Z RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARIA MARJANA KOZAMERNIKA V KNJIŽNICI PREŽIHOV VORANC NA VIČU
Elegija nekega spomina
Ljubitelji knjig, ki so te dni obiskovali knjižnico Preži-hov Voranc na Viiu, so si lahko v posebnem prostoni kraj osicdnje avle ogledali tudi zanimivo slikarsko razsta-vo akademškega slikarja in likovnega pedagoga Maijaaa
Priznani umetnik je za to priložnost ponudil na vpo-glcd kakih 50 svojih likovnih dcl (v posebni vitrini zraven pa ie kakih 14 tematsko zaokroženih slik o »ieni faraon-ki«), ki jih je uspel zbrati skupaj iz svojega, po vseh koodb in kjajifa razscjancga opusa.
Vendar pa je tucfi ta zgoščeni umetniški drobec nudil dovoij nazoren pregled nad slikarjevim dolgoletnim de-lom: Največ je bilo tu krajin z umirjenimi, včasih pa tudi bolj živiini aii že rahlo romantičnimi barvami, poudarje-nimi obrisi in preprosto zasnovo, ki jih je črpal iz okolja, v katcrcm je žjvel, ali ga je vsaj pogosto obiskoval. Tu se je ponujala denimo zamolklo zelena polctna narava z obrobja LjuMjanskega baija, pa otožni poslednji mlini na Muri, slikovita doUna Soče z belimi JTliTanimi skala-mi, zasanjana vaaca Libuic in njegova soba v Ljutomeni, & naftejemo samo nekatere. Slikar s svojo neuničljivo željo po izrazidh konturah phsega na vpliv Henrija Ma-tissa, pa čcprav bi denimo njegova ljutomerska sobica z nckolikanj izrazitejiimi detajli čisto lahko bila tudi Van Goghova soba v Ariesu. Barviti poudarjeni (največ rde-fi) robovi so $e bolj o&tni pri tihožitjih, tu pa tam pa tudi pri portretih, ki so prav tako predstavljali lep del razstav-Ijcnega hkovnega izbora. S podobo »Dekamerona« se je Marjan Kozamemik skušal oddolžiti spominu na pokoj-ncga igralca Staneta Severja, s katerim sta imela skupno maler. Igralčcvo obbčje v obliki stihnrane antičnc maske zre tudi z (zares malissovske) »Legende o Taliji in nje-ncm sinu-, kjer je alegorično obdano z belim krilatim Pegazom, trojico ritkastih amorCkov, pokončno Tabjo, PniMom in še bogvefem, kar sodi v bogati dotnišljijski svet grfke mitologije. Na (običajnih) portretih pokg Staneta Sevetja srečamo tudi igralčevo (in njegovo) ma-ler, pcsnika Rudija Miškota, oarodnega hcroja Marjana Novaka-Jova in Je kup drugih znanib io manj znanih obtazov. ki jih je shkar srečal v svoiem življcnju Ali kot sc je uroetnik skorajda prerofko pojalil sam: »Rad bi postal prav tak vsestranski Ijadski umclnik, kot je bil Gaspari.«                               BRANKO VRHOVEC