlajšo upokojenko za ČIŠĆENJE poslovnih prostorov v popoldanskem času. » 38-400 Za ekskluzivno PRODAJO na ob-močju Gorenjske iščem več akvizi-terjev. »79-513____________6096 Honorarno ZAPOSLIM prodajalko v trgovini LANGO v Radovljici za popoldanski čas. »23-474 6111 Prodam kravo s teletom ali brez in prikolico za osebni avto. MiklavčiĆ Ciril, Ljubljanska 5, Škofja Loka __________________________5982 Prodam PUJSKE težke 40 kg in manjše. Spodnji Brnik 60, Cerklje _________________________5994 Prodam 4 mesece starega BIKCA simentalca. Trboje 72, Kranj 5998 Prodam KRAVO drugič breja 9 mesecev. Šenturška gora 9 6006 Prodam KRAVO v devetem mese-cu brejo in 2 telici in teleta 4 tedne star. Bohinjska Bela 150______601 \ Prodam mlade KOZE in OVCO-» 52-393__________________6014 Prodam KRAVO pred teletitvijo in TELIČKO, staro 7 tednov. »73-917__________________6033 Prodam KRAVE s teleti ali brez, dve leti staro kobilo Norik in eno leto staro Haflingerco. » 77-966 6039 Akviziterje za prodajo različnih iz-delkov, iščemo. Šifra: ZASLUŽEK ZAPOSLIMO delavko trgovske stroke z večletni prakso. Šifra: VE-STNA_____________________6170 Iščem kakršnokoli honorarno delo. Naslov v oglasnem oddelku. 6173 Zaposlimo urejeno in simpatično dekle s prakso v gostinstvu za strežbo. Informacije osebno v Go-stišču TULIPAN, Lesce 5904 Za občasno pomoč v trgovini iščem mlajšo upokojenko iz Tržiča ali okolice. »37-553 5914 Natakar ali natakarica dobi delo. »75-178__________________5930 KV AVTOMEHANIK in KV VOZNIK A,B,C in E kategorije išče sebi pri-merno delo. »41-037_______5934 V okolici Kranja honorarno zaposlim dekle v bifeju. » 632-928 Vsem, ki imate veselje do teren-skega DELA, nudim odličen zaslu-žek. » 46-273, popoldan 6002 Študentko ali dijakinjo z znanjem angleščine - nemščine iščemo za delo v agenciji na Bledu. Šifra: MOŽNOST STALNE ZAPOSLITVE Prodam štirinajst dni staro TELIĆ-KO simentalko in pujske. Luže 38, Šenčur 6049 RENAULT WURM NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA • RADIJI. SONČNE STREHE. SPOJLERJI, PREPROGE... CELOVEC, tel.: 9943-463-544000 St. Veiter Ring 25-27 Prodam KONJA. Šmid Viktor, Do-vje 46, Mojstrana___________6063 JARKICE stare 2 meseca, rjave in PETELINCKE za pleme, prodam-Zgoša 47/a, Begunje________6064 Prodam rodovniško KOBILO haf; linger z žrebetom. Ljubno 84 (pri cerkvi),» 70-570 6089 VOZILA SERVIS CITROEN KELLNER - KLEINBERGER CELOVEC, Tel. 9943-463-41309 PISCHELDORFERSTR. 238 • NADOMESTNI DELI • DODATNA OPREMA SMO NA CELOVŠKEM SEJMU (4. 4. - 8. 4.1990) Iščem honorarno ZAPOSLITEV v gostinstvu.» 28-074 5893 Za delo v Avstriji - stalna zaposli-tev iščemo mlađega kuharja z vsaj delnim znanjem nemščine. Šifra: maj 90 6047 ŽIV/ILI___________ JARKICE HISEX, stare 7 tednov, vzrejene pod veterinarskim nadzorom. Prodajamo od 20. aprila dalje. Perutninska farma Moste pri Komendil 5576 KOZICE, za pleme, stare dva meseca prodam.» 50-759 5796 Prodam ZAJCE po izbiri. Kokra 34, Jezersko 5837 Prodam GOLF diesel, letnik 1979, odlično ohranjen, 88000 km, registriran do novembra 90. Ogled v soboto in nedeljo. » 73-683 6119 Nujno prodam MOTORNO KOLO CTX 80, star 1 leto, registriran do aprila 1991. »80-352________6127 VARTBURG, letnik 1981, obno-vljen, registriran do aprila 1991, prodam. Škrbec, Dežmanova 1, Lesce 6128 Prodam LAĐO SAMARO 1300 ccm, rdeče barve, staro 5 mesecev, 5000 km prevoženih, 5 vrat, cena 100,000,00 din. »73-872, v petek popoldan 6131 JARKICE rjave, prodam. Prodam novo GTX MASKO za Gol- nik, Log 9, Škofja Loka Stanov-5862 KaVn°pi mfel 2°i% ^TTu6' V maju bom prodajal rjave in gra-bulj, Pšen.čna polica 14, Cerklje, haste JARKfcE ter bele pitan- »42-674 6182 _____________________________ ce(brojlerje). Sprejemam naročila! Prodam JUGO 45A, letnik 1987 in Stanovnik, Log 9, Sk.Loka 5863 eno leto starega BIKA. popoldan 149-505, 6183 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, za-temnjena stekla. » 42-864 6184 Prodam en teden starega črno-be-lega BIKCA in dve kravi po prvem teletu. Avgust Vreček, Visoko 71, Šenčur 5913 Prodam 10 ČEBEUIH družin bre* panjev. Kopališka 9, Škofja Loka, »621-492_________________6U>3 Prodam PSA, kraškoga ovčarja starega 1 leto. »24-425 610" PSA LABRADORCA brez rodovni-ka, starega 6 mesecev in pasjo uto, ugodno prodam. » 21 -722 __________________________6J20 Prodam mlado TELICO ali menjam za 8 mesecev brejo KRAVO, ter prodam bukova drva. »622-774 Prodam KRAVO frizijko po prvem teletu. »27-066____________6124 Prodam TELICO simentalko, staro 4 tedne ali zamenjam za bikca_ Dragočajna 16, Smtednik 6126 Oudamo leto in pol staro psičko' nemški lovski terier (navajenj' otrok).» 26-898___________6j5 Crni pritlikavi PUDLJICI, rodovni" ški, nagrajenih staršev, stari 7 teo' nov, cepljeni, naprodaj. Cena ' protivrednost 500 DEM. » 23-633 ali dopoldan 631-721, int. 24 61J* Prodam BIKA, starega eno letOfl Poljšica13,Zg. Gorje 617» RadsportFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 nakoroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) Petek, 20. aprila 1990 z OSMRTNICE 31. STRAN @ ^ <\a b° „ihc^. ^enJ6' ,f<:1o Z*v w Slo ini bOT Vfg^° s< »s .^^?" cn1 Krat f^::5^e:-- do ,. ,scSl rYi° ^itei^ naJ^etu- lZvi em- s<0 bo lO^ tu di ^-SSS-Sse** preP &%&%> se„; <•» tsl ^:>-'o:;,^!r: ^ A^- ko <*»~«&&Z pre T2" PRI NAS KUPUJETE! ^kg 23,30 aut/ I ISMVKsAJI lI-JU l^t FRUCTAL 1 fjl COCACOLA 7|1 I ^^H jjj f bonboni t piškoti čokolada | ^^^JO^ZKl PALOMA ^B orf 5 ^ /2 /n orf 7J 50 rfo 20 Mre„^^^^—^ _rv&. '^^^ ^g^£^OfyA 5-7,50 din^^^ sobota od 7. do 20. ure, < , . ^^B jn¥|fjjl 'h___> r3