AMP DISTRIBUTED UNJEE PEEJCT CM«. 866) AUTHORIZED BT THE ACT OF OCTOBER «■ 1117. PIT FILE AT THE FOOT OFFICE OF MEW TOES. N. Y. By Onto bf tKa FrasH. A. B. Barlawn, F. BL Največji slovenski dnevnik T Združenih državah. Velja sa vm leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leU>... $7.00 GLAS NMIODA ( List slovenskih delavcem v Ameriki. Xha largest Slovenian Daily in the UnitJd State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 223 — ŠTEV. 223. NEW YORK, FRIDAY. SEPTEMBER 23. 1921. — PETEK, 23. SEPTEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. TRGOVSKA POGODBA MED BERLINOM IN RUSIJO FkOFESOR WIELEKFELT JE PREDLOŽIL V MOSKVI SVOJfl fOVERILNE LISTINE KOT O k IC1JELNI POSLANIK NEMČi JE — NAČRT GLEDE SODELO VANJA. — PARO ORODNA ZVh ZA a TRSTOM. kura. I^tsfca. 2*» septemb-a. — Oiieije'ni 4>drtt«tea i* m«-d N-ončj.io Itusijo si* bdi v potiedel.iek obnovljeni v M<»«kvi ko i«* pr*'lložiI ^nstopnik N"jni-ij«\ profesor \\'i»-<* Jifelt, svoja po\«ri1na ;>isii :« }■•« i mina, MivjfUk' _«. rfntra'in'^ i l.'tiuitfja ter iMmlaiiicu na \ikol»<- Leninu. pmlsniaika vs.-rusk« tra e« iitraln^?'i e kselcutivnegu ko-m leja v Kretalimi T iko «»• gla^i rnki Lre/i.»-'ni brzojavki, ki y v»eraj zvctr donj i la semkaj. i/menjalo je nagovore :n tr K'. profesor V\ried< nfeldt kot Ka-i nin sta napovedovala vnapivj i b£i^no rusko-neinško sodelova nje Zastopnik *«emčije je da! izr« ze zadovoljstvu Nemčije, * da s. zavzeli odn"šaji uied Ru>.:jo ir * mčijo zopet ofie'jelni znat'-a j % 1 dnem ponn nu btsede". I>ost* v! je, da je n »mška vlada % poln. n eri prepričana, dp. bosta 'de d" •eii v bodočnosti lahko vršili skuj no delo m «1» bosta obe lež« li u. pevali na *eiuelju miroljubnega f- »delovanja. Kaljntn je v svojem govoi u prav posebno povdarjal tesne st;ke. k. s. vedno obstajali med Rusijo i; Nemčijo. Rek «1 je da je bila več i iia ruskih inžijiirje\ in tehničnih i/vedeneev izšolana v Nemčiji, k tcra dežela je bila uzor tehnike i>: organizacije. —. Združene nemške org.miz.i- < iu tehnične izvedenosti z na lavnimi viri Rnsiie mora prinesti < I »širen dobi'Vk zi obe dež-li. - - rekel Kalinin. Soglasno s por »čili i/. Moskve domneva Ru>:ja. -'a bo s prihodom profesorja Widenfeldt.i Xep»-č ja v veliki meri razširila trgovske od noša je /. Rusijo. Teg-i n z i -r-inja so v splošnem tudi ne.'trat-i:i in ameriški opazovalci v bait. šk;h državah, ki so nadalje nine i..'it, da bo Xemfija, ne pa Angl«-j.'. za enkrat igrah* vodilno ulogo v ruski trgovini. 1'gotavlja se vat povsod p - Ru-tako z boljše viške kot >roti bo i j.se viške s»«-ani tla more Rusija za enkrat le nalo nuditi v zame i'o za blago. N'a .' ličen način p% se smatra za gotovo, da bodo skle i.;le vse druge države z izjemo /.druženih držav. pogodbo z ru f ko vlado z » zirotr na medseboi-i:.» trg«»vino. Italija je najnovejša v visti tej t.ežel. Dr. Rrt^iano Pieo. ti-^ovski leirat italjanske vlade, je do- ' pel v Rigo ter s « nahaja sedaj ii • poti pro*i Moskvi. On je p»»- oMaš<'eii skleniti rosko-iUi! ian.-:!"i |*. "ovski doir-»vor, kojejja plavut .. ... ., . ✓ t<.«-i-»- j«- /e * Kiitui pripravil V ».rovski. tumoan.li ruski zaste predla^aiiej/a d'»^ov«i i * vključuje redno parooodnt službo med Trstoii. in pristanisi" » rtie^a morja ter nadalje «f«doe b». da bo p.-lala Italija v liusijt. \ i.rje število it.d janskih t.-hiii'-r-b izvedencev, ki so se izurili Ameriki, ki pa s»> se vrnili v Itali jf tekom vojne, a se sedaj ae mo iejo vrniti v Združene države ra-.11 omejitev, uveljavljenih irled-pi iseljevanja. Pričakovati je. da se bodo tudi r.< mška podjetja, ki bodo trži«-, z Rusijo, posluže\-nla ital.ianskdi parobrodnih '"-rt v Črno morje. Ruski lan ;e je ;*opet pri'el pojavljati v prejšnih množinah n*: t *jru v Ripri t«ir odhaja povečini \ ?.en»čijo. Na -arpolajjro je tu.li ne Kaj lesa. Večina velikih kupci j. •rlede katerih so se vršila ooga.ia i in med inoz?msk:mi ter r.ivjet ski in i zastopniki. |ji je bila nstav. .IJena. ker nima Rusija na ' a z po I ago gotovega denarja. Pri tem ne pridejo v pošte v kup «\ie. ki se ti'ejo nijno potrebne t.obave živil. VAŽNO ZA 4MERIKANCE, Ki TOTUJEJO V INOZEMSTVO Washington, I). f\. 22. s-pt. --Oržavni department je dane« zno vi opozoril m potiebo, ?i iiueri konzularne vizeje iH>tni>> l;s.ov za otnih listov, cesar jv.slediea so velika zavlačevanja i»edno jim francoske jblasli dr volijo izkrcanje. V vsakem slu- < aju si morajo preskrbeti Ameii-k:;nei. ki hočejo obiskati F»-anei-j" ali potovati preko njo vizei najbližjega francoskega konzularnega agenta. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom na&t banke izvršujejo po nizki ceni. zanesljivo in hitro. Včeraj so bile naše rene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v ljubljani. 300 kron ----$1.65 1,000 kron ____ $ 5.20 400 kron . .. $2.20 5,000 kron ____ 325.00 500 kron ---- $2.76 10,000 sron ____ $50.00 Ital ja in zasedeno ozemlje: Kazppšilja na sadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka** v Trstu. 50 lir .. . $ 2.80 500 lir .. . $23.00 100 lir .. $ 5.10 1,000 lir . . $46.00 300 Ur .. . $14.70 Nemška Avstrija: Baipa*H|a M zadnje pošte in izplačuje "Adriatiscbe Bank" na Dunaju. 1,000 nem. avstr. kron $ 1.60 10,000 nem.-avstr. kron $13.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 6.50 50,000 nem.-avstr. kron $60.00 Vre »in—t denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz teca razloga nam ni no(tre podati natančne eene vnaprej. Mi računamo pa ceni Istega dne kot nam poslani denar dospe v rake. Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke** in njenih podružnic imamo iaj>mfnnn izvanredno ugodne pogoje, ki bodo velike koristi za one. Id se ie ali se bodo posluie.ali naše banke. Unmr nam jo psslatl najbolj po Domestic Money Order, all pi pa Now York Bas* Draft. FRAMK KAKIIHII STATE -BANK, 82 Cortlandt St., New York DEPORTIRANJK KUZA2ELJIVIH Pred kratkim se ^e pritihotapili v Ameriko \eč riczaželjivih tu.ic ev iz Kitajske in Rusije. Oblasti so jih takoj aretir.ile ter jih pod ale s posebnim vlakom v San Fia i oisco, odkoder jih bodo sp^av\li v njihove rojstne lezele.^Temu vii ku pravijo "depoitacijski*. bark a'Tako so namreč imenovali tudi ladjo, s katero so spravili pred ieti boijševiške a?-tatorje v/. New Yorka v Rusijo. SPREJEM GENERALA OBNOVITEV POGAJANJ RAZNE P0DR0B0ST! PERSHINGA V FRANCIJI: MED IRSKO IN ANGLIJO; 0 NESREČI 0 OPPAU Francozi so mu priredili sijajen1 Lloyd George si prizatitva šesta-sprejem, ko se je izkrcal v Havru j viti odgovor tako, da bi se pre- in ko je dospel v Pariz. __ Pariz, Francija. '1'1. sept. — Ko je stopil Pershing i/ »laka na postaji St. Laiiare včeraj zvečer, je lia^« 1 veliko «*rileo prijateljev, ki .»o prišli, da «ra pozdravijo. Nekateri, ki so prejeli že pri vratih voz železni -kegra voza. so prišli oficijelno. .:ot 7astopn'ki predsednika re-putdike, ministrskega ju'edsetlni-ca. pariške občine in francoske trma« le. a vsi li jo l»ili viobri or /atelji iz vojnih »"asov in sprejem je 1,11 vsled tejra nad vse pri- prečilo nov razkol. ivi»n. (ienernl sam je reke d. da s*.- izvrstno počuti in njefr<»»c l»c- London, Anglija. se]»t. — 'i likaj je pričelo : j lušno previa ciovati iimciije. ki temelji ne le nu Voročilih listov, !»-mveč tinfi ua privatnih poročilih iz Gairlocha '•a i>Kotskein. «la ho nova zmenja va sporočil med auadaljno hčerko, rtaro deset let s * našli nezavestno v nje d postelji. Oblasti domnevajo, da : > hi!i vsi trije ubiti tek-»m noči od s. b.-te na nedeljo, kajti sosedje -o vratku v Francijo ameriškega .rh ovnega poveljnika, kojega lojalno sodelovanje tekom vojne je oilo tako dragoceno zame. Tako v Havru kot v Parizu so .icuerala Persbinga pozdravile de-putacije Lig efrancoskih vojnih izjavili, da niso videli nikogar o»> sobute naprej. Zaenkrat m injku vsi ka sled morilca ter se tudi r.e \e motiv, zločina, '»lave žitev bde tako razbite, da jih i.i bilo mogoče spozn iti, a posteljna odeja je ostla n i svojem mest i. kai zuači, da so bili vsi trije ubiti med spanjem. silo, da ima gen- ral v svojem spremstvu navadnega ameriškega vojaka, ki bo izbral dotično truplo. tieneral Pershing ho odšel v I^ondon po eerinianijah v Franciji ter okrasil grob ne}>ozuaiie-ga angleškega vojaka z svetinjo, katero je poklonil ameriški kongres. Iz Londona bo odpotoval v Liverpool ter dospel v New York pravočasno, da sprejme maršala Foeha, ki bo prišel v Združene države. Berlin, Nemčija, 22. septembra. 1'anes se je vršila posebna seju i*m keira ki-.bineta. Ministri rnipravljali, kakf> bi bilo mogoče pomagati družinam, katerih članL s-> postali žrtve strašne ka'astro-i'e v < >ppau. j Vsega skupaj je bilo baje mr . t x ih nad tiso.- sto lelelavcev, pre 1 ko tisoč jih je pa resno po ! škodo vanih. Oelavski minister Braun je odpotoval na pozor išče katastrofe, j \' Oppau je dospel general De gout te. vrhovni poveljnik francoske okupacijske armade. Kdeči Kri/ je že j)..slal i; inrčeiia. V Mannheimu, mestu, kt leži nasproti Oppau, ni mogt • iziti noben časopis, ker so bili vfd t skarski stroji uničeni. Skupno število žrtev cenijo na t soč sto oseb. , Nekateri zntr j .jejo. da :e eksplodiralo 4000 ton žveplenegc. nitrata, drugi so pa mnenja. -Ja je eksplodiralo '200 ton amenijako-vega sulfata. Na stotine delavcev je bilo še tovarni, ker se je za vršila eksplozija ob pol sedmih 2Tečer. Mainz, Nemčija, 22. septembre Nemške oblasti so uvedle obsedne preiskavo, kdo je pov.ročiI eksplozijo. V Preiskovalni komisi je tudi nekaj francoskih armad-iiih častnikov. /eteranov, katerim se je general zahvalil ter povdarjal ozko vez prijateljstva, ki je bila skovana med Francijo in Ameriko na boj nem polju. Paris, Francija, 22. sept. — General Pershing je informiral časnikarske poročevalce, da se ne bo vrnil v Ameriko s truplom nepoznanega ameriškega vojaka.K"-kel je. tla nima njegovo potovanje nobenega opravka z Izbiro trupla mrtvega vojaka in ia ga ne spremlja noben navadni vojak, ki bi izbral to truplo. Xo ugotovilo je vzbudilo presenečen kajti v vseh brzojavkah Združenih držav se je gla- VSA KOL£SA POČIVAJO V AVSTBUI. Dunaj, Avstrija 22. sept. — Celi železniški promet v Avstri "I ustavljen vsled stavke nsluž-I • ncev. Na ^isoče posestni«.ov i/ diugih mest, ki e mude tukaj, j-, moralo p >daljš.iti svoje biva i j" v mestu, ker nimajo na raz-polago nikak h sredstev, da ;»i za-1 c.stili Dunaj. Sta* ka je i.-:)ruh.-i.de rad i tega. ker ni hotela %lada ugoditi zalite* i uslužbencev, da jim poviša pi ičo. Vlada hoče do \čevaiec prečital odgovorov generala na pisana vprašanja. Vprašanja m odgo\ori s*> lili nasldenji: Vprašanje; — Vas smatramo v, inozemstvu in prav* posebno v Franciji za m >ža ki s svojim vplivom in s svojo avtoriteto, poseb-i,o na Bavar ;kem ter z Ustinov-Ijenjem tajne armade, pripravlja bodočo vojn » osv.-te proti zaveznikom. Koliko je resnice vt teh jrcvorieah Odgovor: — Vsak vojašk. vodi-itlj bi moral jasno videti iu vecie-t1 kaj je mogoče in kaj ni mogoče. ;.Ii pa ni resničen \odite'j. Vojna j o.vete proti zavezn.kom in uoseb mo proti Fraueiji je za nedoloč-n «;;s popolnoma nei»\ogoča s stališča vojaške temi k e. Franci. - ima r.rmado, ki je bogato zalo/ena ^semi bojnimi sredstvi, in ki j« I i Opravljena, la odkoiaka v kate-lernkoli času. Ta armada bi fall ko -drobila katerokoli nemško voja-si.c organizacijo, sovražno Fran «i ji. in to vsled teg.i, ker smo vsled uničenja nemških vojnih industrij iyguldli vsak i možnost, da : e zopet oborožimo. Absurdna je misel, da t/i bilo irogoče ustviriti :n opreniiti uri tajnem nemško armado, izve/bano /.i moderno *.ojno. Nemška arms, da ki bi se mogla ooriti z injmfi-njšim upanjem na uspeh proti in' -derno opremljeni sovražni armad«, bi bila popolnoma odvisna »»d velike nemške vojne industrije, katere pa seveda ne bi bilo mogoče na tajnem ustvariti. Tudi če b: kaka tretja ^ila hotela oborožiti Nemčijo, bi se vendar ne nog'.o nobene nemške armade dosti hiti i :aložiti z vsem potrebnim ter mobilizirati v ča-.u, da se prepreči iz vojevanje odločnih uspehov s strani francoske armade. Kar se tiče men 1 samega živim ua Bavarskem kot privaten državljan ter mi ni iiikdar prišlo ne. r-i sel, da bi kkušhI dobiti kontrolo nad bavars.to vlndo. Vprašanje- — Kakšni bodo po \«';ših m.^lih bodo«"i odnošaji mc«J Nemčijo. Francijo in Angino? — Odgovor: — Tek razvoja izzr. skbnitve mirovne pogodbe je ved no bolj in bolj jasno kazal, Ja s^ evropski narodi gcspodars':o o<-'-visni drug od drugega. Cel«« gred vojno je razvoj industrij in trg'.-\ ne ustvaril evropsko narodno gospodarsko enotnost, če^rev n:-so hotele vlade pri/vati tega dej-s!\a. \rsaka posamezi.a evropska država je za ostale evropske drž:;- • i'vljensk-i važnosti Kot prci/-elee ali Kot odjemalec. Noben član e\TopsKega gospodarskega ja ne more bankrotirati, ne da 1 i ostali »vroprki narod, trpeli V tliko vprašanje, ki se tre h<- • fo.-nosti, je naslednje: Ali bod • nar*»di Evrope, po.-;ebno pa Angl -.!». Francija in Nemčija, pokazali ;> lločno željo, da puste preteklost pri miru ter si podajo roko. da i/-nova ustvarijo ekonomsko življenje na temelju resničnega lOglas-•a vpoštevajoč pri tem pravic * vseh prizadetih narodov? — O taka želja ne bo obstojala, čepra ■• --•cm jaz nasprotnega mnenja, potem sem prepričan, da je neizogiben polom cele E\rope. Vprašanje: — K?j mislite o nevarnosti boljševizma in o bodočnosti Rusije? — Odgovor: — Po mojem mren ju •>» to sem že pogosto javno reke?, I • boljševiško - komunistična ne-\&rnost veliko večja kot v sph--snem domnevajo v zapadni Evropi Ta nevarnost ogroža vse civilizirane evropske narode. Poostre •»a pa je bili ta nevarnost vsbsi ('ejstva, da uiso evropske vlade sedele, kako preprečiti gospodarski polom j)> vojni. Uspešen bol proti boljše\ :-'.mu je moffoč. dokler jr J.staja sovraštvo med velikimi ev ropskimi narodi Osvobojen je ruskega naroda iu ii.»» ga gospodarslia preosnova. iwi .i ora priti zastran ruskega naroda samega, Je nemogoča, i! >kb-r *-e ne bf»do evropski narodi »dmi/.i- • i. da skupno rešijo ta veliki pr ;-idem. Ce si bralo podali roke v do-::e»o tega skupnega cilja, bodo l.onornske posledico vojne v Evropi kmalu 'zginile in pričela s-b< lahko nova in j rečna doba v ?g;'dovini človeštva. SLEPARSKI BANKIRJI NA POR,TUGALSKEM. Polni listi. Pe najnevejSi odredbi belgraj *ke vlade dob6 Jugoslovani potne 'iste same tedaj, ako prinesejo t seboj kako listino iz starega kraja, da je rarvidno, od kod je do--na. Take listine so: Stari pottd list. delavska ali vojaSka knjižica, krstni list in doinovnica. Navadne pismo ne zadostuj« vež Kdor tedaj nima iiobenf take listina, pa želi potovati t stari kraj, naj piše županstvu ena ob Jiiie, v kateio je pr_*tojen, po do-movnieo, potem bo iele mogel da biti jufroalovauski potni list Nik do naj tedaj ne pride v Ne* York ▼ namenu, da bi potoval v stari k**j. ako nima kaka fori Satine. M N.T. Lizbona, Portugalska, 21. sept Veliko odličnih oseb na Portugalskem je bilo aretiranih v zvezi 7. veliko sleparijo, tikajoeo se ino zemskega denarja, ki je bibi vpi j. zorjena pretf':li mesec. Včeraj slu 1 da aretirana grof de Castro n» Al vez Diniz, ravnatelja lizbonske banke ter trgovske medna'-odn. banke. Preiskava je dokazala, da so so zastopniki mednarodne kreditne o« ganizaeije v Ar.twerpenu pr':-biižali dr. Mfon^u de Aeosta, prejšnjemu finančnemu mi.iistru t«r mu ponudili kredit oetdesetii-miljonov dolarjev za dobavo ameriških proizvodov, posebno pšeni. ce in premoga. Aeosta je dohil o 1 \lade dovoljenje, da se pogaja s t-' organizacijo, o kateri se j* domnevalo, da predstavlja nmeri ške kapitaliste. Valuta je takoj poskočila za oetdeset odstotkov a pozneje zopet padla na prejšnjo r.:žino. Poizvedbe v Washington^ so pokazale, da nima antwerpen ska organizacija nobenih zvez v Z'iruženih državah PAPEŽ JE DAL MILJOK Lift RDEČEMU KRIŽU. Ženeva, Švica, 20. septembra Papež Benedikt je dal mednarod r«-mu Rdečemu križu milj -n lir. Polovica tega denarja je namenjena Rusiji. ROJAKL NAROČAJTE BS HA "GLAS NARODA" NAJ« VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK Y GLAS NARODA, 23- SEPT. 1921 "GLAS NARODA" •LOVEN I AN DAILY •WMd and Published by _ fbOVWC PLUUSHING COMPANY im corporation) »RANK lAKiCR. Pioaliont LOUIS BENEDIK. Treasurer • * — hi Placa of fuHiWN mt tha Corporation and Addresses of Above Officlars: •fc Cortlsndt SUMt, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. **Clao Naroda" Uhaja vsak! dan Imwiil naOotJ In praanikav. Za cato loto volja llat mm Amorlko Za New York za cajo lata 9TM In Canada H00 za pol lota SL50 Mm pol lata . 13.0CZ« Inoxamstvo za celo loto 17-00 Za Cotrt t«ta " «1X0 za pol lota _ O L. A O NARODA ? (Voice cf the People) leouad I««rr Day Except Sundays and Holidays. Subscription yearly ti-OV Advertisements on Agreement._ Mnilal Lraa pwSplaa Is "a*—rl> aa no priob&ijeje. Dew na| te> blasovoU po-VljaU po Money Order. Pli »rrememM *tsjs naročnikov p-oslmo, da aa naar tudt pr«Jta>o blv«Jl*č« natnsnl. da hltreja najdemo naslovnika. g l A 8 NARODA M Cortlandt Street. Sorough of Manhattan. New York. N. V. Telephone: CoKtsndt 2876 BANKROT LIGE NARODOV Viviani. francoski vojni ministrski predsednik, jt* v nekem svojem ]iordjetj<\ Njene trgovske o]>eracije so bik* slabe. Trgovala j«* s samim kreditom brez vsakega kapitala. Mislila je, da se ji bo posrečilo''tekom časa spraviti nekaj rezerve, pa se je strahovito varala. Od onega trenutka, Lo je odpovedal kredit največji kapitalist sveta (Amerika), ko je prekinil vse zveze in ju. je bila zapisana smrti. Poskušajo še nikoliko, eineajo in prerokujejo, toda do splošnega poloma mora priti prej ali slej in je že fnktično prišlo. Bankrot je napovedan, in ta bankrot je bil svetu že zlavnaj javna tajnost. Nesolveiitnost Lige narodov so dokazali upniki, ki so zahtevali pojasnila v koloni "razoroževanje". Tam se jc* ]nakazal brezupen defieit, katerega nikakor ni bilo mogoče prikriti ali ga zatajiti. Revizorji Ligu narodov so izjavili, da Liga ne more zadostiti svojim obveznostim glede razoroževanja. Svet baje še ni zrel za razoroženje. svet še ni napolnjen z bratsko ljubeznijo, zaupanje ljudi v neobroženo pravico je še premajhno. To je javno naznanilo bankrota Lige narodov, one dvomljive vstanove, ki so jo spočel i hinavski frazerji in nepraktični pismouki v veri, da bo zasigurala svetu svetovni mir. pa ne more niti par malih narodieev držati na vajetih. Liga narodov je bila že povsem bankrot na, ko so poljski ustaši zasedli letsko uiesto Vilno; ko je ponoreli d'Annunzij dospel s svojimi barabami na Reko; ko je Korfanty, ueoziraje se ne izid plebiscita, vdrl v Gornjo Slezijo; ko so Francozi, neglede na mirovno pogodbo, vkorakali v rensko provinco; ko je (irška napovedala Turčiji vojno; ko je Madžarska izjavila, da nima Avstrija nobene praviee do Burgenlanda. Liga narodov je bila vedno bankrotna — že za časa versaillske mirovne ]>ogodbe in začasa rappalske pogodbe, ko j** bil zadali slovenskemu narodu usodepoln udarec. Osnovana je bila na onih usodepolnih štirinajsterili točkah, katere je njihov oče tako odločno zatajil. Viviani je ta bankrot poostril, ko je priporočil, naj se poveri vprašanje glede razoroženja Združenim državam, torej sili. ki ni bila nikdar članica Lige ter jo je ravno vsledtega, ker ni bila njena članica, pognala v bankrot. šeni srednji šoli vstopi oni. ki noč- nadaljevati svojih študij na vseučilišču. v državno služijo za nižjo uradniško karijer> ali pa v trgo-vino. Kakor smo že omenili, so raznovrstne dru«re srednje šole na isti stopDji z gimnazijo, kakor trgovske akademije, obrtn* sole, nautiene šole. ženski lieeji. poljedelske šole it: posebne priprava. To je. ameriški s;stem sloui na načelu, da je vsak;r šola ila sama na sebi pripravnica :.a \išjo šolo. To načelo ni nikakor isto kot v Evropi, k j t se vsaka šola smatra kot nekaka enota za sebe. V starem kraju je tudi razlika v socialnem življenju med absolventi ljudskih, srednjih in višjih šol jako izrazita. V Amerik: ima vsakdo — brez razlike na njegova »-motna sredstva in soeijalne stoj--nje — priliko, tla se pribori do najvišje naobrazb-'. Ameriško ljudsko šolo mora vsakdo |>ohajati med «1. in 14. Ic-ton torej približno ravno tak«> kakor v starem kraji". Toda. dočin; se v starem kraju oni. ki hoče vstopiti \ srednjo šo!o. od^eplja od ljudske š<»le povprečno v desetem letu. mora v Ameriki vsakdo pohajati ljudsko šolo do 14. leta in šele potem prehajajo oni. ki hočejo, v srednjo šolo ali High School. Uigk school je ameriška srednia šola. Prevod besede _ ' Hivsou slič-ne. Iste nudijo široko polje za splošno in sfeeijelno na»brazbo. Jtazen rednih javnih šol imamo tudi veliko število takozvanih pripravni': šol (Preparatory schools), kateri^ nainen je pripravljati dijaka za posebne študije na kolegijih in univerzah. Imam-« tudi mnogo tehnič nih in takpzvanih "manual training" šol. ki pripravljajo dijaka z:« nadaljne tehnične študije. V Ameriki pokriva mesto ali država stroške /a javno naobrazbo iz davčnih prihodov. Ne le "High >eholls*\ ampak tudi speeijalni tel nični tečaji so brezplačni. Dočini ?akon zahteva, da mora vsakdo pohajati ljudsko šolo do 14. leta, se daje vsakomur, ki kaže sposobnost, vsako priliko za (>ohajanje višjih šol. Spričevalo zadnjega razreda ljudske šole upravičujc do vstopa \ "Hitrh school.*' brez vsakega sp-ejemnega izp::a. Tla vneta k o mor-* abiturijent (graduate") iz priznane Hijrh school preiti na "eol'ege'" brez posebnega izpita. Kes je. da imamo v Ameriki mnogo jako dragih privatnih elemer-ta mili in srednjih šol. vendar je revnemu dijaku dana vsaka prilika cLa si nabavi najboljšo izobrazbo od začetka do konca. Nihče se n> more izgovarjati, da ni mogel pohajati šole. Mnotro d-žav daje tudi šolske knjige brezplačno na razpolago. Ameriški šoiski sistem je demokratična ustanova, kjer stanovi bogatinov ali siromakov, otroci rojenih Amerikam-ev ali priseljeneov imajo enako priliko do splošne in strokovne izobrazbe in kjer im i vsakdo priliko, da postane merodajen in visokovreden del ameriške demokracije. Iz Slovenije. Brezplačna vzgoja v Združenih državah. Kratek pregled. V svrho boljšega razumevanja airieriškepa čolskoga sistema, bo r.animivo pri ravnat i ga starodavnim sistemom v Evr-.pi. V to svrhe vzemimo za vzorec šolski sistem, ki je bil v veljavi v prejšnji Avstii-ji in na katerem sloni šolska vzgoja tudi v novih takozvanih nasled-Htvenih državah, n. pr. - Jugoslaviji, in ki je več nli manj sličen vzgo-jevalnemn sistemu v vsej kontinentalni Evropi. Vobče se evropejski vzgojevaloi sistem deli v tri dele: ljudske šole, srednje šole in vseučilišča. Ljudska šola je normalna elementarna šola in se daje približno primerjati ameriški "Elementarv School". V starem kraju oni, k! hočejo nadaljevati svoje študije v srednji šoli (gimnaziji ali realki^, storijo fo pravilno po četrtem razredu ljudske šole in v povprečni starosti desetih let. Oni. ki ne misi'jVj pohajati srednjo šolo. so po zakonu primorani ostati v ljudski šoli do poznejše starosti. Mnogo večjih mest v starem kra.iu ima takozvane meščansk" šol*, k; so pravzaprav neke vrste višjih ljudskih šol preko četrtega -azreda. G1 a vre srednje šole so gimnazije in realke. Gimnazij je priprivljalna šola za vseučilišče in daje podlago za splošno izobrazbo. Klasični jeziki. — (latinščina in deloma staro grščina) zavzemajo znaten del učnega programa. Gimnazij obstoja iz osmih razredov; prvi štirje tvorijo nižjo gimnazijo in ostali višjo gimnazijo. Po osmem razredu položi srednješolec takozvani zrelostni izp't, ki ga upravičuje do vstopa na vseučilišče (univerzo). Po dokončan: nižji gimnaziji more dijak vstopiti v kako 8pecijeIno poklicno šolo, kot so obrtne, trgovske, pomorske, vojaške šolp ali akademija. Isto velja več ali manj o sedmoraz-redni realki, ki je pripravljalna srednja šola za višjo tehnično naob-razbo in ki se razlikuje od gimnazije v tem, da polaga večjo važnost na praktično znanje in moderne jezi je mesto kJasiepih jezikov. Keal-na gimnazija je neka kombinacija med realko in gimnazijo. Po dovi- Smrtna kosa. nedeljo 2S. avgusta je umrl v (Vrkveni ulici v Ljubljani tajnik banke "Slavije" 1. Kuhar. Pokojnik je bil navdušen narodnjak tei- vesten in marljiv uradnik. I "mrl .je š<>Uki sluga ljudske de-jške šole na Ledini Ferdinand Pire v 4!). letu svoje starosti. ♦ Pokojnik je <**e mladega Sokola, kate-iemu je bila na Taboru izročena zastava naraščaja in je mladi Pire naraščajev zastavou'ag mož in oče. Pokopali so ga JI. avgusta. rmrl je sept. na griži Ivan d en ko, «luga ljubljanskega mesenega tiziata. Bolezen je nalezel. ko je bolnike prevažal v bolnico. Zapušča ženo z malimi otroki v največji* bedi. Ker je postal žrtev svojega poklica, se je nadejati, da bo za njegovo rodbino skrbela mestna občina ljubljanska. Zasmehovanje pravoslavnih verskih obredov. Iz St. Vida nad Ljubljano poročajo: Ne l>omo posobno poudarjali verske tolerantnosti, ki je lastna našim bratom Srbom in ki Imajo krasen pregovor: "Svaki brat mi je mio, koje vere bio!" Naš hujskajoči in bojni klerikali-zem, ki je posebno v telesen v orlovski družbi, pa je tako nestrpen m oduren, da celo zasmehuje ver-eja — kjer vsak p».trjuje, r,t i sobi modruje •u se pridušnje: i^renesti predsednik, r.aj. zgrabi za zvoacc, povej, da je konec' • * * ___ Lonveneija — )• malo večja potencija seje. z razliko, imajo sobrati l-andidati drug na drugega piko. SugoBUmanaka Ustanovljena L 1S98 KataL ilrimuta Inkor do ri rana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. ] J Pravila — bi bila pravila, če res bi 1 a.! prida storila. • • • Vratar je str.ižar. izdaja praviee si stare. i ir ima najbližje do bare. * * * Predsednik to je mož častiti, njegov namestnik mora biti pač človek, ki preveč ne gara. > tajnik — to je uboga para. Ostal odbor pa nikdar ni za fajte. deviško brani se: Ah. mir naui dajte, predsednika in tajnika vprašajte! • . • l rednik je svetnik j ri pristaših , pr» nasprotnikih -- hudik. \ pri stavcih pridnih naših je hudič, ki ne zna nič; njim je on le iznajditelj \seh napak — pr\obeptelj ' eje in pik. * * 4 K<»ngres — čudna zmes politikov, ki niso politiki. zmes kritikov, ki niso kritiki. * * * Prohibieija je vsem na kvar. Le bi rte uči, kako se krs'i in iz vode se dela dennr. • ♦ • c'ngoslavija )x raj, Jugoslavija je kraj, kjer se bijejo iu ga bijejo . . zgiKlovini naše kultume in demokratične preteklosti. — Hvaležni smo skladatelju, da nam je v teh trdih dneh ustvaril ha« to dalo. Bodi nam to delo vselej silen klic, vodeč naša čustva in misli k bratom, ki sh) še tam onkraj naše svobode. Te žive slike iz dajvne pro-šlosti naj nam pričajo o sili iai j zdravju Jugoslovanstva in naj (nam dajejo silo in poroštvo tpdi za bodočuoat, .. • ....... .. -.Ji' .i.1.11; ....... Glavni odborniki: Predsednik: KCDOLF PERDAN, K. lSSth St., Cleveland, O. Podiu-edsednik: LOUIS bALANT, Box luti, Pt-arl Ave, Loraiu, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, FT.j. Mdua. Blagajnik: GEO. L BROZICH, E!j. Mina. Blagajnik nelxp'iaCaiiili smrtnict JOHN MOYEHX, 524 E. 2nd Ase., W. Dulutb, Minn. Vrhovni tdaniut: Dr. JCS. V. CiftAUEK, 843 E. Ohic St, N.S.. Pittsburgh, Pa. Nadzora! #dti'jr: MAX KERŽlSNIK, B«x Kutk Si>ri«is» Wjo. MOHOR MLADIČ*. ^003 So. I^iwnUule Ar«., Cbi-m^o, lil. FAANK SKRABEC. -ib'22 Washington St.. IVuver, CdLo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 4&0. Ely, Milili. GREGOR J. POREXTA, Box 170, Blacfc Diauioiul, Wash. FRANK ZORICII, C217 St Clair Ave.. Clevelaiid, O Združevalni odbor: VALENTIN P IRC, 519 Meadow Av.»„ Rockdale, Joliet, 111. PAI'LINE ERMENC. — :ir«l Street. S»lle. 111. JOSIP STERLE, 4»«4 E. Mesa Avenue. Pueblo, Cuio. ANTON CELARC, 70« Market Street, Waukegan. I1L -- Jedn«.tiiio uradno glasilo: "<;ias Nartida". —__ Vse stvari, tikajoče se uradnih za«iev kakor tudi denarne paši 1 jutro naj se jiosiljjij«« na glavnega, tajnika. |»rltužt>e naj si» pošilja oa predsednika i»orotuegj». odbora. Prošnje za sjrejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega pravnika. Jupoelo,an.sLa Katoliška Jednota se priporoča vs**iu Jugoslovanom za obilen pristop. Kdt.r želi iM.stfti član tc organizacije, naj se zglasi tajniku t.ljižjegn društva J. S. K. J. Za u*teiiovitev novih druStev se pa obrnite ua gL tajnika. >'tvo društvo se ial'ko vs»*novl k a član' ali član'«-auii. Razne vesti. Konec razbojniške tolpe. Iz Modem* v li••Ijji .avljaj.i: --l?::zh« • Jenese je končnrt UMČeoa. \ eč k.^ sedem mvieeer je bil" stral" in trepet celi prov'iici. Voiiil.t s*a j.: glasovita liindita Adami .11 ( a-prari. Strah >re«l t«> *olpo je bil t; ko velik. d:i so unogi letoviš-'*;«rji zapuščrli sv« )«• vile v okolici. Karabinje;*;i so s«-siiivili j>ose-ben oddelek, ki je imel nsiloL'«>. il-' uniči t«« zale«ro. Po hudih naporih c" jim j«» kor:«*-no nosrtčilo ««ničiti toli>o. ]x>sebno o«lk.:r je pa [«'1 «'• d en najojiaso^jsih razbojnikov — Ueggiani in je bil .-»retiran nogi4 v;«r ("aprari. V usodepolni noči, one 2£». julija, so bili razbojnik; zapaženi v vasi Alb »reto. Oddelek karabinjerjev r>o«l vodstvom kape-tana Martinellija. ;ih je obkolil v neki žit niči. kjer so se ravno pripravljali za n.»v zločin. Ko s-, ra,*-l ojniki zaslišali str«*le. so se vsi spustili v "beor. Mf<| njimi j.* bila tudi neka 1."»letna dehliea. Trije > > bili na begu ustreljeni. (Virti :n k» poslu/t vali 7.a ba sanje pušk. Ciemencean -— potomec Hunov? Etnologi ali narodoslovei so se-^.aj kom no nnsli pojasnilo z.-; me domačimi deklicami, ki so bile mane rad' svoje lepote. To teorijo oodp;ra nadalje dejstvo, tla imajo skoro vsi oni, ki za sledujejo svoj izvor eela stoletj;; v isti pokrajini, odločno orijentat-tke poteze. Clemeneeau sam je z" 10 podoben najm »nj ducatu do-r-.ačinov njesjove starosti in te pozdravljajo ljudje redno kot pravega Clemeneeaua. VELIKA DEBATA GLEDE MI R0VN£ POGODBE. c«jo tem potom svoje nasprotnik* Poslužili se b ulo tudi trajnih sej. <"» ne bo dru-rače mogoče. Senator Borah je izjavil. «la b proti tej pogodbi pia\ tako ostr«» i istopil k..t »»roti oni, ki je bila sklenjena v Versailles. Rekel j. cia nas bo mirovna pogodba z -m m '-ijo prav tako zapletla v ev ropske zao«rodze (bo m:rovra pogodba z NVmčijo sprejeta pre 1 Boži«"-em. b«i pom.-njalo to velik uspeh vs pri«*« > »ipozieije, katero je opaziti proti r jej. MESTO BREZ TOBAKA. V mesto Topeka. Kansas so 1. IfHJT. strogo prepovedali proizvajanje riga ret ov. N'o. tekom ča-Sis. zlasti tekom vojne so na to ! i«i» reilbo [>ozabili in j«» prekršili, i «* dni f«a s«* je tanH>šuja policija nanjo spomnila, zaprla lastnikov tobač*:ih tovarn iu jim zaplenila vso robo. Wekirie je umrl. Bivši ministrski predsednik dr. Aleksai der Wekerle je u-nrl v iuidimpešti ' starosli let. \[yIM [WS1 WE: ^wssj WsD I —i------- ADVERTISEMENTS. Slovencem v Brooklynu. Pozor! Prhodnjo nedeljo, 25. septembra ob dveh zjutraj neha letni čas, zato bomo pri božji službi na Morgan Ave. za eno uro bolj zgodnji. Torej: na svidenje ob desetih po pravem času. Washington. D CM 22. sept. — Sedaj je gotovo, da se bo vnela debata glede mirovne pogodbe Republikanski voditelji p« mu-jo kljub temu, da bodo pogodbo kmalu spravili skozi, ker bodo predlagali večerne seje, da Zelodnčni neredi >• i r-nav.,. «1 i«.,*,.siju. zuprtje, >3trne bo-t-ziii. plin v telodc^ in črevesju, izj*-a%anj^. ki.s.-j Ifiodec. slaba .sapa po-Jt-Zlk- riga nje. p..vra£anje hran«. -'i občutki, bolezni želodca, pečica in •IruRi podobni neredi v prebavi, vsemu temu se \h : a vadi b 'ro odponiore tei-s.- v veliko slučajih popolnoma ozdravi z uporabo čudovitega z.lravila Nupa-Tone. i o z.lravilo pradi b.*ato rdečo kri. močne stain. živce ter čvrste možke in ionske. Da vam dober tek. povečal bo nAo teto. spali Poste dobro ter se bo-ite postili kot nova oseba. Nuga-To/>e pomiri in hrani v.-^ tlvlj=n»ke organe. Ker j<- sestavljen iz osmero »IragocetUh zdravil. TisoCeri govore aedaj o Nuga,-Tone in g.i slave. Nabavite si danes v katerikoli lekarni steklenico Nttea-Tone, uživajte ga par dni. in če ne boste popolnoma. zadovoljni, vrnite ostanek lekarnarju. nakar boste dobili svoj denar nazaj. Č"e vas lekarnar nima Nuga-Tone. ne vzemite nobenega nadomestila, ampak pošljite, »l.oo. in mi vam bomo po-ulali celo mesečno zdravljenje ter plačali poštnino. National laboratory. 1018 S. Wabash Ave.. Chicago. Nuga-Tor>e GLAS NARODA. 23. SEPT. 1921 Garjev Garyjev sistem iii gunmeni v W. Va. r I Iz lista "The New Republic": (Nadaljevanje.) — V Yolin je stopil ni vlak t^erett I/i ve Iv. Lively ie Bal.tui-. Jeltsov detektiv. ki je posloval kot špijon v u n i ji v Colorado in •.Vest Virgitrji. Zaprt je bil en? h to ve neki j**tnišuici v Colorado, J-er je ubil nekega stavkarja. — Moj mož je pustil svoje o- skih ozemljih, katera kontolirajo njih kompanije? Baldwin-Feltsovi detektivi vlečejo visoke plače in oboroženje celega sistema, ki vključuje strojne puške, aeroplane in odvetnike, je tudi drugr, stvar. Ali podpirajo priče iz iztoka ta sistem? Ali imajo verni nt-u.iijski neodvisni premogarski ba ložje doma in Sid je pustil svoje \ l.olelu. Mr. Van Fleet, odvetnik i am je povedal, da moramo i*i skupaj na sodišče. Sli smo po stopnjicah sodišča in Sid se j-i i »'koliko obrnil, da zamahne z r»-ko Mr. Collirsu. Takrat pa je bil ustreljen v hrbet. — Videla sem ga pasti. Ozrla sem se na svijega moža, a on r.? ie že omahnil iz roke. Lively in i:eki drugi z debelo obrobljenim* očmi sta streljala .Taz sem arosi la : — Gospod Liv^iy .prosim vas ne streljajte več na Et Yirginiji, so oili pred enim letom pozvani od s*rani javnih zastopstev in privatnih, posameznih lj<»-tli. naj sprajjiejo zakonodajo, k> b' "regulirala** ali odprav la ta ko/.vane delavske detektivske agent ure. — Amerik i je edina dežela na svetu, ki trpi obsežne, dobro financirane, privatno lastovane ker-j-oracije. ki dobavljajo delavske špijone ter oborožene stavkokare — Preiskava za preiskavo je nu-anijah kot na ostali proizvajalci premoga ? (V bodo voditelji gariizma p«) jasnili, da odobravajo sistem v West Virginiji in če bo kongres odločno odklonil obremenitev naš»_ velike delav-.ko-detektivske indr-slrije z zveznimi "regulacijami, bo to gotovo pomirjevalne upi: valo na naše hribovske prep'.ogar-je. Vlada celega naroda bo govo-nla. Premogarji bodo pomirjen1 poskrili svoje puške, prijeli za lopate ter izginili v notranjost zemlje, dočim bodo gorske obror. ke krasile strojne puške detekti-* ov. • » • Kaj sc bo zgodilo potem, ko bedi zvezne čet? uma len jene iz West \ lrginije? Ni se zgodilo pi vič in tudi ne drugič. da so bile /.vezre eete p»islan«' v dišavo, od: glasil "da", je ta, tla so ra' mere v neunijskih poljih take, da silijo ljudi k nasilju in zvezne če-niso v p^ieklosti in tudi i«» Is do v sedanjem slučaje i™remc-v. le tek razmer, ker tega ne morejo Kevor.--JMabaiue, ali b.>do jiozvale tu- ljivo je, da Si bila taka uravna-di Mr. (itrv-ja na odgovor! Al' va trajna, kajti v splošnem ni.*.-b« šel tudi Mr. Atterbury, pred premogarski baroni West Virgi-sednik Pennsylvania železnic«-, t-»je ljudje, katerim bi se moglo j-i ičati v Wilbam-son, Weset Virgi- varno poverili silo. ki se poja\i. rm' Pennsylvania železnica kon- kadar stoji bogaatvo, razredno za trolira tudi Norfolk & VV«*j»tern ledno in lahl:o organizirano v rt,»v Železnico, ki je skaro sdina želez- i'*, naproti tisočem nevednih ir. i »ea. rodeča v neunijske okraje.. neorganiziranih delavcev. Poka-\ zadnjih m'secih je general At zjli so v preteklosti, da niso one ttrburv op<»nasal Oarv-ja v pogr vr5te, ki lahki nu»dro drži v svo lat slednjega proti unijam. jd. rokah tako sile. .lasno pa j*- O obeh teh dveh gosptebh ,io da bi bili premogarski baroni ir znano, da odobravi.ta uporabo d« t r.vno zmagoviti, če bi prišlo vp~- lnvskih špijonov in detektivov Mr. Atterbury je rekel; Mi im^ mo svoje lastne uslužbence, k luhko prostovoljno nudijo informacije in ki imami v službi tudi Pinkertonov zavod. To so možje, i-i so že v delavski organizaciji. Mr. Gary je pa označil kot jiajno" svojo politiko, ki je -sebo vena v naslednjih besedah: — Ab dvomi kdo o smotrenosti, pravičnosti in potrebi fpijonskega sistema od strani United :itat»ra h*teel Corporation^ Obe priči bi gotovo radi ugo tovili svoje stališče z ozirom na West Virginiji. Ali odobrava sistem rovakih a*raž v premolar- s'e v le vprašanje unijonizacij-, kajti prepričan scjh. da so nlače '..•li v bistvu prav tako dohte pla če kot v uu:jskih poljih ter n;*-d.li v celem nrav tako dobre p-, soje glede stanovanj. Lahko bi ludi odpravili par kvarljivih stvi-r» z ozirom ua delavne pogoje in niih odnošaje s svojimi delavci Kc t stoje stvari sedaj, pa je nespametno oz rati se na celi boj kot na boj «;lede vprašanja un.-joiiizaeije. L'nijonizacija je pre n-b«čajo. da se nahajajo hiše pose-s:i premogarjev za določeno <1 -bo. niso bile najemninske pogodil v navadne n smislu besede. Tr. pa raditega. :er so sodišča •* West »rginiji odi« čila. da ni n-zmer-jr- med delo«lajalct-m. ki je las--nik hiše in premogarjem, ki st.<-r.uje v njej- ''U" meti hišnim gf.-sp^>darjem in najemnikom, t-rnve' «>no med gospodarjem in služab-li kom. Oe ho-*e vsled tega rospe-dar liiŠe. mora služabnik v/. nj«.\ čT. ima ali če nima papirja, ki pra vi, da ima Jaliko hišo za dob~ ki še ni pot-kla. Če pa trdi služabnik, da mu daj * papir pravico, da ostane v hiši ter izjavi, da b.* tudi ostal, potem lahko pošt je gospodar svoje agente (B.idwiu-Frltsove detektive), da vržejo i/, hiše služabnika, njegovo ženo, e-Iroke in njegovo borno pohišt v.« la način mišljenja in ta način p »-?.t(»panja upr.^vičuje zgoraj nave deno ugotovilo, da uiso prem«iga»--ski baroni v ne-unijskih poljib West Virginije one vrste ljudje. 1 aterim bi se lahko poverilo sih«f katero ima organizirano bogastv ( kadar stoji ua&proti tisoče*« ne-\ednih in neorganiziranih dela v-eev. (Pride še.t inkipo—otok angeijev. Poroča Ferdinand Touhy. Položaj v Tripohtanii-. Italijanski *nini%ter za kolonije tlirardini je na neko vprašanje \ parlamentu podal pojasnilo o položaju v Libiji. Rekel jc, da je Ci-renaika mirna; ojeno p>ebhalstvo se po veliki večini orišteva k Sei;-sijem, s katerimi je Italija sklenila trajen sporazuM. Drugače je v Tri poli t ani ji. Tam je neprestana \ ojska med p^isamcznimi rodovi. Razen tega je imelo tam velik **pliv vseislamsko giLanje. Novi iislijanski govemer, ki je te dn*. tiespel na svoje mesto, ima točna t.rvodila, da popob.oma zavaruje obalo, pomiri rodove In preskrbi, da pride oblast v roke arabskih poglavarjev, ki so Italijanom vd»-»;i in zvesti. Človek čuje toliko o bedi in tezkočah ruskih beguncev, ki so pobegnili pred Leninom, da je razveseljivo slišati o majhnem rnskem paradižu na zemlji, ki se je porodil iz rd ečega" t i r* nst v a ter za ti ranja. Ta paradiž obstaja deset milj od Carigrada v Martuarskeni morju in ime mu je Prinkipo. O otoku P r inkipo je bilo čuti v času pariške mirovne konference, ko je stavii Lmyd Geor-re predlog, naj se zavezniki tam prijateljski sestantjo c boljševiškimi voditelji, a drugače se le malo ve tem otoku. Angleški vrhovni poveljnik je izbral pred nekako osemr.jasti-mi meseci otok Prinkipo za pribežališče za bolj izbrane med tisoč: in tisoči ruskih beguncev, ki so pribežali v Carigrad iz južne Rusiji po porazih Kolčaka in Denikina. Ti izgnanci, skoro izključno iz iz obraženih slojev, nisa imeli o svojem prihodu tnčesar drugega ket obleko, katero so nosili ter mogoče sempatam nekaj nakita, katerega so rešili iz polomije. Potem i-o so se ženske s svojimi otroci potikale nek aj časa po Carigradu, izpostavljene vsem mogo«om ne varnostim, so Angleži konečno izbrali Prinkipo kot pribežališče za te reveže. Francozi so si izbrali za svoje varovance sosednji otok Proti in Italjani otok Halki. Kmab. so bili ti trije otoki polni lepih begunk, deset ali dvanajst tisoč in še nikdar preje ni bilo toliko lepote zbrane na tako majhnem piostoru pod varstvom treh mo/. Nabolj značilno dejstvo kat »r;> zapazi človek, ki stopi na otok je namreč, da kontrolira celo družabno postavno in ekonomsko življenje na otoku en sam angleški vojaški policist. Ista najvišja avtoriteta se nahaja na drugem otoku v rokah francoskega orožnika in na tretjem v onih italjanskega 1 arabinjerja. Težko bi bilo reči, komu v resn-ei pripada ta otok. Oskrblja ga Anglija, na zemljevidu je turški, prebivalstvo obstaja iz Ru=ov m občevalni jezik je grški. Obal otoka je osem milj dolga in iz otoka se dviga visok hrib. Bele vile. skrite med smrečjem, so zgrad li bogati Levatinei in otok je obdan od bojnih ladij sredozemskih bro-dovij, ki so zasidrana nedaleč od otoka. Naslednja stvar, katero zapazite na otoku, ie ta, da je to paradiž brezdelja, kjer solnee neprestano sije in kjer je večina prebival eev skoro celi dan v vodi ali pa na pesku ob bregu. Kot kraj za počitek bi bil ta otok idealen, če bi ne bilo pet tisoč ruskih dam. Treba j« dva uri potovanja s parnlkom. da se uvide na otok a to potovanje je vredno napora. Na enem koncu parnika je vid«;: čepeče turške ženske, ki ss nočejo mešati med ostale potnike. K.» dospe človek na Prinkipo. mora naj prvo zadovoljiti policista -b»-nes-a. kralja na otoku, ki vinu milostno dovoli, da si smete ogledati otok. če ste zadovoljivo odgovorili na vsa njegova vorašanja. Na glavni eesti. pred pariškimi kavarnami, srebajo hladno p -jačo ruske lepotice najbolj različnih tipov, _ nič manj lepe, čeprav je solnee izpodrinilo šminko in moko ter obžgalo njih ke>o. Če poznate Rusijo, boste kmalu spoznali tudi razli-'-ne tipe teh lepotic, temne sartske. jjlavolase s severa, besarabske ciganske obraze ter pristne ruske. V gotovem smislu imajo te begunke na Prinkipo svojo lastn.-modo. Prvi oddelek ki je'dospel na otok. je prinesel s seboj neprijet ne parasite ter tifus, ki je zahteval dvesto žrtev. One ki so prestah-bolezen, so si morale dati odstriči lase in druge so si iz higijenskili obzirov sledile njih vzgledu ter pričele nostiti kratke lase. Na daljna moda. ki daje tem ženskam nekaj amazonskega, obstaja v tem, da nosijo palice. Ta navada se je nojavila iz dveh ra<-lo«*<»v. V prvi vrsti so imele ru.-ke dame navado nositi palice v krimskih kopališčih in drugič je otok tako skalnat ter so pota tako slaba, da je treba palice kot opore. Sploh pa ljudje le malo hodi jo ter skoro vedno jahajo male osličke. Na otoku je najti tudi dva Forda, a pota so preveč razorana /r: avtomobil. Kopanje je naravnost idealno ir. to obenem z izprehodi v temne gozdove ter drugimi prireditvami predstavlja dnevno rutino na »doku, ki ni preslaba. Človek lahko ostane v vodi toliko časa kot se mu ljubi ter se pogosto zgodi, da spla\a ta ali ona v spremstva čolna na otok Proti ter obišče tam znance. Edina nevarnost obstaja v tem. da je človek lahko torpedi ran radi neprestan »ii vaj. ki se vrše v teh vodah. Številne begunke so zaposlene v Carigradu ter hodijo vsaki tiar. tjakaj na delo. Druge pa si na otoku same izbrale kak posel kot ne primer oskrbovanje otrok bogatih 1 evantieev, a človek ne dobi uu-sa, da je delo nujno potrebno za življenje, kajti davkoplačevalci v Londonu in drugje skrbe za prehrano teh nesrečnih bitij. Razver-tega pa je prevroče na otoku in komarji dajo človeku sami dosJi opravka. IT'S TOASTED Izpred ljubljanske porote. POROTNO SODIŠČE Dne 2. septembra se je ii.ivila j orota s slučajem, v Katerem je podleglo nedolžno 161etno dekle t krutim udarcem sv.jega očeta, ki .»o je pobil v kleti kot žival. Mirilo in zadovoljno je živela čevljarjeva družina Jerneja iu p.arije Štirn v Spod. Stranjah pri 1 Kamniku. J8 'et sta bila poroče- (i-a -k<» je izbruhnila sv. tovr.a voj-; i a. Imela st.. šest «tn k od kate-lih so ostali trije. — Mož je šel | v vojno in se vrnil kot invalid. — i Pričel je mešetanti pri raznih kupčijah. Pri kup tjali je pripc-' Ijala usoda obtoženca Štirna v naročje lahkom.seln • Marije Potočnikove, ki ga je tako omamda. da :*e je odtujil družini In domačemu ognjišču. Mož ni imel več do-, ma obstanka, hodit je po kunči-! jab in veselječil p<> gostilnah v družbi svoje love spremljevalke, »točim je družina stradala Cim bolj je veseljačil zunaj, tem bolj .surov in osore>i je postajal doino . Pričeli so se prepiri, žena ljubo- _ Jsr.nma in v strahu, da kmalu ne Po polstoletnem ujovan j«; " Te-! I »> kruha, je segla večkrat možu ozofskega društva" je bil prvič, skrivaj v žep in mu pobrala de v Parizu sve» »vni interna* koi.-i™-i - Mučni prizori so se poravlja-gies teozofov in sicer od 23. do 30 »'i nekoč.j.• sin v zadnjem hipu ji»lija. Pri otvoritveni seji je g«.- ustavil sekiro, s katero je hotel b-voriio za at o onim* v r;»>'ičnih ,-seii mož pobici svojo ženo. Ivone-na rodnost i iz vseh delov sveta. — j »«a žrtev teh razmer pa je postala Skoraj vsak je p »dal poro»Iilo v l^letna hčerk i Angela Na binkr (m '£HTZrčt^g Svetovni teozofski kongres v Parizu. s > o jem maternem jeziku, pravcati "babilonski stolp"*. Sava Kotnik. kot delegat za Jugoslavijo, »e imel svoj pozdravni govor v slovenskem jeziku ter završd svr-je poročilo v f:an oščmi ob burnem pozdravljanju navzočih, ki so « tem hoteli izkazati simpatije (r i, a šega troimenega narccia. - — T« ozofsko dr ištv . šteje približno r>0.°00 vpisanih e-anov. rastresa-i::'. po vsem svetil od teh *•* bi.«' 1-100 prisotnih na kongresu. P« i čl i fo iz Avstralije Nove Ze andi-je. Knbe, Mehike. Jave. Japonske Amerike. Afrike, kakor tudi iz \sch delov .HI v rope, da pri-*ostvi tej veli-.istn: manifestacij >'e -aiha pivdsednit a društva, sv« lovi < znana ^.a. Annie Besantovr. jr prišla iz daljne Indije i/. Ady ara. kjer je velika kolonija in glav i.i . 1; r teozofov. Na kongresu « lSSI WEL !WSS ! kV^"4 Na poti k notranji osvoboditvi, - V Jugoslaviji te dni vriskajo ra nabore fantje, k: še niso doslej stopili pred vojaške komisije. Prvikrat bo imela naša vojska vojaške novince, ki še ni*o služili v Avstriji. S tem sc šele začenja prava jugoslovanska vojska, kajti eni bivši avstrijski vojaki, pred vsem mlajši letniki, so preživeli v Avstriji ravno 44najlepše" dni. to je razpad države, padec vsakršne avtoritete, konec vojaške organizacije. Zato smo se takrar, ko se je pr< .1 avemi leti začesa obnavljati vo jaška disciplina, bali, da bodo naši fantje, bivši avstrijski vojaki in ruski vojni ujetniki, v jugoslovanski vojski v kritičnem slučaju ne rnnoeo manj kot nerabni. Pravi vojaki pa bodo znova oni. ki jih ni okužila prevratna doba. To bodo zopet oni naši Janezi ki so predstavljali železne čete in ki so služili z vzgledno vnemo in discipliniranostjo Tem večje zadovoljstvo bomo imeli ž njimi v svoji narodni drževi. Mi. današnji Jugoslovani, smo od usode postavljeni ravno v dobo' prehoda. Kakor čutimo in prenašamo to v gmotnemu oziiu z netuali-mi žrtvami, kar bo trajalo po računih praktičnih An u leže v baje najmanj dvajset let, predno se obnovi predvojno stanje Uko je v duševnem oziru ves milije okrog nas vkoreninjen v preteklosti in nosi domala v celem nje obeležje. Tu ne ]K>maga nasproti starim tradicijam nobena propaganda, nobeno miselno dokazovanje. Treba je počakati, da zraste nov rod. da doraste nova generacija, ki jo bo vzgojila /e nova doba. nova svobodna Jugoslavija. Ta preudarek nam pomaga, da z lažjim srcem poslušamo mnoge zabavljice. in prenesemo nezavednost in podcenjevanje svobodne sedanjosti bolj mirodušno. Naša mladina pa se nahaja že preko pr;» ga te nove epohe; ona prihaja že iz svobodne šole, kjer dobiva pouk in narodno vzgojo, brezpogojni temelj notranjega preporoda v preprostem narodu. Da, mladina, ki bo izšla iz sedanjih naših šol, ne bo več avstri-jakantska in nemškutarska. kakor je v srcih S.» toliko sicer popoi noma nedolžnih ip preprostih ljudi. In za to mladino «e ne bomo bali da pusti s vo j narod pri eventuelnem plebiscitu na cedilu. S tem prihajamo sele na ono normalno osnovo, na kateri s? vzgajajo svooodri narodi, s tem smo šele naš narodni razvoj napcljili v normalno pri-rodno strugo, po kateri bo tekel uspešno in bodro naprej. Tako posla-jamo tudi na znotraj svoboden narod. ("Slovenski Narod"). bili 1 »"! ti i v !»•• t-ki ljubezni* duhovnik in mbinee, pastor i.n vog-ntheist in »-eniik svobodni .islet in -nistik. ker teozofija ne nozn* vet --k m lazllk. p i pozna vs • vere za eiv ke in spre ime tudi lir v.vc-ca ni atheis a. katerega žel", po * eco ;n telo z;i služaiinike našega pravega •jas". .ledro teozotije je. da "loveT-ki je božanstven po s**oji naravi, lahko spoznava božanstvo, s katerim < eli svoje življenje. To so v gla\ n:h potezah te^jrie Ijni i lineipi teo/.«>f;je. ki n" nikaka \Lt-a. ker ona hoče «-intet zirati v.-e > ere. Dne 2G. jul.ja je Imela predse«!-niča teozofskega drnštva. ara. Annie Boant javno pted-tvanje o te-. » zofiji v Sorlwinue (^an&ki iu»:-verzi), kateremu so prisostvovali Appel, rektor pariške univerze ter mnogohrojni učenjak* in ili-plomatski kor. Zanimanje za r > predavanje j-i bilo tako vel>ko. da je bila že uro pred za čet kon: vel:-!:a dvorana, ki ima 2000 sedežev, polna poslušalcev, ki so burno po zdravljali govor ge. Annie Besaii tove. Pri prihodu in odhodu ge \orniee je vsa dvorana vstala, da izkaže Čast velezaslužfni ženi. k* ni samo prvoborite!jica teozofsk" ideje, ampak tudi ideje za svobode. indijskega in svo jetra irskega ur roda. Me. A. Besa nt j* sta^a že 74 let toda je žena izredne energije in oelavnosti. Zanimho je. da so s-* ob tej priliki "družili vsi slovanski t»?ozofi ter sklenili ustvariti Slovansko teozofsko zvezo, ki bi imela namen ožje združitve in rodelc-vanje vseh slovanskih teozofov, ki bi bili zastopani k»^t en Slovan in ne kakor dosedaj vsako slovansk-pleme zase. J s. ni torek. 11. maja. ie sel Stirn v Kamnik, d i ovadi n»*kat« re. ki -o izvrševali nepostaviio če.-ljar-•-k»» obrt. \"i iul se je domov utru-.'en in vinjen ;n se je vrgel nu klop Ko se je zdramil, ie opazil, la mu manjka ok.»li kron d-narja. Pazjarjen je nograbil ležečo sekirico. navalil na Iblctno hčerko ngelo in ,i<> / > no rok.» vi trei čez stopnice v k!-t. Kaj se je z«roddo v kleti se podrobno ni dognalo. . . Mati je čn1;; obupne klice svoje bc?re: — Mama pomagaj! (i mo; iiog umrla bom; odpusti ud vs»> storjene grehe! — Morilec je o-pravil svoje delo. Slučajno je pri-t-! v tem usodnem času iiadučitcl.i Makso Koman. da plača svoj dolg. Stirn mu je notožil. da ne more več vzdržati teli razmer in da V ravno kaznoval hčer. . Med ten", pa je skočila mati v klet. Našla je hčerko mrtvo. Oee jj j,, presekal hrbtenico. Zdravniki - izvedenci fo izpovedali, da b: biln vsaka pomoč zaman. Zverinski oče je bij obsojen na osemletno težko ječo. * * * Kot druga v.e je \rši!a zanimiva obravnava proti rokovnjaški druž t : Mlakar Rode, Avišič. Heme zaradi roparskega m pada na Babn* gotici. — Tam ži\ i na samotnem posestvu posf stnikova žena Frar-čiška Krivec r. dvema otrokom.?. Njen mož je v Ameriki in znano .,c bilo. da ji večkrat pošlje dola z ./•. Družba je Izvedela za to Žensko i""sklenJIa. tla se polasti njenega dolarskega zaklada. Prišli so po-i.oči dne 13. februarja 191 pod n;.< no okno, "\drli v hi-o in p risi tiii ženo — zakrinkani kot i »kov-n jači — da :i m j1 dal avečerjo. /.a plačilo so jo nato cronali. K s^eči žena ni »mela denarja doma • n so ji odnesli iz skrinje samo 44 kron. obleko, uro z verižico, poročni prstan »n nekaj jedil. H«<-kovnjači so pobegnili sele, ko jih je opozoril njihov tovariš, ki j.» ^tal na straži. Posrečilo se je, aa roparje prijel? ;n t*-ije, Ilode Jteine in Aušič so bili že obsojeni v.-ak na več 'et ječe. Mlakar je p »begnil v Italijo, zadnji ohtože-r-ee je biV takrat pri vojak*h iii so ga vojaške obHsti šele sedaj izročile civilnemu sodišču. Obtoženi .Tosip Guzelj ima na v.'sti še razne druge tatvine .n go-l.r.fije. ki jih je storil že kot ji« fc-oslovanski vojak. Med drugim je ponaredil nodpisc na štirih de r.arnih nakaznicah, dvignil tuj tle-i ar in ga porabil. Vojaške slepa-ri ie je fant priznal glede ro»»a pi. je skušal prepričati porotnike, da se je vdeležil rokovnjaškega po. Iu da neprostovoljno, tla ni niti \e-t-• I. kam ga peljejo ;n da je še med dejanjem obs-»jal rop. Porotniki ko potrdili vseli sedem stavljenih vprašanj, nakar je bil Josip f!u'»dj obsojen na tri le-tr. težke ječ >. Angleška Trade Union f7veza strokovnih organizacij) bo imela v septembru kongres v Car-diffu. ki bo velik? važnos*:. ket be obravnav.il "vprašanje stavk. Robert Smilli«, st-nri vodja angleških rudarjev, ki že del j časa ra> d: bolezni ni mogel izvrševati svojih poslov, je bil zopet imenovan na prejšnje me^to, : , . I 7 V kmeek«m domu. (••CVETJE y J&i&fr, 3. PO GLAYJE. — POSNETO IZ VI &VJ&ZKA DR. PRIJATLJEVE IZDAJE T A V ČERJEVTH ZBRANIH SPISOV ) r ___ Kraet je kralj. Če ima dooro in čedno napravo, e? ima primerno /unijo, da jemlje z nje življenje davek, če nima dolgov. pač pa p dne hleve In če ima še kopico zdravih in pokornih otr'k, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta. Tak kralj in ?")spodar ie lnl I rešečnikov Hoštjan na Jalovem brdu. Njegova hiša je stala prpv pri konen vad. Zidana je bila in imela je tak«»nnen»»vano "g<,ren*: h sookrog kateie je tekel 1* m n hodnik. Okna so tičala v ok-virjih zelenih, kamenitih stebričev, a z želez «111 so bila teži;o z:; pa/ena. Nad »kni je kraljeval sv. 1'lorjan ter s svojo golido /.abia-njeval požare. Tik hleva na dvorišču je ležal v lik kup Lrn« ja. a vzlie temu st;» sp povsod kazala snaga in rod. .Na Meni je viselo razno v rs t no orodk «:a je bilo takoj ?>ri r«.ki Tnalo je bilo pometeno in 'davna por pioti hiši je bila š* celo s peskom posuta. Tik vhoda pri veži je tekla voda iz umetnega vodnjaka, ker so Preše,*nikovi že v tisrih čarih imeli svoj vodovod. Pri tej hiši -1 se takoj čutil do-; mačeha, ker ni bilo v vsi naselbini 11'eesar, kar '-i bilo ustvarjalo ka.I f l esoglasja. Y-e se strinjalo in a jemalo. Bila je že »»or. ko sem stopil v vežo. Dolga ta veža se je končala v 1 mgočno kuhinjo, visoko obotcano Kadar je visoki ta obok bil poln 1 mesa, ki se je ondi MiŠdo. je člov--- \ ki« posebno dobro del pogled 11« ] rjefrovo blagoslovljeno višino. — i »bok kuhinj * in tudi veže st;i biir. zavita v saje, od katerih je pr* j južnem vremenu kapalo ter •>«• svetlo nabiralo na tlaku. Nad tem j s-- tiste dni š- nihče ni spodtikal:i bila je to nekdanja navada, tako «!.'< je kapalo že pn starem ore tu in brez dvojbe tudi /.e [tri t~ga o-četu. j V veži j«* vladala tema samo j • « d ognjišča - m sj j«- -etilo Tam v.e je togotibi ženska, da niso hur-kije popravi jene. da ni mogoč« ! loncev pristavljati in la s*» moški vsako let«« b«dj zanič. Glas te ženske mi ni bil neznan In vedel sein tudi. komu velja tv jeza in sr«l. I »iIu je dekla Llza, k« je pred petimi b-ti že tudi služila pi • Presečnih« »vih A njena bese-' da je veljata hlapcu Danijelu — 1 ]h>mislite. to eokljarsku ime v tem ( likanem po«r »rju — ki je istotr k^ že dolgo vrsto let služil pri Boštjanu. Ze veekrat ;ein omenjal. da je 1 t*-danji čas imel sv<.je posehi.e n;; I vatle. Med take navade je spadalo tu 1 til. «la sta se -tela hlapec in dekla če sta slutila daljšo dobo pt • dobrem ir«>sp.»dar j1 . za nekako za roeena z namero, da se vzameta, kadar si dosti prislužita. Taka zaroka j«« rezala tudi Liz'> '11 Danijela, ker s*a že več nepo deset let služila skupaj. In res je t na varčevali, ker se je dalo. a I^anijel — že ime kaže. da je bil svoj čas prinesen iz Trsta — je bil falot, ki 'e ndagal najrajši zaslužek v svojem lastnem grlu. Ta ljubezen '»»rej n bila brez vi-harjev; prav rado se je bliskali •n včasih je š«* treskalo. Danes je pri ognjišču treskalo. — Pri ljubem Rogu ftisi zanič! >'e podkuriti nimam s čim li gr-dcha lena! — Mimo men-* ie prikrevija1 Danijel * koza v on s'oji»u liee.n. I-rh I je desno nogo krajšo od leve. ker se je sploh pri vsakem Trža-čauu — pri n.*s sn*o jim rekli Tr-žnni — kazala kaka t -lesna hiba. Kmalu se je n'igu^al nazaj in no-m1 je polno naročje naKlanih trsk. Vrže jih pre«l ognjišče rekoč: — Že zjutraj sem ti jih nasekal. > zmerom mslitti n«:te, Lizika! Zadnjo besedo je nekako suml;i-\o izgovoril, tako da *e je lehk> rolo za ,4I.i.r:ko" ali pa tudi za '"laško". kravo v hle»-u. L»za j.» umela za kmvo — Ti vrag črni! — Pograbila je za oklešek ter udarila za Djnije loan, ki jo je urnih peta odkar;! i/, veie. — Vstopivši v aišo, opazim Eoštj.i na za mizo. K".r čutil sem. k; ko se je v njem vse vnel ood vesel.,a. da g« obišče sorodnik Takrat je ime 1«. pri naa sor«n\pištvo še nekaj ec-in če si soroduike obiskal. si vedel* da si prišel k svojim lju dem. Vzlk: Umu pa Hoštjan pri it o jem vstopu niti izza uu&t ni vstal. I11 da l>: si bila v roke segle. o tej gosposki šegi tista leta v delo vem brdu še govorice ni bi-1 S svetlim »česoua me je yxigle-ili 1 in dejal : — No! — I11 jaz sem odgovoril: — No. da ste le zdravi [ Nato je Boštjan zaklical svoji ženi. da naj prinese ' štober" n luč. Tedaj v našem gorovju še ni vladal "smrdljive-", pač pa jf v leščerbah gorelo laneno olje leseerbe so st.tle na štobrih. majk-j ih lesenih stebličkih. odkoder j? izhajalo prejkone rudi ime. C'e sr j« v kaki gos4ilni nabirala nevihta gosj>odar najprej ukazal, go fcpodinji ali d^kli. da je spravila šlobrčke v kraj, kor so bil« za t-3-j e/ pripravno orodje. Danes iif; i;taknemo štoora več v kme*iških hišah. o«l Skorje Loke pa tlo < 'ers r.e«ra ne! Laneno olje ie podleglo iti smrdljivi iiratee gospodari na mizah. Mlajši ;«irod pa niu« i v<' pojma o prej tako potrebni pr' luičnini. Kultura je vzela št obrt' Baba je n«* vaj odlašala. Ko je prinesla štober in plamtečo 1 i-šeerbo. sem opazil da je morala /'e vedeti «» mojem prihodu — V kratkem času si je preobleki«* srajčnik — tu«li to za naše ži-nstvo t;.ko karakteristično oblatilo je zagazilo v porabo — kateremu se videlo, tla prihaja iz perila. Tudi nov predpa- nik si je prepasala. Barba je b»!a š<* » eilno postavna žena. To selil ji tudi v oOraz po *.fdal. tak«« «la s«- je zadovoljno zasinejala. V t *Hi pogledu it«- žer-• ke vse enake, in naj si nosite sv.' i ne. s čipkami obtobljene dol{_" srajce ali pa kratke, na roka via gube nabrane srajčnike ! Menili smo se o let-ni. o Jiivipi ;n o visokih davkih. Ko sen- povedal. da ostanek pri PreŠečniVovib nekaj tedimv, se je obema razši-r l<» lir«*. Prepričan sem bil. da sta s«- tejra v resnici v >sellla. Pri tem se ni predla nikaka pr« tirana go v-»rica. kaj naj se mi daje .jesti. 1-rko naj se 7. mano pečenja in «» (ii-ugih takih sitnostih. ITmelo se je na ofteli straneh, da bom živel, kakor živi človek, če pride med — svoje. Stemnilo s»> je. Posli so pričeli eepati v hiš««, in naenkrat je bi'a .n iza zasedena. Gospodinja je hi tela po večerji. Najprej se je pred nas posta vila velika skleda celega krompirja iz. katere s • je mogočno kadile. Mati Barba je na mize za družinc-ratrosila velik kun šoli. za naj«; r jiospodarjem pa manjšega. Sati zemlje smo jemali iz sklede, ga s .lili in jedli. Ko sta bila v poso-d« zadnja dva kosa, ju je pograbil hlape«' Danijel rekoč: — Ostati n" sme nič! Nat'^ je prišel na vrsto sok. v katerega je vr »la gospodinja veliki« kepo rmenega masla. Vsak j * dobil lesentt /lieo — ki bi jo t« Marica, komaj spravila v svoja nsteea — skuono smo zajemal:, pridno in z vnemo. Tuintam je Li-zavpila nad Danijelom; — Ne lovi samo štrukljev* Pa hlapče re ni dosti brigalo za karanje. Ko je bilo le še malo v skledi, jo je k sebi potegnil, rc ž«v se: — Da ne bo mati mislila, da sla-No kuha! — Po večerji je imel prvo besedo i stari Jakopin. Tisti dan je delal pi Prešečnil:ovih. Je li imel ia starec kako k stno ali kak-* drugo ime. ne vem. Kar sem gs spe-j.nal. so ga klicali za Jakopina Lil je Radeekega vojsčak. pon« -na svoje trpljenje v vojsk;, ponosen tudi na svojo nemščino kolikor si j«» je bil prilomil v vojaški službi. Ko se je n.a mizo postavil sok. i«' pričel: — Kaj veste vi, ki na svein m-fte nič izkusi1.! in tudi nič ne v-1-ste! — — Povej nam ki«j! — je prosila Liza, ki se oeividno še ni sprijaznila z Danijelom. — Veliko tj l«hko povem! — s« je Oil rezal Jakopin. — Najlepše kar je bilo. je bilo v Brešijf Tam so nas puntarji ne^aj komaodira !t in prof Radecki — Jakopin maršalovega ;raena ni mogel drugače izgovori4.! — je dejal: — Fantje, pojdimo iz mesta! Tisti oan me je imel prof os v rokah Ver sem nekaj nepokorščine izkazal svojemu koprolu. Po ulicah smo se gnetli, in ti vragi so 4 streh u. oken na nas streljali. Da 4#ko i je bilo 1 — ___ — Pa ste Vendar na ".a j strelja li f — se je vmešal Danijel. Jakopin gi je zavrnil; — Molči, ki nič ne veš! flori za j dimnikom je tičal Lahonček ;n na } r.as streljal, .la se je vse kadilo j ekrog njega. Za božjo voljo sem i prosil prof osa, da naj mi da pu : ško v roke. D i mi jo! Tresk. in š«* j danes ga vitli.n. kako je on ahnil ! zdrsnil po strehi in nato tleskni! , r.i: kamen, da je vse okrog "kropi- j it« Lepo je bilo! In potem smo j v Mantovo! — Kaj je Mantova ? — vpraša Liza. Takrat se ;le Jakopin repenčii. kakor se repenei p.'telin na /noju — Mantova je mesto; ajne gre-ze festunk. ajne preže boser. — Ta "greze boser" se mi je za grlzel v uho tak««, da nisem mogel zadržati smeha. — Le smej i j se! — se je zate gotil Jakopin, — dobro pa je lt. če človek nemško govori. Ker je bilo mleko pozaj?to. je družina vstala in odšla. — Kje pa je Meta ? — vprašam gospodinjo. — Pri ognjišču je jedla — odgovori mati - - in sodim, da jo j*, malo sram pred tabo. — * — .Sitna je danes. — pristavi Boštjan, — 'n kadar jo prime tak dan, ni izhajati ž njo. — Gospodinja ga je zavrnila ; — Ne bodi prehud ž njo! \i posebnega zdravja in hitre j«'ze je tudi. — — Kar ima od tebe. — je dodal «.ospodar zadovoljno. Hišna vrata so se nalahko odprla; gospodar in gospodinja sta pa utihnila. Nekaj časa je obsta-nato se jc približala peci, da je stopila vsa njena postava na svetlo. Takoj sem videl, da je še pol otroka, pol device, torej naj-l« pža stvaritev, s k«.tero je osrečil l>og zemljo ?n moške na nji. Visi-ki je bila ko klas na njivi. Obr*--.a še nisem mogel zapaziti, ker j«? imela ruto tako zavezano, da ga je ž njo skrivila. — Sem po jdi. Meta ! — sem jo pohval nekoliko osorno. — Saj grem ! — je odgovorila tiho. Na;«» je pristopila k mizi. sed !a na st«d >ti odvezala ruto pod onrazom. da .ii je padla na rame. Na obraz ji je padla polna svetloba. Kako naj vam. ljube prijateljice. popišem ta oHraz? To j-ravno: ne da se popisati! Poglc <-a! sem jo, ali takoj je odmeknila • ter jih dvignila proti stropu Prešinila m.* je misel; ta obraz, nebeški Rafael se je moral nekdaj že zibati pred tvojim duhom! In res v Bologni je bilo. ko sein kc-pmel pred Rafaelovo podobo svete Cecilije! Naša Meta je imeli obraz svete Ocilije! Čarobni vti.-p;« so še povečali ivetli. na rdee«» spominjajoči lasje, ki so v debelih kitah težili sveto Cecilijo z Jel««-vega brda. V meni je vse zakipelo, česi.«-I*a nisem smel pokazati otroki; Moja osornost jo jr bila prvi hip preplašila, a se je hitro ojaeila ?.ieni ni«'-, tebi nič. je izpregovor:-la: — Brado pa proč denit Samr* živina ima lase po vsej glavi. — Moja brada na katerd sem to liko ponosen, ni bila všeč temu o-s^.tu! To so bile edine besede, ka t ere je izpregovorila Meta tisti večer v moji družbi. Spravili so me spat v gorenjo hišo. Lojena sveča se je prižgala, da nam je svetila po temnih stopnicah. in vzeli smo tudi "hlapca" s seboj, da sem mogel ugasn>ti luč kar pri lojeni sveči ni bila maleu kost. V gorenji hiši je vse dišalo po žitu. Ondi so stale pregrade, katere niso bile pri Prešečnikoviu nikdar prazn:*. Bila je tudi 'ma-lana". Na vsaki st?ni se je videla zlata monštranea z belo hostijo, i obdajalo jo je grozdje v isti velikosti. kakor so ga nekdaj prine-i-m iz dežele Kanaana. Tu ie sta-b. tudi postelji, široka, da bi se 1 da na nji brez tež&ve vežbala cela stotnija. Sivo - rdeče - belo le bila prevlečena v umetnih sti-rikotih; na sprednji končnici, — ravno nad vzglav jem, pa j.* zrl t resno in skrbno veliko božje oko. di- si lahko zaspal brez strah1! pod njegovim mogočnim varstvom. Legel sem v postelio na plev i:?co, ki je bila za moje kos*i pre-tej trda. S Uapcern pa sem stri luč da je po vsi gdrenji hiši neprijetno zadišalo. A vendar, kako jc bilo prijetno ležati tu! Že ta zrak — spal sem pri odprtem oknu — mi je napolnil pljuča kakor volj-iio in rahlo laiko olje. Za t isnil sem oži: okrog mene so 1 fc sukale zlate monštrance z belo hostijo in spremljali so jtk o rjo- ( ški grozdi, in to v tako živih bo j ah, kakor jih je vedel zidu vdih-I riti le samouk, katerega je v Po- Pridelek iz premogo\Tii^ov S]r.-1 v eni je je v lanskem letu znašal o-1 kroglo 122.000 des-ttonskih vago-1 liov premoga, v skupni vrednosti -i>3 milijonov kron: pri tem je bi zaposlenih 11.500 delavcev. —' Naši premogovniki so potem tak or? prod uci ral i dne v*, o o k rog] o 40r vagonov premoga, kar je vseka-ker visoka množina. Največji premogovniki Sloven« >* so. kakor vobče zinnn. premo vtivniki trboveljske premogokot«- 00 družbe, in sicer Trbovlje, Hrastnik. Zagorje. Ojsiro in Kočevje K temu se bosta v kratkem z >z datno produkcijo pridružila š:1 ( Rajhenburg -n Huda jama. Ker; ce je v teh premogovnikih p» .dela j !o čez 93.000 vagonov premoga, I*1 razvidno, da odpade ok-oglo SJ odstotkov cele premogovne in-| 'instrije in produkcije v Sloveniji i ia trboveljske pre nogovnike. — Premog iz ist«h ie prvovrsten rjavi premog, kateraga kurilna vrednost znaša skoraj ;>00 kalorij. 1T-mevno je. da ti premogovniki ni-'1 -o največjega po mer. a samo za Slovenijo, temveč tudi za etlo državo. Tem premogovnikom sledi po r/^sežnosti veliki velenjski oreme, "ovnik. ki je državna last in j" lansko leto produeiral lo.TOO v;:- 1 onov premoga, nI i približno 1-5 odstotkov premogovne produkcije v Sloveniji, rino najboljših vrst rjavega premoga p;-odurtira državni premogovnik v Zabukovci. k;; leri se pa ža^ibog š » vedno ne mo- otresti posledic«* u sod epol nega gospodarstva v vojnem času. ko ;«• uprava v popolnem nasprotju s p« edpisi rudarsko - tehniška vedo brezobzirno eksploatirala ta prvo vrstni premog, z velikim trudom so je pod sedanjo -spravo doseglo povečanje produkcije na 8 vago-t ov dnevno, "-ar pa seveda 3e n^ zadostuje, da bi so krili izdn+ki in do vedel premogovnik T norm a In ( razmere. Velikega pomen** je nadalie tr di premogovnik v St. Janž". ki jo prošlo leto produeiral okrogio 1.' vagonov premoga i:a dan. Kakor kažejo najnovejša odkritja, se bo kapaciteta tega premogovnika š«-povečala. V našem starosta vnem Korotanu se nahaja stari premogovnik na Lešah. kateri je linsko leto produeiral 1680 vagon..— Poznane naslage toga pren-ogov nika so sicer domala izčrpane. — upamo pa. da se nam bo v k^-itkem času posrečilo najti nova ležišer premoga a* okoliei Leša. tako da bo možnost /a vzdrževanje tega obrata še nadalje dana in s tem trajna zaposlitev sedar jih 2o0 delavcev. Omeniti je še treba premogovnik v Mirni na Dolenjskem in pa premogovnik Hra^tovec na Štajerskem, katera sti skupno z nekaterimi ti^ugimi manj pomembnimi premogovniki produeirala v lanskem letij okroglo 4000 vagonov premoga. Z gotovostjo se lahko reče, da ho produkcija naših premogovnikov v kratkem času dosegla pred lianski dolini rodil neznatni Divjakov mlin ob bistri Hotoveljšči-ci! Janez in Stefan Šubic pa sti legala v zemljo, tiho in ponižno, kakor sta svoj čas živela, samon-l-a slikarja in kiparja. Bda sta plemenita slovenska sadova naše zapuščene matere zemlje! Velika bi bila umetnika, da sta so tako izšolala, kakor sta izšolala v potu in trudu svoje sinove! Na ta dva moža sem mislil pr-(vo noč na Jelovem brdu, in s po min nanja je pomnožil harmonijo ki je objemala Prešečnikovo seli šee. 'vojno višino. Za danes pa smo ?! produkcijo naših premogovniki)v j ' skupno z ono v Bosni, prišli tako 1 daleč, da je prenehalo silno poni:« - i l.jkanje na gorivu, ki je še pred ; '••nim letom naravnost neznosni i vplivalo na delovanje naše indu-! strije. Vsekakor treba pripo-oniti, j da današnja produkcija premoga zadostuje vseobčim potrebam jk>- [ sebno radi t >ga. ker naša velein- ; dustrija radi materijalnih neugodnih razmer žalibog naravnost katastrofalno hira. Ni naš namen. d*i razmotrivamo zakaj naši premogovniki n=so še ( im predvojni produkciji produkcije, omenimo naj le toliko, da je j to največ pripisovati občeznani [draginji v nabavi piepotrebnih materijalij. strojev, elektrotehnič-j inih potrebščin itd. Vpoštevajoč i I te neugt.dne razmeie, moramo tem' bolj ceniti n^umo'-no delovanj«* t.ašib rudniških kr«*gov. Poleg premotra je za Slovenijo t; d i jako veiikega pomenr pj*o-idukcija svinca. Velikanski koroški svinčeni rudnik v Mežici, se nore prištevali med največje cele Fvrope. Nešteto kilometro"' dolr-i j rovi. opremljeni z Električno želez-1 nico. krasno urejena topilnica v j žerjavi v neposredni bližini rud-j inka. najmodernejše zgrajena se- Ljubljanski semenj in industrija v Sloveniji. paracija. štiri električne centrale i:i neštevilne druge naprave vplivajo z vso silo na »biskovalce. --I 1 ajik kakor strokovnjak zapušča j ta z občudovanjem te -impozantne i veliko sposobnostjo osredotočene inženirsk" produkte. Ti obrati | zaposlujejo čez 90cimo v angleške roke. Drugi izdelki lvdarske stroko v Sloveniji ne pridejo dosti v p.^-štev. Omenimc« naj le državTiO cin-ikarno v Celju. Kei smo IzsubiM | emkovi rudnik v Rajblu. je cin-jkarna primorana t«»piti inozemsko cinkovo rudo. S tem je to državn-« '1 "d jet je prišlo v jako težak finan- cijelni položaj, kateri se bo moge! izdatno izboljšati icle takrat, ko se bodo otvorili zni-jii einkovi rud-r;ki v Bosni i i Srbiji. Po gori navedenem poročilu inženirja Strgarja naj končno še o-luenimo. da znaša skupna vrednost ru«lniške industrije v Sloveniji v 1 1920. okroglo 468 milijonov kron \ rednost topilniške produkcije pt/ milijonov kron. Ce se od t.; .skupne vrednosti 526.500.000 K., odtegne vrednost rud in drugih v topilnicah pretopljenih iopnin, estane čista vrednost rudniške iti plavžarske - produkcije v znesl n 482.500.000 K. Iz vseh tel; v tem članku navedenih podatkov je oeividen pomen tudarske industrije za našo malo Slovenijo. Nei.roj delavcev, zaposlenih pri zgoraj omenjenih pod-jrLjih, spadajoče velike vsote dav-l:ov. neštevilni obrtniki, trgovci in druga podjetja, ki so v ozkI zvezi z rudniškimi podjetji ?n po svoji strani dajejo državi zop^ davke, vse to sili k spoznanju, da je v največjem interesu države same. da kolikor mogoče smotreno podpira razvoj in potrebe naše rudniške industrije-. Vsako ote<-kočenje od strani carinskih uri-dov pri uvozu potiebnih materi-jalov in sploh vsak nepotrebni birokratizem • občutljivo škoduje industriji v gmotnem in moralnem oziru. Pri rudniški, kakor sploh pri vsaki veleindustriji, naj torej velja geslo : — Odprte oči, tehnično in trgovsko znanje in daleko-v-dna državna - gospodarska po-1-tika. — INTERES ANTNOST. Eskimi v God Haabtu (v Green-iandiji) so začeli izdajati svoj list, mesečni k, "Kalorikmir" imenovan. Naročnina na ta list stane: enoletno eno kožo morskega psa, polletno dve raci, četrtletno jajc. Posamezna številka stane 1 jajce. RADIOGRAFSKI POSKUSI. Med radiografskima postajama Chelmsford na Angleškem in v Berna v Švici so poiskusili dohiti vzezo. Poskusi so se izborno obnesli in tako bo tleloval brezžični brzojav za časa konference Zve-ze narodov med Anglijo in Švieo. PRIZOR IZ SEMNJA, KI SE JE VRŠIL TE DNI V LJUBLJANI. GLAS NARODA, 23. SEPT. 1921 KNJIGE Y Knjiga za lahkoniiselue ljudi, ; (spisal L Cankar) 1.75 ; Pet tediiov v zrakoplovu 2.00 • Zbrani spisi Jakob Alešovec. ; "Kako sem se jaz likal*\ \ Prvi del 1.25 ' Poučne knjige. Dru^i del 1.25 : Nemški abeednik .35 Tretji del 1.00 i Nemško-angleški tolmač .60 "Ljubljanske slike", : Pravilo dostojnosti .30 Četrti in peti del 1.50 : Slovensko-nemski slovar "Ne v Ameriko", J (Janežič Bartol) 4.00 f^esti del 1.25 ; Amerika in Amerikanei . 5.00 • H Zabavne in razne druge knjige. : Doli z orožjem 50 ' Knjige družbe Sv. Mohorja ; Duboviu boj (349 str.) .50 " \ Mesija (1. zv.) .so MoUtveriiki. ; Mladim srcem (2 zv.) (Spisal K. Meško) .30 Bajriri Glasovi. j i v usnje vezano 1,80 ; __ v kost vezano 1.70 ; ■ ■ — -« Zemljevidi. sveta ura * : i Združenih držav- .15 v platno vezano 1.00 -Kranjske dežele JO v nsnje vezano 2.00 Zemljevid Evrope .30 Y kost vezano 1.80 2 Velika stenska mapa 2.50 j Žemljevidi: Ngw York, 3 111., Kansas, Colorado, 2 Pennslyvania, Mont., r^i . -j-v v i. i • Montana. Minnesota, Wyo- OlOVeiUC JrUDUSnillg ; -Jk West Virginia in COmP^Y ! vsaki Po .25 82 Ccrtlandt SL New York i — —-— 1 --i Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poština je pri vseh cenah vracunjena. ^ VUJhL''V -* »„ » " 4 ' ' ? J v " " i J V tovornem vozu. Slika iz življenja ameriških t ram po v. IVtiiaj»it tnln«»v *va ie i*»u>wia ob železnici pr<*«ri -— petnajnt tednov, ko nisva imela p*^telje in če.tukrat »udi strehe ne na«! gla- "\o! Tiho iti resign i ra-uo sva s.to-( pala po pragovih: na de.-aio in levo ? > m svetlikali relsi. Pred včeraj* ji jim >,va naW.da nekemu far-1 mer j p vi?»*k<» v hribih dva voza »lame M'«i je dal vsakemu 25 een-' tov; pozabila *va se preje pogo-1 dit; za pla-H). še vedno nisva bila' dovolj "»aiaii". Moj bratranec je za njim nekaj mrmral, kar je bilo' čuti kakor "pektl" in '*pr«*klet naj bo". Danes sva imela še vedno 2.r> centov v skupni blagajni,, kljub temu da nas je lakorta rau-( čila. Kupiti m nisva hotela nLč. Za zajutrek sva imela dve meloni, ki ju je »kradel »Jregor na nekem' \itu. Korakala sva s povešenima glavama naprej, ureti *tari domo-j vini... Vsa znamenja so kazala, da se bližava Ww Yorku. Pov^ »di. na plot m-ih. brzojavnih drogovih. dr« ve-.di -va videla reklamne na-j jus«' Veh m« g«»čili trgovui. "Kje U upu je |o v*- i ljudje nbleko ? Samo pri Ta vb i r & Co." - "Zavarujte se pri Granite Life Insurance! Mi m no >i!>; najboljši prijatelji I1' — "1*5 milj do Haller'- restavranta. Najboljše »-strike sveta!*' — Da, čez 16 milj P< ostavtva Ameriko. Obljubi* sem svojemu bratrancu. da se edpeljeva domov, »V ne dobiva v Mew Yorku dela. Sedaj sva bila Uiko tialev. Iz države Mis-'mri. 'vjer sva delala na neki farmi, sva belila do sem iu povso-j d i povpraševala na drugih farmah a dobila vedno enak <*lgo-vor: Well, presuho je. ne moremo oomagiti Kadar pride dež, bo tudi dela dovolj." Deževati pa ni h'»telo in tako tudi nisva dobila dela. Drugega nisva imela kakor to. kar sva m-4i];i na -»-bi, in to i»o- i tovo ni bilo v< liko. In bila sva na poti proti stari domovini. Rad bi lnrinese! domov kak spominek, toda tudi to ni bilo mogoče. Zaškripal -stavil na levo. drugi na desno ceste, ko je peljal mimo; gibčno sva zavihtela nanj. Več kakor eno uro sva peljal i. dokler se ni vstavil avtomobil do *rede . Tersev Citv. Clregor je silil, da bi šla takoj doli v Hohoken, k bul jam. Hotel jih je videti, dele stare domovine,' po kateri je hrepenel. Tudi jaz nisem imel nič proti temu in tako sem šel ž njim. Spodaj na pomolu >e je flegmatik naenkrat poživil. akaj malo. takoj pridem", je rekel m izginil skozi velika vrata. <'ea pet minut je prišel nazaj s po-' lovieo hleba črnega kruha. La'na, kakor «va bila, sva ote-j pavela črni kruli ter korakala ob pierih raznih pa rob rodn ik družb.' V bli/nj»in parku sva se vsedla na, klop in premišljevala, kje bi pre-' mišljevala, kje> bi prebila noč. .laz sem bil za železniški voz. Gregor pa je menil, da je zrak v parku' bolj zdrav. Na naši klopi sta sedela dva premoga raka nakladača nekega' pa mika. katerega štirje dimniki ♦«•0 se videli (nI vode. "To je mo j goee vse res", je pravkar rekel prvi drugemu toda mene ne spra-j vi tudi deset konj na prokletfo, »krinjo. ('.'e moram umreti, raje tu-J kaj od gladu, kakor da bi se pu-' stil na ladji trpinčiti od nadkur-1 jača, tega psa!" Jaz sem ga opo ! zoril, da kurjač mogoče ni toliko kriv. pač pa parobro. svojim k.dcem trim Uicrja in potem m jega bratranca j0 l""*plaliii. Možakar je bil men-ia kdaj ».astonadži na Turškem. f ta gotovo praktičen način je zbudi' okoli dvajset mož, ki SO le- 'f\l ",ft'VSt'lii P" Potem je debeluh svoj kol«, zopet spravil »er odsci. j la jutranji pozdrav nam umev-nie ugajal in sk enili smo. poiskati drugo noč liak drug hotel, kjer postopajo /. gosti prijaznejše { tVI dan -«uio pevprašev 'i pri mnogih agentih. ee rai>i noh,in parni k, namenjen v Evropo, delavcev. Na onem parniku s štirmi dimniki s., iskali 4n mož, nekaj kot nadomestilo z.* bolne, druge pa za pobegle trimmerje in'kur-1 jače. Nekaj časa sva mislila z bra-1 (traneem na ranjene ii^je. potem I pa ^va šla le tjy. 1'soda nas je ob-j ,varovala teCa tlela "krščanske po-1 (morfke vožnje", ker me je zdrav-i uik zavrnil lujt bolnega. Brez me-j ne p« tudi Cfiegor ni hotel iti. I Zve.'er 'mo <])ali v nekem želez-uiškem vozu, ki je stal na popol-' noma zarjavelih relrili. Iz tetre.' -em sklepal, da ga ne bodo pre tnaknili. V Arkansa.su sva morala z bratrancem v nekem vozu ne-' prostovoljno potovati !K> milj na-1 za j. kar nama je bilo umevno zelo1 sitno. -- Da je voz ugajal tudi dnigim. «em spoznal, ko sem zle-' zel vanj z gorečo sve'iVo. Nekemu notri ležečemu trampn sem skoraj «»d>topil uho, nakar je straš-no zaklel. [>otem pa%obniolktiil. V vozu je le/alo 14 trampov. reveži iz svetovnega mesta na drugi strani reke Hudson. j Na-lednji uni! en ki at. dvakrat. vse zaman, spal je kot medved. Tujec se je premeCaval nemirno in enkrat je na ve< glas zakričal : "Hold him down, down 'you damn fool!"' Gregorja je to kričan je zbudilo; tudi (trampa *ta postala nemirna. Gregor me je sunil in vprašaj : "Ti. Jože. kaj pa Ita-le tukaj rjo ve*" S tihim glasom sem mu pripovedoval, kar sem I vedel. Gotovo je koga. umoril", jč ni» nil Gregor; "za.-iui zopet in (skrbi, da nama ne izmakne najinega premoženja v znesku 5-etsii-jtov. Vražji b.pov, žp j jh : kriči! i Gotovo ima kak roj» na vesti." Tujec je še nekaj časa mrmral, nato pa menda zopet trdno zaspal. Tudi Gregorja se je lotil spanec, ki jc. objel končno tudi mene. Kmalu sem se zopet vzdrainil. Lotevala se me je mrzlica in šklepetal sem z zobmi, tako me je zeblo. Komar je "irenčai v vozu, skozi ka*?rcga špranje je padal slab svit. Seilaj se je vzbudil tudi morilec poleg mene. Vstal je. zložil časopis skupaj ter vtaknil revolver ir. robec v žep. Klobuk je obdržal v roki. Potem me je nekaj časa ogledoval, ko je. opazil, da imam tudi jaz oči odprte, mi je pokimal. se hitro obrnil ter šel k vratom. Tiho jih je odrinil in pogledal veu. Pri tem sem eipazll, da ima dolge, črne lase. Obraza je bil suhega. Star je bil kakih 25 let, t "da pri starosti se je pri Ame;n-kaneu kaj lahko zmotiti. S svoje l«pe obleke je otresel prah, se še enkrat ogledal in sfko.1 čil doli. Slišal sent, ko je priletel na tla. slišal pa še'tudi nekaj dru-' gega. kakor bi kdo stresal denar.1 zlato. ' Z enim skokom sem bil pri vra-j tih. Sol nee mi je bliščalo kljub zgodnji uri v obraz, da prvi trenutek nisem videl ničesar. Kmalu pa sem opazil nekaj, česar ne pozabim nikdar v svojem življenju. . >podaj je stal tujec in me gledal . s pogledom, v katerem je bil za-pisan grozovit strah in huda boja- . /.en Potem se je sklonil in nekaj pobral. Na tleh so bili raztreseni 20dolars-ki cekini. Gotovo so mu padli iz žepe. ko je skočil z voza. Radi tesra torej ie imel roko v žepu' Tako sem bil presenečen, da sem glasno vzkliknil in istotako skočil doli Slišal me je in ne dal hi se obrnil, jo je ipocedil ob progi proti nekemu kopališču, ki je bilo nasproti železnici. | Moja prva irisel je bila denar. Sprva se nisem upal niti ogledati, . ♦ako me je prevzela misel, da bi . našel kak cekin, mogoče še več. Kaj bi si lahko s takim denarjem kupil in se do sitega najel! Res. tam je ležal eden in poleg relsa drugi! Hitro sem se pripognil, ga pobral +er <*e hotel polastiti dru-', gega. ko sem čul od neke strani I prihajati stražnika. V tem trenutku sem se zavedel nevarnosti, v kateri ^>em se naha-| j-il. Hitro sem se dvignil ter zaklical: "Stop!" Pred našim vozom se je pojavil uniformiran mož z ugado svetilko v roki. Bil je čuvaj. "What's the matter?" (Kaj pa je M je vprašal. s Hitro sem mu povedal vse. mu pokazal denar in tudi tujca, ki je; bežal ob dolgi vrati praznih tovornih voz "Yes. tako je bilo", je rekel nek glas nad nama. Bil je Gregor. Stal je v odprtih vratih in grozno zdehal. Čuvaj je a čudovito hitrostjo pobral dva cekina in ju vtaknil v žep. Potem me je vprašal. če imam tudi jaz, katerega. Mirno te prišli do tega magičnega za-[ klada? Kateri drobrohotni dull | vas je vzel pod svoje krilo? | — Priznati vam moram, gospa,' da sem enostavno našel ta zaklat!. Lahko po obenem dostavim. da nisem nikomur škodoval. ko sem se ga polastil. — Ali ste v resnici preiskusili moč talismana? — Nikdar me ne vara. Vspričo tega resnega zatrdila je izgubila madama de Entrejust svoj hudomušni ton. Ratio vednost se je pojavila na njenem obrazu, obenem s pridatkom radovedne skrbi. Pričela je zopet: — Pravijo, gospod, da je bilo vaše mladostno živi jen ]e polno bojev? — To je res. Dijak sem bil ter sem imel kot svoj kapital na razpolago le svoje zmerne znanstvene zmožnosti. Poznal sem revšči no in sicer revščino take vrste kot ji številni podležejo in raditega' tudi nisem brezbrižen lm-pram siromaštvu in beri drugih. — Ali je bil talisman, ki je dovedel do tako velike Spremembe v vaših okoliščinah? V dnevih sile in potrebe, katere ste ravnokar omenili, se ta talisman še ni nahajal v vaših rokah? — Takrat nisem še poznal nje-gove noči. Ko pa sem spoznal njega moč, sem postal deležen *»eče, katere nisem preje nikdar poznal. — Vi me mučite, gospod. Vi | govorite tako • hladno in mirno j o ,nr>jbolj izvanredni stvari na •svetu. Menj se zdi kot da ste i modernizirali povesti iz Tisoč in lene noči in da se nahajam v niv-jzočrosti .Madina v fraku. j Jouhet se je nasmehnil, kajti z veseljem ga je navdalo zanimanj-', katero je vzbudil. — Aladin. madama, — je rekel, — je danes zvečer dobre vo ;1 je in no V nega vzroka ne boste imela, madama, za pritožbe, da NAJNOVEJŠA AMERIŠKA BOJNA LADJA Tc dni jc bila znova dograiena rova ameriška bojna ladja. Imenuje se "Californija" ter jc namenjena v ofenzivne in defenzivr-c vrbe ^ * >. —■ . —--—.— _ AI a d i n o v a svetilk a. Francoski spisal Paul Ginisty. i ni ratio olje odgovarjal na \ 'vaša vprašanja. — C'e ' ^.ste storili to. me bo -sle še bolj presenetili iu imela l oni svoj dobiček od vaše zgo-v ornosti. Ljudje pravijo, da ste Idi zelo srečni v svoji ljubezni. i — Madama. o tem predmetu ne morem reči ničesar. | — Ljudje pravijo tudi. tla ste imeli najbolj sentimentalne doživljaje. j — Madama. vi me silite, da molčim. — Povejte mi vsaj. če vam je talisman pomagal v teh za-devah? — Mogoče. * * * Drugi gostje so se približali gospodu Jouhet, a madama tie Entrejust je bila tako odločna v svojih naporih, tla nadaljuje s pogovorom, da jih je počasi vse odgnala. — Na k rat ko rečeno, je rekla. — vi se morate zahvaliti za svoje bogastvo, silo. ljubezen in s-e-v-renost. katero izvajate nad drugimi le temu čarovništvu, čeprav vidim dobro, da vam ni odvzelo dobre volje in popustljivosti naprav drugim. — Hvala vam. madama. za dobro mnenje, ki ga imate o nie-ni, — je renr-1 Jouhet teh se priklonil. — Postati hočem pozitivno u-siljiva. Ali je s tem vašim čarovništvo tudi zvezano klicanje demona. ki postane vaš suženj? — Ne, madama. to bi bilo preveč starinsko. Moj talisman deluje na svoj lastni način. i — Ali mogoče veste, če se ga poslužuje tudi kdo drugi? — Splošno je bil objavi jen pred dvesto in petdesetimi leti. i — Kakšno obliko ima? Kako >e ga poslužite? Mon Dieu, v, strašnih mukah se nahajam se-j daj, ko vem, da ste resnični last ! nik tega talismana. Postala boiu žrtev fiksne ideje. Recite mi. če ni to Aladinova svetilka. Brez dvoma mora biti to zelo čuden predmet. — Nikakor ne. — Pokrir s skrivnostniki zna-' men ji ? — Niso skrivnostna. Treba jih . je le pozorno citati. — Gospod, zagotavljam vam. j da ne boni mogla živeti še na-1 tlalje, če ne bom izvedela za i vašo skrivnost. Neizrečeno trpim.I * j Madami de Entrejust se je zdelo, da se ozira gospod Jouliet vanjo z ironičnim izrazom. — Nočem, da bi trpela, moja draga madama, ter vam hočem razkriti vse. Priseči pa mi morate. da boste ohranila to tajnost zase. Hočem vam pokazati svoj talisman. #Vedno ga nosim s se-jboj . | i Jouhet je potegnil iz svojega j žepa majhno knjižico, jo odprl; lia strani, ki je bila zaznamovana ter pokazal s prstom na naslednje vrstice: Nobena stvar ni nemogoča. Najti je pota. ki vodijo k vsaki stvari. \ bLAB NARODA, 2». SEPT. 1921 Če imamo trdno voljo, bomo vedno našli sredstva. — To je izrek de la Koeliefau-eoulta, — je pojasnil Jouhet. — 0 tem sem mnogo razmišljal ter ga skušal prestaviti v dejansko življenje. — -No. je rekla madama de Entrejust. — vi ste modrijan. Jaz imam rajše povest o Aladinu. ŠTEVILO ČASOPISOV V ČEHO-SLOVAŠKI. Cehoslovaški biografski zavod je izdal uoviuski katolog celokupnega tiska v republiki brez razlike jezika, iz publikacije je razvidna sledeča statistika časopisov za leto 1920: IliM čehoslo-viških. .">?>!» nemških. MG madžarskih. 14 ukrajinskih. It) poljskih in še časopisov v raznih tujih jezikov, torej skupaj časopi- sov. Od tega jc bilo lii:j dnevnikov in ostali so različni periodični časopisi. PRIRODNI ZAKLADI V RUSIJI V Rusiji so vsak «'as odkriti novi prirodni zakladi. V bližini Ra-laliija (Ruska Armenija) je bilo odkrito ležišče železne rude. katero cenijo na SOO mil jonv pu-dov. Z eksplotaeijo prično že \-jeseni. Velika železna polja so bila odkrila tudi v guberniji Olo-njec na bregovih Onjega jezera, Katere cenijo na miljarde piuiov in kjer se nahaja poleg bakrene kovine tudi nikel in mangan v bogatih množinah. Pri Abor.sku V guberniji Tobolsk so zadeli po-l"g železne rude na rumeno okro 1'akor n:: premogovne sklade. Ouir-iiiti je tudi treba, da pridobivanje platine znatno narašča. 1 aprilu t. 1. je znašal pridelek sniuo 1.5 kg. v maju pa že 4f> kg. ADVERUSEirtENTS._ Dr. Koler SLON ENSKl ZDRAVNIK 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. fk Or. Kolir »* u}- \ rt&rajit ■loreMki ldrmTrlk ip«c|« - Ji v U»t » ritu-»urcb«i. *X ki trn* 14-Utu« "i itr/Uo t tdJUTlj*- jkto KMtrup];*nj» fcr-__ . r! »dr»Ti m ri*.- ♦OTlt«. M. ki n j« .T. Crllch. C« lmi.t* ftoletta« -r kw^tfc. pridlt« in Isfilatu *am Le*n kri CA.1t« ju., k »v ta ko- «en ca:«me, v"* Jaoak« bole«n) «d-tTln po o-a»J*-Ji. hi>L hitro f-oult« »»m rretsbuj« ^liivK n« c*k*l -e. r-ridlt« to %da Taui aa bow •oI>ot povrnil F>ro«.o»3 wa Tišino kUo os4tvt*oi r W. ur»h In »lct>.- (um operacija , Boleai^ c-^hrrj«, ki iK»aro£aV> » križu :b brbota la 'la^a tad] l>rl pniemc.'u To-a vMtfraTtat s (jMv-fottjo »»TMiiia trxanj*. bo|«ein« o-»b-člae. terrf!« dru*« ko-Ca« bwerel k: na*ta£«jo Taled Mfl-krvi, o*dravl:n v kratc^m 6*«a to nI «0 left^L j Nekateri dmjl *dr_Tnl«l rabijo tol-jtnaee, Oa Tmm raaumttjo. Jaa snata ž* t* »tarv^a k_aja. Kto ran lal|e r4ra»im. ker Ter. razumen r'ovuub. 'redne ure: ob delavnikih «4 ■ ^ L Ob nedeljah od ft «0 t. || PRISRČEN smeh je naj« |j j boljše zdravilo sveta. || j Če ste otožni, zamišljeni — | j se prav na široko zasmejte i g — pa boste takoj ozdravlje- j S 9 _ • m Knjiga Peter Zgaga vam g li povzroči smeh, kadarkoli ■ ji pogledate vanjo. SI Ena knjižica za 50 centov fl 5 vam bo trajala za vedno. S Xzreiito U kupon prldeaftS« pcMeoet trntor f j j nmmkmh tor ga gx>4jtt»: j! ! Slovenia PnhUshiog Co, ! K j 82 Cortlaridt St., Nyw Turk. g 11 Cenjeni: Za priloženih petdeset centov ▼ i I I znamkah mi poiljite knjigo "Peter Zgaga." | j lili® •«eeeeee*e*ee»e«ee«*«etee«eeeeet>«** P I 11 Nfl^loY m ••»«• ^ g jjr®*^ "" .....""' ..............^...........? I Vdova Leruž.spisalE Gaboriaa-1 Prevedel za "GUs Naroda" G. P. ill -Francoski detektivski roman. - H VJ Nadaljevanje.) Peto poglavje. V zver.i s stanovanjem madan e tal in pred tem ogledabnu so stala dvojna steklena vrata. P.ost« r med steklenimi vrati in zrcalom je hil poln eksetičnUi rastlin, ki s«, s.- odbijale v zrcaTu * ustvarjale optično iluzijo cvet-Jičnjaka. Ko j«* \stoj>il Noel, je ležala i ka liiluda /.cnskn na diva*:u t-.r kadila cigareto. Kljub tropični vročini, ki je vladala v sobi, je bi!-i zavita v velike šale iz sijajnega kuŠmirja. Bila je majhna ter združeval i v svoji majhni postavi vse telesne lepote v taki dovršenosti kot j n morajo združevati le li.ajhoc ženske, /enske, ki a> nad srednjo \ išino, so ali aseji ali pa zmote narave, t e so lepe. imajo brez d%.i gotove napake, kot delo kiparja. kojega napake, neojiažeiic na iu:-Jhn«*ui kipu, j>ostanejo oeividnr če se jih predstavi v veliki sobi. Bila je majhna, a njen vrat, njena pleča in njene roke so i:aza'e kar najbolj dovršene črte. Njene n»i e, prav do nohtov, so bile čudo-Mle kp<«te t«*r skrbno negovane. Njene noge v svilenih nagovieai", tako tenkih kot pajčevina, so bile naravnost čudo. Spominjale so, tit ua bajno nogo Pepelke. katero je slednja utaknila v stekleni čevelj «ek, temveč ua ono drug«« nogo, bolj resnično, čeprav manj slav ljeno, namreč na nogo žene »mega bankirja, ki )e dajala svojim ob t udovjlceni modele svoje noge. Nj.-n.i lice ni bilo krasno, niti lepo n«\ linebi pa Je poteze, kate-> ih ni* človek oiktlar pozabil. Na prvi pogled so namreč presen-tile opazovalca kot blisk, ki švigne / neha. Celo je b'io nekoliko vi soko in njena usta J>rez dvoma preširoka, neglede na svežost ustnic. Njene obrvi so bile očividno ojačer.e s kitajskim tušem. Žalibog pa je rabila barvila preveč močno in to ji je dajala- neprijeten izraz. kadar je skrčila obrvi. Njene črne in žametaste oči so imele \elikr, magnetično silo. Njeni zobje so b:!i majhni in beli in njeni lasje črni in valoviti ter blesteli kot krili gavrana. Ki> je zapazila Noela. ki je potisnil na stran svileno zaveso, k? je služila mesto vrat se je dvignil:; napol ter *e naslonila na svoj komolec. — Torej si konečno prišel — je rekla pikro. — Zelo srečni bova. Odv etnika je skoro zadušila visoka temperatura v sobi. j — Kako vroče je tukaj. — je rekel. — Človek bi se kmalu z s dušil. — Tebi se zdi vroče! — je odvrnila mlada ženska. — Vidiš, to kaže obseg mojega trpljenja. Ja< >e tresetn od mraza. To je tvoja krivda. Ti veš. da je čakanje zame reznosno. Upliva namreč na moje živce. Č akala sem nate od včeraj naprej. — Nisem mogel priti. — je rek^i Noel. — Popolnoma nemogoče. — Ti veš zelo dobro. — je nadaljevala mlada ženska, — da sc:n morala danes poravnati svoje stvar*. Imela sem veliko število nepla eanih računov. Prišel je tapet nik. Nisem mu mopla dati niti centu Tudi kolar je poslal svoj račun. Nobenega denarja. Nato se je oglasil oni stari slepar, ki ima mojo zadolžnieo za tri tisoe frankom. Napravil je strašen krav al. Vse to je zelo prijetno, kaj net Noel je sklonil glavo kot fiolarček, ki posluša pridigo svojega učitelja. — To je le en dan prekasno, -• je zamrmral. — J,e en dan prekasno! — je -vzkliknila mlada ženska. — Ai. ni to nič? Človek, ki rešpektira samega sebe. bo mogoče-dovolil, tla se protestira njegovo menico, a nikdar, da se protestira menico njegove ljubice. — Za kaj pa me pravzaprav smatraš? — je nadaljevala ter st pričela razburjati. — Ali si pozabi', da nisem od tebe deležna, nobene druge obzirnosti, iz izjemo denarja? Dobro, ker ti nisem nič drugega. hočem imeti vsaj to. Onega dne, ko ne bo denarja, t; boi'. odslovila. — Moja draga -Julijeta. — je pričel odvetnik mehko. — Da, da, to je vse zelo lepo. To sem čul-i že preje, — ga j-"1 prekinila ona. — Tvoja draga Julijeta! Tvoja oboževana Julijet:! Dokler si lice v lice z Julijeto. je angelj. če bi ti ona dovolila, da nn-prav bedaka iz npe. Kakorhitro pa obrneš -Tulijet* svoj hrbet, .v niti ne spomniš, da obstaja človek, kateri se pravi Julijeta. Erzberger. • - Berlin, 28. avgusta. Reakcija vzdiguje grozeče svojo glavo a* Nemčij'. Protireoubh-kanske stranke prirejajo pompozn-r shode, kjer nastopajo polnost c-vilno časniki nekdanje cesarske armade, kjer obujajo generali spomine na 2001etno prusko vojno slavo in poživljajo, naj se Nemci koi v Napoleonovih časih urijo v rabi puške in bajoneta. Fanatizem re-akcionarstva gre tako daleč, da se njega pristaši ne> straši jo nit' najskrajnejšega sredstva v dosego svojih ciljev: političnega umora. Za Kultom Eisner jem, Rozo Lnksemburg in za Inebknechtom je I padel sedaj kot žrtev pangermanske gonje yodja nemške klerikalne | stranke, ljubljenec \vuertenberških kmetov, Erzberger. Sin revnih delavskih starišev je bil Erzberger sprva ljudskošol-j .-:ki učitelj, z neumorno pridnostjo in jekleno voljo pa st je povzpei . do najvišje politične moči v Nemčiji. Postal je vod ja tne najmočnejših nemških strank, katoliškega centruma, katerega je vodil skoro 20 lcZ. Vrhunec politične slave in politične moči je dosegel v prvih letih ! svetovne vojne, ki jo je v začetku, kakor vsi njegovi prijatelji, vnt-! to zagovarjal in podpiral. Nemška vlada mu je takn t poverila celo j vrsto važnih zaupnih misij, med dingim zlasti izredno važno nalogo I organizacije in vodstva nemške propagande v inozemstvu. Ko je leta j 1915 grozil prelom z Italijo, je bil Erzberger poslan icot izredni poslanik vjiim, da bi s pomočjo kneza Buellova, takratnega nemškega poslanika pri rimskem dvoru, pridobil za Nemčijo n..lij;niske kato-j liške kroge. Misija se ni posrečila in Erzberger se je vrnil nazaj v ! Nemčijo, kjer se je vrgel z vso silo na propaganlno delo v inozemstvu. V tem času je mnogo potoval po Avstriji. Bolgariji in Turčiji Iter posečal tudi nevtralne dežele, zlasti Švico. Zgodovinski pomen je dobilo Erzbergerjevo bivanje na Dunaju i spomladi leta li)lti. Kaker znano, je ]>osetil takrat E;*zbeiger -rsarja ; Karla, v kattA-ega navzočnosti mu je izročil tedanji zunanji minister Cz era in znano tajno spomenico, ki v temnih barvah opisuje obupni položaj Avstrije. Na tistem sestanku se je tudi sklenila tajna mirovna akcija, ki jo je vodil na eni str;.ni Erzberger, n;' urugi r'zer-' nin. Frzbergerju je uspelo, da je pridobil papeža Benedikta, ki je iz-1 da! nat«i sloviti pacifistični proglas na vojujoče'--e države. Ko ie an-itanta papeževo posredovanje zavrnila, je napadel Erzberger v nemškem državnem zboru v velikem senzačnem govoru nemško vrhovno t armadno vodstvo in zahteval prekinjenje podmorske vojne. Erzbcr-! gerjev nastop je povzročil padec Bethmami - Uolwcgove vlade ter j sprejem mirovne resolucije, ki pa je ostala brez odziva v svetu. | Erzberger je s tem svojim na-tnpom definitivno prelomil s svo-1 jo dotakratno nemško politiko, kar mu je nakopalo besno sovraštvo t vojaških, dinastienili in drugih pangermanskih kr^^-ov. Ali ko je ! prišel polom, so poklicali zopet Erzbergerja. kraja, kjer naj hi se otresli kavarniškega prahu, tako zopernega v soparnih poletnih dneh. Seveila se :»on."nik '.li kopat s svojimi vojaki, kajti kr> i hi si mislili o njen., ako l>i yra vi deli v Adamovem kostumu. Vojski so se torej slekli in poskakali v vodo kakor žab«-. Doroenik pa si je odšel posvežit grlo z limonado. Komaj je napravi! prvi poži-rek.. ko pridrvi k njemu naur voj nik, ga pozdravi m mu reče: — Gospod poročnik, kopanje je onemogočeno. — Zakaj ? — Radi krokodilov .... Poročnik j»* mislil, da je vojaka udarila solnčarica. ali pa se mu je zmešala namet. kakor se reče po domače. Ali vendar je odšel / njim, da vidi, kaj je na stvari. In res. v jezeru so plavali pravi krokodili. Vojaki ;-o čakali na o hali nagi in silno preplašeni. E- vo. kaj je bilo - Neka tvorniea fii i . . . , Imov je za imenovani dan najeia jezero in spustila.v njega več kro kodilov. ki so morali odigrati nekoliko prizorov za film. Ko je bilo posnemanje got« vo. je bil«, treba krokodile zopet poloviti. \ kako? Njim je vo«l:i jako ugajal? in niso hoteli priti na %aho. Lastnik jih je radi tega ostavil in odšel v mesto po pomoč in po konjsko meso, da z njim privabi krokodile na breg. S pomočjo vojakov se je končno posrečilo poloviti vse "" kinoigralce". Seveda so se vojaki še potem neradi kopa i i. ker so se bali«, da se ni mordr kai: krokodil skril na dno iezera. Sadovi italijanskega fašizma. "Popolo d* Italia"', Mus\olin<-.V'vo «r lasilo. «e z vso odločnost j; > postavlja na strm sklenjenega sporazuma s fašisti in pir'.e: —-Prišli smo tako d-ileč. da 'talija več narod, ampak kactič^h konglomerat srednjeveških obči?? v svoji slepi strasti neprestai » zapletenih v medsebo jne krvave boje. Pomikamo s.* nazaj v poli i srednji vek; na ta na«";n se paro«! j.e spaja, ampak lazbi^a. A ztina nji sovražniki z nrlostnim <.<"esoii: gledajo naše noros'i in se njimi ( koriščajo. — Proti napitnini. Na Češkoslovaškem se natakarji energično fiore >.a odpravo na j-itnine. zahtevajo pa. kar ,;e tini". upravičeno, da se jim plača prim*' r r.e plače za /Ivi j'; je. Te «lni s« razdeljevali letak >. v katerih razlagajo svoje zahteve in prosijo oh činstvo. naj jih v h-stnem interesi« podpira v njihovi ak.-iji. Pri te.; priliki naj pripomnimo, da se na Češkem nata'-iar ji že zadovoljij j z napitnino 20 vinarjev. Ognjenik Stromboli r.f otoku istg>a imena v južri Tta-l»ii je pričel zopet bruhati z ve ■ ?»ko silo. — Na Kitajskem so velikanske povi»dnji preolavile cel«1 dežele. Mesto .Tang.ii je bilo po silovitem vrtincu deloma uničeno. Rasputinov morilec aret'ran. V Varšavi so aretirali bivšega ruskega častnika J uz upov a ki je ubil Rasputina, meniha ki je prav '/.aprav vladal earistični Rusiji ne-laj let predno je propadla. ADVERTISEMENTS Kje je moj mož JANEZ GASBR. doma iz Zalegaloga ? Zadnjič mi je pisal in tudi poslal nekaj denarja leta 1915. potem pa nič več. Neki znanec, ki je prišel iz Amerike, mi je povedal, da je bil leta 1919 v Puehlo. Colo. Tja sem pisala, pa mi je bilo pisme vrnjeno. On ne zna prsati. Rada bi izvedela za vzrok molka. Prosim. če kdo ve, kje je, da mi (poroča, ali ga naj opozori na ta oglas. — Julijana Gaser, Spodnje Dane at. 1, Zalilog, p. Železniki. Slovenia, Jugoslavia. f22-23—9) HAZNANILO in PBIPOEdClLO NaS sta!ni zastopnik Mr. JAN KO PT«3ST0 pobira naroftnin* m Glas Naroda na 6104 St. Olafr Ave, Cleveland, Obio, in daje vtu druga pojascjla ?lede potovanj, 9 stari kraj *li dobiti svoje*? or tam, glede denarnih r-ciflje*ev ii sploh v vseh drugih zadevah. Ion v salogi tudi kujigo PeUr Zgagn Sojakom ga toplo priporrfimo. Upravniitvo Glasa Nvoda. V JUGOSLAVIJO Hltrf zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. DaLr.i Ir zadostna hrani, Zaprti prostori. Velik prosta- na krovu. Vsa u dobnokt' modernega parnkka. ^ Stau ZIME ODPLI'TJE VSAK TEDEN. Pomol 58-C2 North River, New York. LAPLAND , Pljmoiilh \ "P*- FINLAND J, Cherbourg' ' 1-ZEELAND v i 15. ot t rs.KO(JNLAND » Antverpen ( 2, okt sam lan d ? Hamburg. < i Llbava. OJ^nsk , IP. okt. (t^aiiio 3. razicd. i Manchuria iHumt>utg in OOarak ptelio «Jhe!boiir(f> 6. c.-b. i Cena za S razred iz N'*w Yorka do Ljubljane do 'da^greba 9101 I ter $5 vojnega dr.vka. Za pojasnila in cene vprašajte pri: HOLLAND-AMKRICA LINE 21-24 State Street New York HAMBURG t naravnost do Gdanaka in Varšave 7. novimi parnikl OROPESA .......... 8. okt. ORDUNA .......... 22. okt. ORBITA ............ 12. nov . , I Zaprta kabin«, za tenak« In otrok*. ' the royal mail steam packet co. 26 Broadway New York 117 W. Washington Street, Chicago all tokalnl ptiiiaidkl agouti. PREDNO SE ODLOČITE ta svojo družino, sorodnik a aJ' prijatdja naro^iii vozui listek Li poslati denar v demovino, dr e ga potnik sao>. Lapi, pišite naj >rv to tf.KaJevua po^wmila nt Dano Iti zanesljivo -tvrdko nUKK PARSER ETA nt BANI 1 3 Cortlandt Stres* Tarl Dospelo je novo t ► suho grozdje. i lfoS^atei zelo sladke debele Ja- 1 , gode, bolua 00 funtov .. (S.— T * * Clpar groaaj« največje lu naj- 1 ^ 1 aladkejfie Jagode, boksa 50 fim- j ::.......................i < • Malo Črno grSko grozdje, zelo T ^ sladko, boksa tJO fuutov $7.— ^ • >■ Pnflljlte S3, na ra^un vsake bokse T ' - ki naročite In noalaH bomo takoj. I ;; balkan niroRicio ro. j . ► £1-53 Cherry CL New York. N. V. J ^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Pozor potniki. J u gosi o v&iiiiH konzulat v New ; Vorku iiuznaujn: t. Vv,i državljani kraljfcvine Sr-i»ov, Hrvatov in Sloveneev, ki iele prtovati v stari kraj, ltiliko dobe potne liste na podlagi kakega starega pomega lista, krstnega lista, domovinskega liata oziroma vojaških ali delavskih bukvie iz starejša kraja. 2. O^i, fci nimajo no^ne^a ta-ike^a dok«Di3nta, se ir. Jiajo obrniti na pristojne oblasti v stanem ' kraju ter ;ih od Um dobiti Kdor pri iskanju potnega lis»a ,ioku-zei ii u ^d gorujih do^iin^a- ^ov, rlol-il potni l»at kii.alo potem, ko bo zglftiiil na konzulatu. 3. Ol-:. ncii državljani, ki žele takoj odpotovati t stari kraj, pa nimajo pri roki 2«otecfga yornjih 'locjinenlDV, morajo hneti po trd i-|»a n&šik podpori.lh dmrtev, katerih člani so. V poiiddik iaora biti njvet?«?no, da go r^sxiijuo državlja-j ni krsJjc7hi<* Hrvatov iti Slovence^. V takih slučajih pa bo aiorda konzid^t smatral za potreh-'no, iskati posebnega dovoljenja od iflinistr?tv?i zuuanjih zadev za da*aje potnega lista. To se rmseb-|no tiče onib oseb, o kater*h s-i-mi, da so se državljani kake druge irLjve. 4. Vsi oni državljani, ki so is-dali prošnje iz potne liste, in potom katerij je bilo na*>roJeoo ro-nm^e ministmtvo, d^ jih j" mogo-;ČC izdan, jih bodo dobili, kakorhitro se zglc--e pri t«»7n itonzu.'atu. 'To se tiče priglasitev vložei ib do 25 čaja tega !e»a. 5. Ke** t vee slučajih jiail državljani k-.ipujejo šifka.te za parn;ke 'katere jim je pnporoeil ta ali oni agent, re ozirrje se r**» to, kakšni so ti parniki, kari pioveio, priporočamo, naj nihče ne kupi prej kart, uok'.er o tem ne pcizve pri r*ra^k Sakser Ftate Bank, I Cortland St.. New York, N. Y. | COSULIGirSRT/T Direktno potovanje v Du-I brovnik (Gravosa) in Trst. J ARGENTINA ............ 28. «e,.>t. j PRES V »I L SON __________ V. okt- I BELVCOERE ............ 1, rov. j Cene zs T-st In Reko sc: Prei. Wilson »115 In »5 davka. Argentina in Pelveder« $103 In da^ka. I'o t o in listkov Izaanlh za v»-» kraje v Jugoslaviji in SrliTJI. HazhuSne ugodnosti prviga, dru-gt-ga in iretjegr. razredi. Potniki tretjega razreda dobivajo Lrezp*aono vino. PHELPS BROTHERS 6c Co. Passenger Department 2 West Street New York V JUGOSLAVIJO. BOLGARSKO. RUMUNSKO »N MADŽARSKO r-rsko DUBROVNIKA, TRSTA In REKE. CALABRIA ........ 13. ok*.. pannonia .......... 22- okt. italia ............ 29. Okt. Šlfkarte: I103.00 za Calabria lu Italia. JllO.o© za Pannonta. — $5.00 davka. Preko Cherbourg*InSouthamptona: AQUITANIA .......... 4. okt. CARMANIA .......... 11. okt. j &SSESIESS SESlSSaSEa wsa DSSI SS D^I ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKC >v 'ka. Kedaj približno odpluje j o iz New Yoi OLYMPIC 24 sept. — Ch "rbourj | AQUITANIA 25 okt. — C'l'.rbour a NOORDAM 24 Sfc.pt. —■ Boulogne MONGOLIA 26 okt. — Hamburg RE. d* ITALIA 24 Sept. — Genoa cret;c 28 okt — Genoa LAFAYETTE 26 sept. —- Cherbourg LAPLAND 2T> okt. — Cherbourg LAPLAND 27 sept. — Cherbourg LA LORRAINE 2m OKt. — Havre AMERICA 28 sept. — Cher'joi.. g NOORDAM 29 okt. — Boulogne ARGENTINA «- 28. sept. — Trat SAXON 1A 29 okt. — Hamburg CANOPIC s6 se p?. — Geroa ITALIA 29 okt. — Trst EMP. OF CHINA 1 okt. — Cnerbourg AMERICA 29 Okt. — Cherbourg riNLAND 1 okt. — Cherbourg BELVEDERE 1 nov. Tr»t L\ LORRAINE 1 okt. — Havre ADR 1A i IC 2 nov. Chftrbou." a G WASHINGTON 4 okt. — Cherbourg PARia 2. mv. — Havre AQUITANIA 4. Okt — Cherbourg ARABIC • nov. — C.-noa ADRIATIC 6 OKt. — Cne-bours CAR VANIA 5 nov — Cherbourg PARIS 5 okt — Havr« .-INLAND 5 nov. — C.ierbburg MANCHURIA C. okt. — Hamburg OLYMPIC 5 nov. — Cherbourg CARMANIA 8 ckt. — Cherbou-Q WASHINGTON 8 r. j*. — Cherbourg ROTTERDAM 4 okt. Bcuio-ue GOTHLAND 19 nov. — Genoa CARMANIA 11 okt. — Cherioutv AQUITANIA 15 nov. — Cherbourg CENTEN STATE 11 okt, — Bremen LA TCUR*INE 1J TOV. Havre LA SAVO IE 12 okt. — Havre ZEELAND 19 nov. — Cherbourg FRANCE 13 okt. — Havre ArtGENTINA 19 nov. — Tr*l OLYMPIC 15 okt. — Cherbourg MANCHURIA 23 nov. — Hamburg PRES. WILSON 15 okt. — Tr«t KROCNLANO 26 nov, — Cherbourg ZEELAND 15 okt. — Ch^rb(.urg ADRIATIC 3C nov. — Cherbourg RYNDAM 15 okt. — Boulogne LAPLAUO 3 dec. — Cherbourg LA TOURAINE 19 okt. — Havre CARMANIA 3 dec. — Cherbourg LEOPOLDINA 20 okt. — Havre PRES. WILSON \ dec — Trst 9ERENGARIA 20 akt. — Cherbourg ARABIC 6 dec. — Genoa KROONI.AND 22 okt. — Cherbourg FINLAP.I1 10 de. — Cherbourg LAFAYETTE 22 okt. — Havre ARGENTINA 12 'an. — Tr»t "ANNONIA 22 okt. Trst SAXONIA 13 dec. — Cherbourg N. AMSTERDAM 22 okt. — Boulogne Slede cen za vozne lislkt :n vse droge pojasnila, nbraite st na tvrdko: FRANK SAKSEK STATE RANK, 82 (ortlajidt St ., New York