14. štev.
V Kranju, dne 9. aprila 1910.
XI. leto.
Političen in gospodarslg list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti xa celo leto 4 K, ta pol leta 8 K, ta drage driare stane 560 K. Poaametna številka po 10 vin. — Na naročbe brat istodobna vpoiiljatve naročnine se ne otira. — Uredništvo in upravni štvo je na pristavi gosp. K. Floriaua v (Zvezdi».
Izhaja vsako soboto = zvečer .
Inserati se računajo ta celo stran 60 K, za pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se t ska enkrat, »večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rs-klaniac je, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kaj je s slovenskim vseučiliščem?!
Dne 15. marci je prišel v državnem zboru na razpravo vladni predlog glede ustanovitve italijanske pravne fakultete. U kakšnih razlrgov je vlada sama postavila ta predlog na dnevni red, ni treba veliko razmišljevati. Gotovo ne radi tega, ker morda avstrijski vladi tako grozno imponira italijanska kultura, ali da je število Italijanov v Avstriji tako veliko, da bi se moral kdo na nje ozirati. Niti eno, niti drugo. Poznamo Nemce, da ne bi prizanašali le tako visoki kulturi, če ae gre za njh gospodstvo. V takih slučajih se njihova barbarska narava najbolje pokaže in pri kateri zastonj iščemo samo trd* co čuta za pravičnost in dostojnost. Znan je zakon, ki so ga sklenili v pruskem deželnem zboru, po katerem se vsakemu Poljaku lahko nasilno vzame zemljišče. Ali nismo pripravljeni vsak dan, da sklenejo «kulturnl» Nemci zakon, ki bo prepovedal Poljakinjam roditi otroke. Ca je mogoče, da so cesarjevi namestniki v nemlki Afriki rezali domačinom nosove in uiesa ter jih streljali za malenkosti, potem je tudi to mogoče. Kakšna je ta nemška kultura, so nam Nemci že neštetokrat dokazali in nam dokazujejo dnevno, čeprav izvzamemo slučaj Ajlenburg, ki je imel pristaše svojih idej v <visokih* nemških krogih. Višek barbarstva je in škandal za prosvetljeno 20. stoletje, če se Slovence na Koroškem zapira, ako govorijo na kolodvorih v svojem materinem jeziku. Zakaj je torej avstrijska vlada pripravljena dati Italijanom univerzo? Morda se jih boji, ki jih je komaj 700.000 v celi Avstriji?! Ne. Drugi oziri 10 bili tn merodajni. Avstrija vidi, da je osamljena, da ž njo ne aimpatizira nihče rasen Nemčije. A tudi Nemčija le sa to, ker upa, da jo bo enkrat lahko požrla in tako uresničila velike sanje nem škega boga Biimarka. S svojo neumno politiko je Izgubila vse simpatije balkanskih narodov in ravno
sedaj s strahom gleda, kako se snuje federacija na Balkanu in gotovo ne v interesu Avstrije; Nemci postajajo vedno bolj obsovražen narod na svetu ravno vsled svoje brutalnosti in vsiljivosti. Tudi Italija ne mara za svojo zaveznico in koketira s sovražnicami Nemčije in Avstrije, h ljubosumnosti hoče sedaj Avstrija privezati Italijo na sebe s tem, da da avstrijskim irridentarjem univerzo. Slovenci gotovo nimamo nič proti temu, če dobe Italijani svoje najvišje kulturno ognjišče, protestiramo pa najodločnejše, da se to zgradi na slovenskem ozemlju, torej kakor se čuje v Trstu. Radi neumnosti, ki jih dela avstrijska diplomacija, vendar ne bomo Slovani, ki tvorimo v tej državi večino, trpeli na naših političnih stremljenjih. S Trstom smo Slovenci narod, kateremu je zagotovljena bodočnost; brez Trsta pa je naša propast samo vprašanje časa. Tega se morajo zavedati ne le Slovenci, ampak tudi drugi Slovani, predvsem Cehi, ki resno mislilo priboriti Slovanom v Avstriji tiste pravice, ki jim gredo, in dati državi tudi na zunaj karakter, ki ga ima znotraj, namreč — slovanski. Slovanska Enota bi se morala boriti kot en mož proti laški univerzi v Trstu ih za slovensko v Ljubljani. Nerazumljivo in žalostno je početje naših poslancev in merodajnih faktorjev ravno v tem času, ko se obravnava vprašanje Italijan »ke pravne fakultete. Nase vseučilisko vpra aaje je staro že skoro sto let in pred 60 leti smo že imeli juridično fakulteto, ki pa nam jo je nemška zagrizenost vzela. Sedaj pa naj naenkrat Italijani prej dobijo univerzo kot mi Slovenci in sicer — ljudje božji, strmite — na slovenski zemlji v Trstu.
Gre se za «biti ali ne biti* slovenskemu narodu in na onih, ki stoje na odgovornih mestih, je ležeče, da se tega zavedajo in preprečijd^peklen-sko nakano sovražnikov slovenskega rodu. Dobiti moramo slovensko vseučilišče v Ljubljani za vsako osno in onemogočiti italijansko v Trstu. Ako se slovenski poslanci čutijo preslabe, skiičejo
naj po vsej Sloveniji shode in ljudstvo jih bo podpiralo v njih delu, če bo potreba ne samo moralno z resolucijami, protesti i. t. d., ampak če za drugače ne bo šlo, tndi fizično. Na delo, dokler je čas 11
Gorenjska za časa dr. Franceta Prešerna in dr. Lj ude vi ta Oaja.
Po predavanju dr. Franceta llešiča v Narodni čitalnici v Kranju dne 4. marca 1910.
3. ,
Leto 1848.
Hrvatje so bili nanj kolikor toliko pripravljeni. Ko pride poročilo o dunajskem marčnem ustankn v Zagreb, gre Gaj na Dunaj in priporoča sa bana polkovnika glinske polkovnije — Jožefa Jelačiča. Gajeva želja se izpolni in v kratkem ustoliči srbski patriarh Rajafiič Jelačiča sa bana. Kakšnega pomena je bil Jelačič, Gajev duševni sin, za Hrvatsko, kako je krotil ■ svojimi junaki nporne Madžare, to je vsakemu znano.
Slovence pa je našlo leto 1848. popolnoma nepripravljene. Prišlo je do nekaterih kmečkih uporov, vrelo je med meščani, a to je bilo skoro vse. Okrajnega načelnika v Kranju, zloglasnega Pajka, so morali ščititi vojaki iz Ljubljane. V kranjskem okrsju je bilo nekaj nemirov, ki so se krvavo končali. Da ae napravi red, je vlada dovolila snovanje meščanskih straž. Taka ae je ustanovila tudi v Kranju. Člani teh straž so si mnogo domišljali, a celo kmetje niso imeli posebnega te-Ipekts do teh stražarjev, ki so nosili jako lepe naslove, a so bili jako nerodni v rabi orožja. Kmetom se je podelila lastna občinska uprava, tlaka se je odpravila; pa tudi možem, ki si jih je ljudstvo samo izbralo sa župane, ni posebno zaupalo in se je le polagoma navadilo na nove razmere.
Dve leti pred temi nemiri je prišel v Kranj naš največji pesnik, France Prešeren. Živel je tu
PODLISTEK.
Varita« delecut: molim se Upreneabe!
Dalje.
Dandanes znamo tudi za drage nevidne žarke: Becquerelovi, katodovi, Rôntgenovi, ultra-rdeči, uitra-vijolčasti. Kako razpredelimo vse navedene žarke, kako se razlikujejo med sabo? Najnovejše snanstvo deli žarke v dvoje vrst: 1. etrovi žarki, 2. korpuskularni žarki. Eter je neka neskončno tanka, jako prožna, neizmerno lahka tvarina, Use nahaja povsod v vesoljnem prostoru ter prodira vsa telesa. Etrovi žarki nastanejo vsled tresenja in valovanja etra ter še širijo podobno v prostora kakor se širi zvok v zraku. Delimo jih v periodične in aperiodične, ki se podobno razlikujejo med seboj, kakor toni oziroma zveoki od Šuma ali ropota, prvi nastanejo vsled enakomernega tresenja svetlobnega etra, dragi vsled neenakomernega. Periodični so spektralni ali prizmatični žarki, ki nastanejo, ako se bela selena luč lomi v stekleni prizmi ter jih naše oko zaznava kot rdeče, po-marančaate, rumene, zelene, modre, vijolčaste žarke. Razen teh nekateri ne delujejo na naše oko, so nevidni, razširjajo pa večjo toploto kot spektralni, imenujemo jih uitra-rdeče, ker se v Ura ali spektru nahajajo u strani rdečih, nimajo pa
nobenih kemičnih svojstev, to je, ne učinkujejo na fotografske plošče. Na strani vijolčastih žarkov v spektra se nahajajo dragi nevidni žarki, niso toplotni, pač pa delujejo na fotografske plošče, severno jih ultra*vijoličaste. Električni valovi, kakor se širijo aapriraer pri brezžičnem brzojavu, so isto-tako perijodični etrovi žarki. Aperijodični so tako-zveni nevidni y-žar*i in njim podobni Rontgenovi žarki, so kemični, ter prodirajo vsakojaka telesa. Korpuskularni žarki se zovejo tisti žarki, ki obstojajo is neskončno majhnih delcev, gibajočih se z navadno hitrostjo. Delimo jih zopet v dvoje vrst, v elektronove žarke, katerih delci so elektroni, neskončno majhne količine negativne elektrike in v materijeine žarke, katerih delci so navadna materija, napolnjena a pozitivno elektriko. K elektro-novim žarkom prištevamo p-žarke in katodove žarke, k materijeiaim 9& »žarke in sorodne jarč-kaste (kanalove) žarke. To bi bila znanstvena razdelitev vseh doidsj znanih žarkov.  Konec prib.
Josip Pretok:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje. «Kje pa ste za božjo voljo lazili 1» se je čudil poštar, videč, da so vsi blatni, a Minka je že pričela pripovedovati, kako jim je Oaole pred nosom podrl brv in na kak način jih je zapustil Ivan,
čemur se učitelj in poštar kar nista mogla načuditi in posebno zadnji ga je zagovarjal in oproščal na vse mogoče načine, dasi ga Osole in Ana, ki sta šla spredaj pred družbo, nista dosti poslušata.
Ljudstva je prihajalo vedno več ih kmalu se je vila na goro dolga procesija. Dekleta so pela pobožne pesmi, ob obeh straneh pa so tožUi berači z žalostnim glasom svoje križe in težave, da je bilo treba venomer posegati v žep in deliti mi* lodare na vse strani
Solnce je pripekalo vedno huje in poštar je že vrgel avoj suknjič čez rsmo in si brisal znoj, nevoljno mrmrajoč, da se niso mogli napotiti nekoliko prej, ko je bilo se hladno.
Kmetje, ki so prihajali mimo in poznan* gospo Ano, so spoštljivo pozdravljali, včasih je kateri celo kaj poprašal in za vsakega je imela Ana .prijazno besedo. Bolj postrani pa so pogledovali Oaoteta, ki jim je bil neznan In dekleta tam zadaj so že stikala skupaj svoje glave in uganile bogve kaj o mladem paru.
Naposled so dospeli na majhno planoto, kjer se je ljudstva kar trio. V dolgi vrsti so stale lesene, s plahtami krite kolibe, kjer so prodajati kramarji svojo pisano robo, a tudi gostildic se ni pogrešalo.
Tam zadaj pa se je dvigala atarikava cerkev sv. Petra in Pavla. Ii lin koničastega zvonika m
Umiraj« i* umiral siveč. Dne 8. februarja 1849. Je po mučni bolezni umrl in 10. februarja so ga zanesli na kranjsko pokopališče k Tečnemu počitku. Meščanska atrasa t Kranju ga je kot svojega atdi-torja strašila ob mrtvaškem odru in ga noiila in spremljala k pogrebu.
Pozabiti ne smem le nekega stanu, ki ga je predramilo L 1848 i meščani in kmeti vred. Bil je to učiteljski stsn. Poroča se nam, da je t tem času imel na Gorenjskem na Bledu zborovanje, kjer je razpravljal o svojem položaju, pa tudi že povdarjal pravice slovenskega jezika.
Gospodarski del.
Tedenski sejen v/ Kranju ose 5. aprila
1910. teta. — Prignalo se je: 133 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 5 domača teleta, — hrvaških telet, 15 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 1 domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — bul in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 13—, proso K 750,. rž K 9-, oves K 8—, ajda K 750, repno seme, K, fižol ribničan K —, man-dalon K — koks —, krompir K 2*— za 50 kg, seme dom. detelje K 60-— do 62«—.
Poučni listek.
Naši sveta dolžnost Je, da skrbimo n svoje zdravje. Dag«.
Toda kaj ima opraviti umetnost s tem, kar se danes na velikem sejmu, kateri je postalo nase življenje, s pilčalksmi, trobentami in pozavnami reklame razkritava kot umetnost? K«j imajo opraviti resni umetniki in prijatelji umetnosti z ozna-njevalci «iziivetia» in «samo umetnost* 1
Vprašajte poltene može, ki so si pobližje ogledali te ljudi in njih početje, kako je vplivalo nanje to, kar tu poveličujejo kot nsjvišjo umetnost in kmalu si boste na jasnem o tem, da vse njih početje ne namerava ničesar drugega, kakor da vzbudi razuzdanost in razbrzda spolno mesenost.
Mnogo govore o bina* itvu. Smešijo kot hinavstvo, ako izkušamo mladino obvarovati umass-nesti in ji ohraniti prirojeno sramežljivost, naj-boljšo obrambo zdrave krvi in izrazite osebnosti.
To v resnici 1 Nikjer ne najdemo več hinav-ščine in nikjer podlejše hinavščioe kakor na oni strani, ki nas hoče prepričati, da se gre sa umetnost pri vseh aktnih fotografijah in pri vseh naslikanih nagotsh in pri vseh ljubimskih tiskih in erotičnih romanih, pri vseh seksuelnih (spolnih) gledaliških igrah in kabaretnih in nagih predstavah l Nikjer več hinavsčine kakor pri onih ljudeh, ki svetohlinsko obračajo oči: «Čistemu je vae čisto 1», ki dolže »nečiste domišljije, onega, ki mirno pravi: Vse to ni nič dragega kakor svinjarija 1 in ki pri tem pač dobro vedo, kaj uganjajo: najnavadaejši lov na limanicel Pri onih, ki govore a Prostost umetnosti*, mislijo pa «Prostost dobickarije». cDvojna nemorala* bi rekli.
Za te ljudi bi imeli edini pravi odgovor in ta je oni vrlega vojaka Valentina:
cWen leckst du hier 1 Beim Elementi Vermaledeiter Rattenfänger! Zum Teufel erat das Instrument! Zum Teufel hinterdrein der Sänger!»
je culo veselo potrkovaaje, in Osole, ki še ni nikdar videl proščenja na taki gorski podružnici, se je s veseljem čudil pestri množici, ki je prispela na goro.
«Pa redte, da nI lepe,* je dejala Ana, ko sta se gnetla med množico naprej in videla, kako Oiole vse pazno opazuje.
•Res, krasno,* je pritrdil Osole. .
•Čakajte no,» je povzela Ana in ga potegnila sa reko — «da boste imeli kaj sa spomin na to romarsko pot, pa vam nekaj kupim.*
Osole je postopU za njo, a tedaj je pohitela k njima že tudi Minks ia vsi trije so se rinili med gnečo do kolibe, kjer so se prodajale raznovrstne sladkarije, piškoti, cukrena srca i. dr.
•Ne, kaj hočete P* ga je vprašala Ans.
•Aha, tako,* ji je ponsgajala Minka — «ča-kajta no, bom pa ju izbrala 1»
Nekaj časa je brskala po kupu, kjer so bila naložena cukrena srca z belimi listki v sredini, na katerih je bila napisana kratka pesmics in naposled je izbrala precej veliko, rdeče srce, s belim listkom ? sredini.
•Ali ste zadovoljni P* je dejala in pokazala Osoleto, da je lahko prečital verz v sredini cukre* pega srca!
tla veka le tebi je udatia ■rCoo ijubes* ta Ana
Danes so nsm pač ljubše nežnejše metode. Dobro, uporabljajmo te. V navado je prišla nespametna beseda: «L'art peur l'art!* «Umetaost za umetnost I» Primi te ljudi sa besedo t Prepustite jih samim sebi: «Bohèvo bebèmil Skrbite za to, da ljn4ja ne bodo obiskovali njih gledaliških predstav, kupovali več njih knjig, jemali več v roke njih časopisov, kratkomalo, pokvar 11 jim kupčijo in videli »odete čudež, kako kmalu ae bo izkadilo njih hrepenenje po prosti umetnosti, kako kmalu bodo spoznali, da je njih pravi poklie ter-minska kupčija, posojevaoje na akopuške obresti sli pa žganjarska ia bordelska obrt !
Poleg teh in med testi špekulanti v umetnosti in v isživetju, temi psrasiti bogastva in lahko-mišljenosti se giblje nevrattenično razburjena, siromašna tolpica pesnlkunov ia umetnikov, ki i skušajo nadomestiti neznatnost svojega talenta z imenit-nostjo svojih predmetov in ki so umi postali sami na sebi visoko nadarjene žrtve izživeti« in tako-imenovane umetnosti in alkohola in ki prenašajo lastno bolehavost in izprijenost v svoje izdelke in smatrajo za genijalnost to, kar bi se moralo pravzaprav imenovati neslanost (omlednost).
Ne pusti ae dalje motiti od teh ljudi, Mihe!, in pokaži jim pot tja, kamor spadajo, v sanatorijl
Dalje prih.
-,---;-
Umetnost in književnost
A. Alken: Polnitve.
Gospod urednik! V velikonočni številki Vašega «Goreejca» poroča nekdo o mojih letoinjih «P. suitvaU*. Iz do-tičnega poročila sem izvedel nekaj zame čisto novega. In aamo zaradi tega Vam pišem! Poročevalec piše med drugim: «Basni in balade (l)» — hotel je reči parabole! — bičajo z ostro satiro pesnikove nasprotnike. Kakor znano, so izzvale hitro Zupančičeve epigrame v «Nalih Zapiskih*. Te poročevalčeve besede pričajo, da niti mojih 13 basni in parabol ni prečital, drugače bi ne bil mogel trditi kaj takega. Vseh basni in perabol je v zborniku trinajst, med njimi pa ao samo tri basni (Hrast in prate», «Garibaldi in kužek* ter «9ten in komar*) obračajo s svojim tendencami proti nekaterim krivičnim literarnim kritikastrom, ki svojega posla ne razumejo ali ga zlorabijo v strankarske in podle namene. Pa tudi te tri basni so napisane s viljega stališča in imajo sa svojo tarčo tipe, ne pa konkretne osebe. V prvi vrati smatram za svoje nasprotnike in sovražnike literarne kritike is klerikalnega tabora. Zoper tiste so naperjene dotične tri basu*, Drugih deset basni in parabol pa se peča, kar mors vendar videti vsak razumen čitatelj. s čisto občečlovelkimi problemi in idejamil Žalostno je pri tem le to, ds mora avtor take reči le sam komentirati, ali pri nas je te tako, da ljudje govorijo in pišejo o rečeh, čeprav se niso niti toliko potrudili, da bi se a čitanjem sami prepričali, prodno vzamejo pero v roke. Kako je mogel torej Vaš poročevalec trditi, da moje basni in parabole bičajo (torej vseh 13 I) moje nasprotnike P Kakor sem rekel, jss vidim med svojimi načelnimi nasprotniki že od nekdsj ultra-montanske lilerate. Vem, da jih je tudi med ne-klerikalci dosti, ki sem jim trn v peti. To je njihova stvar. Jaz smatram vse napredne pisatelje u svoje tovariše. Ako pa me oni sami smatrajo za svojega «konkurenta», slasti od tistegs dne, odkar sem se naselil v Ljubljani, potem je to zopet njihovo atslilče, na katerega se pa jaz ne morem postaviti, ker mi je — prenizko. Vem, da je Zu-
0«o;e je akoro malce zardel, a ko je pogledala na pesmico čez njeno ramo tudi Ana, ga ji je vzela is rok in dejala aioro užaljeno: «Nehaj vendar s tvojimi latami t Gospod Fran si bo le sam izbrali*
In polotita je cukreno srce nazaj.
Osole, U si je to seveda zopet po svoje in v slabe razlagal, se je zahvalil, čel, da mn bo ta dan ostal tudi bres vsakega spominka vedno v spominu.
Ana ga je pogledala malce začudene in ds jo je tisti hip Osole dobro opazoval, bi bil lahko videl, kako se je v kota njenih velikih, črnih oči nekaj mokro zasvetlikalo, a stisnila je ustnice tesneje, pomeziknila parkrat hitreje in se — premagala ...
Minka je opazila vse in se skoro razjezila:
•Oh, starejša sta od mene —- ampak taka — kakor otroka 1»
Osole je molčal in molčala je tudi Ana.
Tam od druge strani je le mahal in klical postav, ker je dobil prostor pod neko kolibo in razprostrl po papirju svoj obilni zajntrk, M ga je prinesel s seboj.
Ampak komaj so posedli, je le zazvonilo tretjič in Minka in Ana sta odšli proti cerkvi.
Dalje prih.
pančič v «Naših Zapiikih* objavit na moj rovaš ciklus epigramov. Ju sem jih bral urno par, v prvih številkah dotične kranjske social-demokraške revije. Pozneje nisem čital nobenega epigrama več, zato me tudi usn do.eglL Ju sam nisem nikjer nikomur ne pismeno, ne ustno povedal, ds se obračajo moje basni naravnost proti Zupančiču! Zakaj se je torej s epigrami postavil v ospredje proti meni, ne razumem. Kdo je Zupančiča nalagal, da sem bil svoje basni in parabole naperil direktno proti njemu (Zupančiču), mi ni snano; bržčas je to storil kak »nadebuden* mlad literat ali kak nezrel dekadent, ki mu življenje ne vzbuja le nikakftnih misli, nego livi urno v literarnem ozračju. Ic tega svojega kavarnarsko-dgaretno-literarnega milieuja presoja tudi ves svet; iz tega in takšnega milieuja je nahojikal tudi Zupančiča, da je bil šel čaa tratit z epigrami, ki mene nič ne brigajo. D stični dekadent bi bil potemtakem kriv, če je Zupančič s svojimi •epigrami* odgovarjal ne toliko v evojem imenu ali v imenu svojih somišljenikov, nego naravnost v imenu klerikalnih kriti-kastrov! In to je ironija usode!... Iz tega vidite, gospod urednik, da se je tudi Vaš poročevalec urezal, ko je zapisal pavšalno trditev, da so moje basni in parabole (vse?!) naperjene zoper moje nasprotnike I Qui bene distinguit, bene docell h t* ga komičnega slučaja pa tudi razvi-dite, kakšne čenče se rodijo včasi pri slabi črni kavi in pri cenenih cigaretah. Ta slučaj Vas pa tudi uči, kako malo je pri nas ljudi, ki bi si hoteli sami ustvariti svoje mnenje s temeljitim pre-čitanjem materije, n kateri nameravajo poročati. Da, da, težko je biti človek in težko je živeti med spletkarji in hudobneži! Pardon! Med spletkarje in hudobneže pa ne štejem Va*ega poročevalca. Njegova krivda obstoji le v tem, da se ni potrudil prečitati mojih pesoitev, nego da ae je zanesel na razne govorice ...
Za objavo tega-le pojasnila v »Gorenjcu* se Vam naprej zahvaljuje Atiero.
V Ljubljani, 29. marca 1910.
*
Dasiravno se v polnem obsegu ne strinjamo z odgovorom kritiku čislanega g. pesnika, vendar mu is lojalnosti priobčujemo dobesedno njegov ugovor.
Dopisi.
Po ienčuTSklh občinskih volitvah.
Is Šenčurja.
II.
O agitaciji sami ne bomo izgubljali besed. Bila je tako brezobzirna, tako nasilna, da bi jo lahko iskali daleč naokrog. Misijoo je imel volilce pripraviti do tega, da ubogajo in ne nasprotujejo. Naloga duhovnikov je bila strašiti s časnimi in večnimi kaznimi, dá, debeli Brešar je celo nekemu volilen, katerega ime je na razpolago, upretil, da mu odvume cerkveni sedež, če bo volil nasprotno. Kar so pa delali šeačurski farovški hlapci, to je pa že nekoliko predebelo. Samo en alučajt K nekemu volilcu tretjega razreda ata prišla dva taka nasilneža. Mož bi bil volil s nasprotna stranko. Ravno se je napravljal, da gre volit. Ž9uo ata spravila ven, samemu sta zabičila, ds ga bosta tepla, če ne bo volil ž njimi. Strahopeten, kakor je, je šel in tudi volil, ne po prepričanju, temveč tako kakor mu je narekoval atrah. Popoldan je bil z iatim volilnem in nekim zavednim naše stranke tale prizor: Volilec, recimo mu Miha, udi v gostilni, precej, kakor pri nas pravimo po kmečki, ožganjan in trga meseno klobaso. Omeniti moram, da je bil petek. Volilec naše stamke, recimo ma Tine, ga vpraša: <M;hs, kje si ae ga pa Ti danes tako nabral P* — •Kaj pa tebi mar P Hudič, uj ga nisi ti plačati Plačan je pa žel Kje ste pa pri Vu imeli kaj pijače, kaj 1 Mi smo jo pa imeli dosti, pa me še en sold ne stane, nič, pa tale je tud* le plačana (resk, odtrga s zobmi kos klobase). Pa smo le zmagali, permejduš, far pa ta prav, žganje pa ta drug tudi vse • na v oren g.* — Miha: «Kar grd m mi zdi!, ker danu v petek klobaso jot, saj jih bel le droge dni lahko pojedel.* — «Ksj pa tebi mar, hudič,
Cermejdul, danes je vu frej, zmaga je pa naša.* 'o je dokaz, kaj naredi žganje in meseje klobau pri volitvah. Zavednost našega pristale izpričuje sledeča laična dogodbica: K volitvi pridejo štirje agitatorji, in sicer 2 duhovna in 2 posestnika. Bil je večer. Mož je sedemdesetleten in bare pri loči «Ge-renjca*.«D obar večer, oče I kaj pa barate?» «Bagdaj, •Gorenjca*, ravno od vas berem, festvu je eden namazal, vu po pravici pove I» <Ali boste šli volit?* •Kakor bom hotel — lahko noč!* Kakor politi kolki so u splazili iz sobe — dva duhovnika in dva druga veljaka, vu u je razbilo ob zavednosti starega poštenjaka. Pooblastila ao sa falz>fiárala, ene bo tako gotovo kaplana Kmeta nekoliko požgačkalo, ko u vrnejo volilne listine od visoke deželne vlade. Kolikokrat je pa med agitacije bil hudič sa briča, to ve on sam, ker gotovo pripravlja po naročilu kak najboljši prostor v peklu is duhovnom napo-korne volilce.
V drugem volilnem razredu je bilo bolj po domače. Nalih volilcev je ostala skoraj tretjina doma in niso šli volit vsled znanega sklepa volilne komisije v tretjem razredu, vendar so tudi tukaj dobili klerikajff komaj štiri glasove večine.
I. priloga „Gortn)cu" ifov -Url. iy 10.
Pra»a mirna bitka «e je vršila v prvem raz-rcdu. KUrkalci nlao r« I li niti eorga pristaša doma. Juoaftki veletovski podžupan, župnik Brešar, Šiška in kaplan Kmet so .tratili avoje ovce, da jih jim ne ugrabi napredni volk. Imeli amo enako glasov. Kar privleče kaplan Kmet iz nekega kota volilca posebne vrste. Kdo ne pozna .BvagneCga Janceta>, ki je povsod doma, doma nikjer. Osemnajst let je že oženjen in ravno toliko let še ne živi z ženo skupaj, da, toliko let je že ločen od lene, da je pozabil, kako se njegova žena piše. To ni šala, ampak čista gola resnica. Ta Janče tedaj, ki kaj rad pomaga tudi v Kranju in je aploh tam doma, kjer je kruh, je pozabil, kako se njegova žena piše. Volilni komisar zakliče: «Jera Ropret*. «Hier,» se odreže naš Janče. Zupan protestira, da bi imel ta volimo pravico, ker živi ločen od žene. Volilni komisar: «Ali je sodnijiko ločen?. <Ne.» Komisar: « Mislim, da sme potem voliti.* Volilna komisija nato sklene, da ame voliti. Volilci ugovarjajo, češ, saj ne živi ž njo skupaj. Kaplan Kmet: •Saj je bil še sinoči pri njej!» Splošen smeh. Nek volilec: «Kaplan je bil za pričo, pač ga je imelo, ker ima aam post.* Nato je Janče volil. — Janče Erzar je volil za Jero Ropret kot mož. Njegova žena se pa piše po cerkvenih kakor po posvetnih postavah Erzar, katere pa ni v celem volilnem imeniku. •Janče, zdaj si ga pa sonet enkrat prav polteno polomil. Ce bi pri ženi živrl, bi gotovo ne pozabil, da se piše tako kakor Ti. Tako pa grel desetkrat en tečer k nji in zraven kaplana le župnika vzameš za pričo, ne bol smel voliti zanjo, dokler jo v volilnih Hstih ne pripiše! na svoje ime in ne boš živel ž njo skupaj.* Ta glaa je bil odločilen za iz-vol tev v prvem razredu. Ker pa visoka deželna vlada takih volilcev goto*o ne bo pripoznala, pridemo nsjbrže še enkrat na bojno polje in zopet, dragi nasprotniki v Gospodu, boste imeli priložnost, trgati podplate, dajati za pijačo, prirejati misijone, župana obrekovati z lumpom in ga potem prositi odpuščanja. Lahko boste fahiflcirali pooblastila, ob-ljubovali volilcem dr?a in hodili zakonskim za priče. Vidmarji bodo zopet imeli priložnost kandidirati. Makovci brez patenta fjakariti, vsi skupaj pa prav pošteno propasti.
Tistemu pa, ki je zapisal v «Domoljuba*, da ga nič ne briga, če osel riga, povemo, naj »Gorenjcu* ne pošilja popravkov, ker bodo tako kakor prvi tudi drugi romali v uredniški koš.
Umor nt Begnnjščlci.
Naši javnosti je gotovo le v živem spominu skrivnostni slučaj, ki se je primeril dne 25. septembra 1909 na Begunjščici Takrat je bres sledu izginil 20 letni kmečki mladenič Jakob Rožič, kato-lega so šele po dveh mesecih dobili v gorovju nad B gunjlčico mrtvega. Truplo je bilo se precej »azjedeno; glave ni bilo nikjer. Bilo je očividno, da jo je nekdo od trupla odrezal Po daljšem po-izvedenju se je slednjič dognalo, da je provzročil Rožičevo smrt lovec barona Borna, Pavel Eisenpass. Državno pravdniltvo je uvedlo proti Etsen-passu preiskavo, ki pa se je vršila tako čuduo, da je stal mož zadnjo soboto pred navadnim sodnim senatom, namesto da bi prišel pred porotnike. — Eisenpassa je zagovarjal slovenski odvetnik dr. Krisper. Obtožnica se glasi: Proti Pavlu Eisen-passu, rojenemu v Adrijaha pri Frohnleitnu na Štajerskem vlaga državno pravdniltvo to-le obtožbo : Pavel Eisenpass je 25. septembra 1909 na gori Begunjščici v lovišču barona Borna ustrelil v nesovražnem namenu v »meri proti Jakobu Rožiču. S tem je atoril dejanje, o katerem je moral biti prepričan, da bo že po svoji naravi povzročilo za vsakogar lahko vidljive posledice, to je, da je tako dejanje sposobno povzročiti nevarnost za življenje in telesno varnost dotičnrga človeka. Ker je to dejanje imelo za posledico smrt Jak. Rožiča, je a tem zakrivil pregretek proti varnosti življenja v smislu § 335. k. z., kaznjir po 2. odtt tega zakona. . Razlogi: Visokololca Štefan Siok in Josip Kremenlek sta stanovala preko poletja deloma v takozvaai knapovaki koči, deloma v Vilfanovi koči na Begunjščici. Ob pobočju te gore imajo lovišča rasni posestniki, Vilfanova koča se nahaja v lovišču g. Vsi. Šiurma, vzhodno od tu je lovilce barona Borna. Baron Bom so zlasti trudi, da bi svoje lovilce očistil tatinskih lovcev. Val. Stara je tako Sinku kakor Kremeešeku dovolil, da smeta loviti v njegovem revirju. Oba sta imela puške, Sink je imel risano, Kremenlek pa navadno Fio-bertovo puško. Popoldne dne 24. septembra je prišel po orodje v Vilfanovo kočo, ki jo je oskrboval preko poletja 1909 Anton Pogača?, kočarjev sin Jakob Rožič, ki je prej na gori sekal les in je potem shranil orodje v tej koči. Ca so Sink, Kremenlek, Pogačar in Rožič dne 24. septembra hodili oboroženi s puškami po lovilcu barona Borna, se ne da dognati. Lovca Pavel Esenpass in Anton SUffel zatrjujeta, da sta zvečer istega dno videla hoditi po lovišču štiri moške, dve bolj v daljavi, dva pa v bližini. Ta dva sta bila Sink in Rožič; oba sta bila oborožena s Flobeitovimi puškam«. Ce sta se aknpaj napotila, da bi opravljali latinski lov, se ne da dognati. Dočira zatrjuje Pogačar, da se je Rožič na vsezgodaj odstranil ter vzel seboj Kremefclkovo puško, in da sta Sink in Kremensek kasneje skupaj odšla, naglasa Sink, da se ne moro spominjati, ah jo zapustil Vilfanovo kefio sam ali
Iz Rožičem. Nadalje zatrjuje Sink, da je hotel napraviti samo kratek izprehod po Šturmovom lo višču. Ker pa je bilo jutro iiredno krasno in ker je alasli vrh Begunjšcice krstno odseval v jutraoj zarji, je sklenil, predoo zapusti svoje letovišče, da se še enkrat povspne na gorski vrhunec Pot tja gori vodi prek« Bornovrga lovišča. Da bi ne imel nobenih neprilik, je petelina na puški ovil in s trakom povezal. V Bornevem lovišču se je slučajno srečal s Rožičem; prej pa mu je veter odnesel klobuk, ki ga j* pozneje našel Kremenlek in ga prinesel domov. Sink in Rožič sta sedla na neko akalo in se jela rasgovarjati. Tu ju je presenetil E senpass. Kaj se je nato zgodilo, se ne da dognati s popolno gotovostjo. Gotovo je to, da je v hipu, ko sta, nič hudega sluteč, sedela ob skali, počil strel, si ni zadel nikogar. Eiseopass zatrjuje, da je imel puško pripravljeno, ker je pričakoval odpor. Njegov pes je potegoil za vrv in puška se je nepričakovano izprosila. Valed strela ata Stok in Rožič prestrašena zbežala vsak v drugi smeri. Kmalu nato je počil drugi strel, in ko se je Sink obrnil, je videl, da je Rožič padel v globel. Eisenpass je tekel za Sinkom, dvignil puško, kakor da bi hotel pomeriti, vendar pa ni izprosil. Sink je v svojem strahu bežal naprej, skril puško pod neko akalo, kjer so jo kasneje našli z obvessnim petelinom, ter se je vrnil okrog poldneva v kna-povsko kočo. Šnk in Kremenlek nista o dogodku ničesar pr po vedo vala, zato so se pričele šele v oktobru poizvedbe po Rožiču, ki je istega dne izginil brez sledu. Sele 28. novembra 1909 jo sodna komisija na licu mests, kjer se je odigral dogodek, našla mrtvo Rožičevo truplo. Mrtvec je bil že docela aegnit in aneden od Črvov: glava je manjkala in je ni bilo mogoče najti. Najbrže je odgnila, ae odtrgala od teleta ter se satrkljala- ni-sdol po strmem pobočju ali pa so jo živali-ropa-rice odnesle, kakor se to cesto zgodi pri poginolih srnah in divjih kozah, kakor to uči izkušnja. Ne more ae dvomiti, da je Rožiča zadel drugi strel in gs usmrtil. Na telesu so ni dognala nobena okvara, ki bi jo povzročil strel; glave ni, zato ni dvomiti, da je bil Rožič zadet v glavo. Na to kaže dejstvo, de je Rožič, kakor je S>ak izpovedal, brez glasu padel v globel. Na licu mesta najdeni klobuk je preluknjan; ne da se sicer direktno dognati, kaj je povzročilo to luknjo, toda na podlagi strokov-njaskih mnenj in izvršenih strelnih poizkusenj ni dvomiti, da je to luknjo v klobuku premočila krogla.
Če se nadalje uvažuje, da ni nikakor utemeljeno domnevanje kakega drugega načina, smrti, preostaja samo sigurni sklep, da je do-lični strel usmrtil Rožiča. Kavzalna zveza je s tem dokazana. Sedaj nastane vprašanje, ali je Eisenpass ravnal v sovražnem namenu. Temu vprašanju ni mogoče pritrditi. Priča Šink ne more povedati, oziroma potrditi, da bi Eisenpass meril na Rožiča. Eisenpass sam sicer priznava, da je ustrelil, ugovarja pa,, da bi imel sovražen namen. On je sicer videl moža, da je skočil nizdol, vendar pa se zanj ni brigal, ker je hitel za drugim. Da bi bil strel zadel prvega, na to ni mislil, zato se tudi zanj ni več brigal, marveč se je napotil domov. Ta zagovor ni mogoče izpod bit i. Šink sicer zatrjuje, da je njega preganjajoči Eisenpass tekel tako blizu onega mesta, kjer je ležal Rožič, da bitega moral videti. Toda te Šinkove. trditve so zelo nezanesljive. Kajti Šink sam je bil v največjem razburjenju in strahu; tekel je proč, kolikor je mogel, nemogoče je torej, da bi bit mogel količkaj presojati krajevno situvacijo, zlasti še v tako razdrapanem gorovju. Šink sam ni vedel, da je Rožič zadet in zato tudi ni napravil nikake ovadbe. Ni mogel torej nikakor videti, kje je Rožič ležal. Ogled pa je pokazal, da je Rožič padel s svojega stojišča precej daleč v spodaj se nahajajočo kotlino. Ce je Eisenpass pazil na Sinka, ni mogel videti Rožiča. Gotovo bi ga bil moral videti, ako bi bil pogledal v kotlino, to se pa ne da dokazati. Nikakor se namreč ne da dognati zanesljiva črta, po kateri je lovec Eisenpass tekel za Sinkom, kajti kaj takega je sploh nemogoče dognati. Eisenpasova trditev, da je videl, ko je Rožič skočil v kotlino, in da je mislil, da je potem tekel naprej, je torej zelo verjetna. Zagovor pa je podprt tudi z drugimi momenti. Eisenpass je malo dni pozneje popolnoma nepristransko poročal svojemu gospodarju o dogodku, katerega torej ni prav nič zakrival. Eisenpass je doslej služu pri razni gospodi na Štajerskem, in je bilo njegovo vedenje povsod vzorno. Tudi kaznovan se ni bil. Mora se torej srnah ati, da je streljal samo zato, da bi z žvižgajočimi krog-Mami ustrašil divje lovce in da je bil pri temu Kožic po nesreči zadet Sovražnega namena torej ni bilo, pač pa vsebuje obtoženčevo dejanje vse znake pregreika v smislu § 835. k, z. To je skrajna malobrižnost streljati za človekom le v približni smeri samo zato, da se ga ustreli, ker se v takih slučajih nikakor ne more vedeti, kam bo krogi j a zadela. Kot lovec bi bil moral Eisenpass vedeti, da se s takim dejanjem lahko prov-zroči nesrečo. On je torej odgovoren za smrt Rožiča.
Sodišče je obsodilo Eisenpassa na 140 kron, oziroma v slučaju neizterljivosti na 14 dnevni zapor.
Il telesaikev. Kljub političnem boju, ki divja zadnji čas v Železnikih, ni zaspalo delo v naših izobraževalnih društvih Na velikonočni ponedeljek smo imeli priliko gledati predstavo «Za pravdo in srce*, katero je priredilo «Kat. izobr. društvo*; toda reči se mora, da pokojni pesnik A. Medved zasluži za sv«ja dela boljših predstavijateljev kakor so tukaj v Železnikih. Ne grajam s tem igralcev samih, kot take, ampak igra je bile sa nje pretežka, ker jo sploh razumeli niso. — Preteklo nedeljo pa je naše vrlo «Slov. bralno društvo* uprizorilo burko »Občinski tepček*, pri kateri smo se izborno zabavali Jako dobro je nastopal župan in t njim občinski odbor. Izvrstno sta nastopala občinski pisar in Jurca (brata Mlakonja). Tudi policaj je znal dobro lagati. Razmeram primerna igra ter dobro razdeljenje vlog zaačijo, da to društvo stoji na dobrih nogah ter pod dobrim vodstvom, za kar imata v prvi vrsti zasluge predsednik 1. Mlakar ter njegov namestnik M. Klopcič. — Na splošno željo se ta igra ponavlja v nedeljo, dne 10. t m. Začetek ob 4. uri popoldne. Polovica čistega dohodka je v korist družbi sv. C in M, Kdor se želi dobro zabavati, naj torej pride v Železnike.
Želimo, da bi nase Bralno društvo ne prirejalo tako poredkoma gledaliških predstav, ker ima na razpolago take dobre moči
Il Begun). Tukajšnje gasilno društvo je priredilo pod zelo spretnim vodstvom nadnčitelja in tajnika gasilnega društva g. Zavrla t izdatno pomočjo njoga gospe soproge dne 28. marca t L v gasilnem domu gledališko predstavo s petjem. Spored je bil sledeči: 1. Petje. 2. <Nemški ne znajo* in 3. «Starinarica». Ker je bil naval občimtva k tej predatavi naravnost velikanski, tako da skoro polovica došleeev ni dobila vstopnic in je bil tudi gmotni uspeh za društvo dokaj povoljea, je sklenil odbor ponoviti to predstavo, kar ae je dne 4. aprila t. 1. tudi zgodilo. Pri obeh predstavah so se pevci kakor tudi igralci, kateri so sploh prvikrat nastopili na odru, izvrstno obnesli in leli tudi občo pohvalo. Ker je zanimanje občinstva za enake predstave jako veliko in tndi društvo potrebuje se dokaj drobiža, bi bilo želeti, da bi se g. nadučitelj a svojimi pevci in igralci kmalu pokazal s novimi igrami na našem jako okusno napravljenem odru. Seveda, kakor je že sploh v poedinih občinah na Kranjskem navada, se tudi dobe ljudje, ki bi tako-rekoč moraličoo se morali zanimati za uspeh gasilnih društev, oziroma njih blagostanje, ne jim pa naravnost nasprotovati. Naše mnenje je, da stoje gasilna društva nad strankami in so v obče jako blagodejne; zato se nam zdi, da te ni lepo ali vsaj ne umestno. Vam pa, g. nadučitelj, pevke, pevci, igralke, igralci in gasilci kličemo: Držite se, na pomoč! Več prijateljev društva.
Il Rateč. Mi Sibirci smo pa res povsod udarjeni. Prirpda nam daje pridelke prav mačehovski in zdaj, pa le nas bije slavna državna železnica. Ni bilo dovolj, da so nam vzeli na progi Jesenice-Trbiž v jeseni kar dva vlaka, tako da če imaš opravek dopoldan v Gnovcu ali Ljubljani, oziroma v Kranju ali Rado v!, J, moral od doma že prošnji dan. Save plačati moraš čez noč tudi prenočišče. Pa si s večerjo vred ob 5 kron. Ob novem letu ko vozne cene zvišali do Ljubljane za 70 viharjev, nazaj pa istotako. Zupani srenj Jeeenice-Trbiž so se sicer z gosp. držav, poslancem na čelu potegovali za obdržanje vzetih vlakov — a kakor je videti — zaman. Zdaj pa pride le po višek voznih cen. Obračamo se le enkrat na gosp. poslance In na župane, naj primejo le enkrat skupno držav, železnico v teh zadevah. Morda pa vendar kaj dosežemo. Drugje v Nemcih vpijejo: «Promet trpi*, pri nas v Slovencih pa delajo z nami, da se Bogu smili. Na noge torej, prosimo 1
Radovljiške novioo.
Vrli diletantje društva »Triglav* so vprisorili v nedeljo 3. aprila ti. Stokov« burko «Moč uniforme*, in sicer v priznano narodni gostilni R. KuosUjs. —• Igra sama-nase bi ima sicer dokaj pogreskov, kajti pisatelj je pač prebujno karakteriziral posamezne osebe — po nslem mnenju take osebe s tako izrazovitimi napakami vobče ne ekststirajo, a ker je pisatelj Stoka hotel na vsak način pričarati pred občinstvo karikature, ki sploh ne žive, — da v teh karikaturah pokažejo igralci svojo sposobnost, svojo izurjenost — smo uverjeni, da pisatelj Stoka ni nikakor imel s svojo igjo namena žaliti posameznih stanov, temveč hotel je imeti osebe, da se jim gledalci smejejo, to v to je moral pač vzeti take osebe, ki jih najčelče srečujemo na deželi. — In igralci so popolnoma umeli namen te burke. — Igra je ugajala vsestransko. Igralci so bili vsi na mestu. Vendar pa moramo dati prvenstvo v igranju Mi-leku, ki je igral, kakor se sploh igrati mora. Vsa njegova igra je bila tako naravna, tako izrazita, ds lahko pričakujemo od njega, da nam pripravi se večkrat tak užitek. In Pavel Gvirn, no, rojen komik. Prepričani smo, da se občinstvo, ki je prihitelo to nedeljo k predstavi le ni take pri« srčno smejalo, kakor se je nedeljskemu «Gvirnčku>. In Agstka, ta Agatka — upamo, da ne bo v stojam resničnem življenju igrala tako dovršene Krna-tipe, kakor jo je tu. Edina njena napaka je ima pač ta, da je izgledala sa to vlogo premlada in
prelepi. Prepričani pa imo, da bi je celo »mazač* iz dvornega gledališča ne mogel preatvariti —- je pač težko — iz lepote napraviti od o r nos t. — Dobra eovrstnica Mileku je bila vsekakor nala ljubka znanka Lizka. Si le morete misliti lepšega dueta kakor je bil duet koncem igre: Milek in Liza. Dobra v petju kakor tudi v igri sta bila eksekutor in Majer, agent, ikoda le, ker je oder tako neakustičen, kar vpliva precej mučno na poslu! a (ce. Dozdeva ae nam pa, da je bila vloga eksekutorja preborna za igralca eksekutorja. Originalna jerkovina z Gorenjskega je bil hlapec Jernej a svojim vivčkom. Dobra kopija naših podezelnih občinskih sej je bila občinska seja v tretjem dejanju. Vendar se nam je pa zdel strah pred Agatko, čeravno je bila razvpita kakor blazna, malce prehud. Gorenjski kmet menda ne zleze tako naglo pod mizo. Malo zaro-banti, krepko pljune, pa se postavi v kot stisnjenih pesti, -r- Po razpoloženju mnogobrojoega občinstva je bilo znati, da bi hotelo vstrajati najmanj ie dve dejanji, akoravno se je igra vaied predolgih odmorov med posameznimi dejanji precej zavlekla. Igralkam in igralcem kakor tudi režiserju iskrena hvala... Občinstva se je šesto na ta večer toliko, da je bila obširna dvorana in restavracija R. Kun-stlja natlačeno polno. Običajnih domačinov ni bilo, a častno ae je odzvala nala prebujena in požrtvovalna okolica. Bila je zastopana celo Ljubljana. Omenjamo tudi se to posebnost, da je osebno prišel pogledat nale gledališče pisatelj Stoka. Mož je bil s svojo igro zadovoljen. — Sklepno le tole: V Radovljici imamo sedaj gledališče, da smo lahko zadovoljni Ali bi ne hoteli ti nsši podjetni igralci stopiti tudi nekoliko v našo okolico, kjer bi naj priredili nekaj ljudskih iger za ljudstvo, recimo takole tja v poletju. Prvič bi to bila jako hvaležna naloga in drugič za naše preprosto ljudstvo neprecenljive izobraževalne vrednosti. Torej...
Naš umetnik in vešči opazovatelj narave g. Franc Roječ je razstavil v izložnem oknu trgovca Forsagerja jako ljubko plastično, iz naravnih objektov sestavljeno tsblo »vstajenje v naravi*. Podoba primeroma v velikosti 25 krat 30 je nekako takale: v ozadju vidiš naše snežno-bele planine, na desni strani je črešnjevo drevo, a poleg tega košček narave, kjer prevladuje pomladno rastlinstvo kakor mah, vresje, razne inačice in drugo. Umevno, da po tem cvetju mrgoli vse polno žuželk, a tudi Itirji metulji kažejo svoja pisana krila. Popolnoma v ospredju pa sedi na kurjem jajcu palček, ki obdeluje e kladivom drugo jajce, iz katerega pa že gleda rmenokepčasto pišče. Okvir je tudi okrašen s naravnimi okraski. Kdor delo ogleda natančneje, lahko presodi, a kako ljubeznijo in vestnostjo je to delo napravljeno in vsskdo mora priznati, da ie g. Fr. Roječ pravi veščak v tej stroki in da ne hudi zavezanih oči po tem božjem svitu. Podoba je naprodajl
Radovljica se lepša. Na občinskem svetu za ljudsko šolo zaaaja ravnokar »Društvo za promet tujcev* kostanjev drevored. Ker je ravnotam najlepši razgled proti Bledu in njegovi okolici, bo drevored prav dobro služil tujcem. A tudi novoograjeni vrt mestne hranilnice se urejuje. Skoda je le ta, da se dela tu menda brez vsakega pravegs načrta. Upamo, da le nismo prepozni — tedaj prosimo — najprej načrt, potem delo.
»Ti ček je ušel* v sredo iz tukajšnjega preiskovalnega zapora, imenom Martin Juriia ter je odfrčal tja proti Jelovci. Akoravno mn je bila žan-darmerijs takoj za petami, vendar jo je popihal brzin nog preko Save v prostrane jelovške šume.
Igro «Moč uniforme* ponove v nedeljo, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne pri znižanih cenah.
V Kranju, dne 9. aprila 1910.
* Ifllltnkl svet je imel v sredo sejo. Ksj je sklenil, se ne ve.
* Baron Bleaarth je povabil zastopnike češkega agrarnega in rutinskega kluba na razgovor.
* Bleaerthove akrbi so res velike 1 V državi je vse navskriž, finančni položaj je obupen, industrija propada, brezposelnost in draginja je strašna; vlada pa predlaga državnemu zboru načrt zakona za ustanovitev •Cen. kr. kora vojščikov*. Za imenom »tojleaki* se skrivajo veteranci. Te hoče Bienerthova vlada organizirati 1
* Kridsisko-soclalnl melčanaki klub je določil, da ima podžupan Neumaver kandidirati za župana. Mestni svetovalec H raba je zaradi svojih napadov izključen iz kluba. Volitev župana bo dne 22. t. m.
* Hrvatski «8tol ladmorioo* je izdal obširno razsodbo o »veleizdajniškem* procesu. Glavna vsebina te razsodbe je: Z o žirom na ničnostne pritožbe Adama Pribičevica in tovaršev se po § 303. k. p. r. razveljavlja prva razsodba in ae odreja obnova kazenskega poatopanja na korist obtožencev. V razlogih se pravi: Dokazno postopanje ae ne more smatrati sa popolno, ker prvo sodišče ni uvaževalo predlogov zagovornikov, ki bi imeli na rešitev stvari brez dvoma bivstven vpliv in ker ni pripustilo, da bi se zanesljivo pretresle verodostojnost priče Gjorga Nastiča.
* Hov juitlčni kuri na Ogrskem. Vlada je ustavila mnogo procesov, ki so bili naperjeni
Proti socialnim demokratom in narodnostim, ravosodni minister Szekelv je Izjavil, da je prevzel 148 takih procesov, ko je nastopil svoje mesto. Nadalje sc je izrazil, da so te spričo tega
dejstva narodi lahko upravičeno pritoževali, da so preganjani.
* Il Besna se je lani izselilo nad 2000 mo-hamedancev v Turčijo. V skopeljskem okraju se jih je naselilo 428, v solunskem 628, v janinakem 250, v drinopoljskem 850. Sedaj je turška vlada nakupila vasi Aržan, Sedlece in Tribičoo, da ae tam naseljujejo.
* Vojne sodile* v Carigradu je izreklo razsodbo, da časopisi, ki so bili zabranjeni, ne smejo nadalje izhajati pod drugim imenom. Vsled te razsodbe bo moralo prenehati več liatov.
Godovi prihodnjega tedna:
10. Ecehijel, Krasoje; 11. Leon I., Rada, Vi-tislav, Jaromir; 12. Zenon, Ljubomir, Milotina, Saba; 13 Hermenegild, Kajimir, Nagojica, Pravo-mila; 14. Justin, Godimir, Jaroslav; 15. Helena, Gestirad; 16. Tnribij, Božeoa, Božlslava, Tešivoj.
Jjnati je treba
fekatete pravilno pripravljati, pa bodo vsakomur dišale. Jfavodila daje kuharska knjiga, ki j o razpošilja prva kranjska tovarna testenin v JI. £istrici vsakomur
zastonj. 72 48 S-2
Novičar.
Ltibljanika demonstracije pred kaseeljskun aodliSem. Predvčerajšnjim je kasacijski dvor pregledal sodbo ljubljanskega deželnega sodišča, ki je bila izrečena dne 27. aprila 1909 po oaemtedenski obravnavi proti 22 slovenskim demonstrantom. Dne 21. septembra 1908, tri dni po znanih dogodkih večjega obsega, se je uprizorila snsna demonstracija. Sodni dvor je obsodil 22 mladih ljudi, in sicer 7 zaradi hudodelstva izsiljevanja na 14 dnevno do trimesečno ječo in 4 druge zaradi prestopka škode na tuji lastnim na petdnevno do tritedensko kazen. Sedem obtožencev je prijavilo ničnostno pritožbo, katero pa je kasacijski dvor zavrnil. Govori se, da se je nekaterim celo kszen zvišala.
Vesela vest II Tržiča. Pri volitvah v bolniško blagajno v Tržiču so zmagali Slovenci. Sedaj je upanje, da ae v Tržiču naseli slovenski zdravnik, kar bi bilo že davno zelo potrebno.
SloveaeJ, kupujte ta se naseljujte ob Jezikovnih mejah! Le na ta način ojačimo slovensko stvar v ogroženih obmejnih krajih. Ba sedaj je več ugodnih prilik sa .nakup goatilen, pripravnih krajev za lesno trgovino in sploh za industrijska podjetja, nadalje neke graščine, večjega mlina, vse na Koroškem. V Celovcu je jako ugodna hiša za vinsko trgovino brez konkurence. V slovečem letovišču na Štajerskem so naprodaj lepe vile, popolnoma obrestonosne. Rojaki, ki imste denar in podjetnega duha, pomagajte praktično reševati obmejno Slovenstvo I — Vsa pojasnila daje potov, učitelj Ante Beg v Ljubljani. Prilagati je znamko za odgovor.
«Naroda a čitalniea* ? Kranja ponovi na obče zahtevanje »Legionarje* v soboto, dne 9. aprila 1910 ob 8. uri zvečer. Gane prostorom kakor dne 2. L m.
Naredit dem v Kranju. Prihodnji teden se prične z vpisovanjem članov. Kdor želi kakega pojasnila v zadevi članstva, dobi iste v zadružnem uradu, ki je za sedaj v trgovski pisarni tvrdke J. & A. Majdič v Kranju ali pa pri posameznih članih načelstva. Ti so: gg. J. Majdič, trgovec; Ciril Pire, deželni poslanec; dr. Josip Kušar, odvetnik; Ferdo Polak, trgovec; Ivan Jagodic, fotograf; Janko Sajovic, trgovec, in Franc Ivane, učitelj; vsi v Kranju. — Zanimanje za »Narodni dom* je splošno in se ustanovitev zadruge vsestransko odobrava. Ako nas ne varajo znamenja, je pričakovati najlepšega uspeha.
Ustanovil obdal sbor sa ustanovitev društva »Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju* s sedežem v Kranju se vrli v nedeljo dne 10 t. m. ob 11. uri dopoldne v mestni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Sprejem pravil. 2. Volitev odbora. 3. Sprejem članov.
Vedeved ie Kreni In okolico. Dela pri tej velikanski vodovodni napravi se sedaj lahko smatrajo za dovršena; zajetje studenca, razbremenilni rezervoarji v kokrški dolini kakor tudi visoki rezervoar v Tupaličah so popolnoma izdelani. Pri najzanimivejši zgradbi vse nsprave, namreč pri mogočnem atolpnem rezervoarju poleg Kranja ob cesti na Rupo se dokončujejo zadnja orne talna dela. Stolpni rezervoar počiva, ker je bilo ozemlje mehko, večinoma ilovnato, na obsežni podlagi iz armiranega betona in dosega višino okroglo 40 metrov. Do rezervoarja, katerega nosi močan, okrogel stolp, se pride po železnih polževih stopnicah, narejenih v notranjščini stolpa. Rezervoar ima 207 kubičnih metrov prostornine; z vodo napolnjen tehta toliko kakor 27 železniških voz, kar je na vsak način mogočna teža. Pri meritvah ob priliki kolavdacije se je pri zgrsdbi pokazalo malenkaetno znižanje ene desetinke milimetra, dasi so obtožili rezervoar s nadnermslno težo v višini 6000 kg vode. Pod rezervoarjem v približni višini 30 metrov, prirede
razgledno galerijo, ki bo imela velezsnimiv rszgled po kranjskem in sorskem polju, po polhovgrajskem, škofjeloškem gorovju, po Jelovici, po Savinjskih Alpah ž njih razrastki v kamniškem in brdskem okrsju, po Karavankah in Julijskih Alpah. Razgled s te galerije se bo pač lahko meril z znanim, mnogo stavljenim razgledom, ki ga uživa človek s krasnega zvonika mestne župne cerkve v Kranju, ali pa ga bo še prekosil. Stolpni rezervoar pri Kranju, ki začne delovati v treh tednih, spada po soglasnem mnenju strokovnjakov k najveličastnejšim in naj-impozaetnejšim vodovodnim zgradbam vse Avstrije.
LegljonarjI ? Narodni čitalnici v Kranju. Gledališka aezena se bliža koncu. Kdor hoče imeti sedaj, ko vabi pomlad človeka iz zidovja z ne-vzdržljivo silo, pri predstavi polne prostore, mori res izbrati igro, ki vleče. V tem ozira so pravo pogodili marljivi naši čitalniški diletantje; uprizorili so dne 2. in 3. t. m. ljudsko igro »Legij o na rji *, ki je že pred leti jako ugajala kianjikerau občinstvu in mu ostala v tako prijetnem spominu, da je tudi to pot pri obeh predstavah do zadnjega kotička napolnilo čitalniško dvorano; mnogo pa jih je bilo, ki so morali oditi — prottora je zmanjkalo. Z obema predstavama amo lahko vobče jako zadovoljni , seveda se je tuintam pokazala mala hiba, neznaten nedostatek, pa vse to ne pride tukaj toliko v poštev. Naši igralci, stari naši znanci, pa tudi nekateri novinci, so šli z veseljem na delo, to se je videlo, dobro so naštudirali svoje vloge in se tudi poglobili vanje. Takoj začetkom igre so znali vzbuditi med navzočimi tisto razpoloženje, ki je potrebno, ako hoče imeti predstava res kaj vspeha. Nekateri prizori so bili naravnost dovršeni, tako zlasti oni koncem igre, ko Lavra umira in umre. Temu in onemu so v tem trenotku zable-stele solze sočutja v očeh. To je vspeh lepega igranja. Skratka: vse igralsko osobje je v polni meri storilo svojo nalogo in tako pripomoglo predstavi do resnegs, pa tudi smešnega učinka, kakor je že to treba, pripomoglo do vrlega uspeha. V večjih nlogah so se odlikovali: Basaj (g. Janko Rozman), Brnjač (g. Adolf Depoli), Jež (g. Stanko Sajovic), Rak (g. Janko Sajovic), Lavra (ga. Her-mina Valenči«), Barba (gdč. Mara Polak). Jako so tudi ugajale v svojih ulogah gdč. Hani Sajovičeva, MaltiPravstovainl.Eržeaova. Gg. Schwarz in Meden ter ga. A. Pirnatova so zapeli ljubke pesmice. Da, baš petje daje tej igri neko prijetno ozadje, nek poseben čar. Tako so vzbujali posebno pozornost legijonarji s svojimi moikimi zbori; za zabavo pa je skrbel Jež (g. Stanko Sajovic) s svojimi humo-rističnimi kupleti. Pevske točke je iz prijaznosti spremljal orkester »Sloga*; vodil ga je g. profesor Ivan Masten z znano spretnostjo. Rsž:jo je oskrbel g. Janko Rozman, kateremu je stala ob strani s pomočjo in svetom gdč. Nuša Sajovičeva. Prav lepa hvala vsem tistim, ki so za igro poskrbeli potrebno obleko, zla*ti že goepe Krisperjevi, ki je rade volje dala na razpolago lepo svoje pohištvo.
— Dobro in koristno bi bilo, ako bi nsši diletantje ponovili »Legijonsrje* še v kakem drugem kraju, v prvi vrsti na kmetih. Med preprostim ljudstvom bi dosegli naravnost nepričakovan uspeh, pa tudi tako po svoje prispevali k ljudski isobrszbi. In tako delo je lepo in hvaležno.
V »Ljudski knjižnici* Narodne Čitalnice izposojenih je bilo v mesecu marcu v 186 slučajih 629 knjig (lansko leto v istem času v 163 slučajih 542 knjig). Knjige se izpoiojujejo: v sredah ed pol 8. do pol 9. zvečer, v sobotah od 7 do 8 zvečer, ter v nedeljah od 11. do 12. dopoludne.
— Člani »Narodne čitalnice* so prosti, nečlani plačajo celoletno 40 v.
Polar aa Bleda. V noči od srede na četrtek imeli smo na Bledn zopet požar. Pogoreli so trije gospodarji in sicer Sodar, Pajn in Steiner. Kako je ogenj nastal, ni znano. Sreča je bila, da je nekoliko deževalo in da se prihiteli sosednje požarne brambe takoj na pomoč, drugače bi šel zopet dober del Bleda. Več prihodnjič.
Nove iveri so se pojavile po gorenjskih planinah. Zasledili so jih najprej po Begunjščici in njeni okolici. Podobne so afrikanskira hijenam in ljudje so jih krstili za »novegorske hijene*. Baje so jih že zasledili na begunjskem pokopališču, ko so izkopavale mrliče. Dobro bi bilo, ko bi deželni odbor poslal svojega veščaka dr. Mantuanija, da preišče natančneje ta zanimiv pojav.
Nove vrste liberale! Klerikalna posojilnica na Gesnjici je kupila ed Smidovih dedičev gozd Hrastnik v selški dolini za 115 000 kron. Strokovnjaki pravijo, da ga je mnogo predrago plačala. Novi gospodarji hočejo letos kolikor mogoče leea posekali in ker težko dobe delavce, so si izmislili poseben način, da pritiskajo na drvarje. Razglase namreč vsakogar, ki noče iti delat v Hrattuik, za liberalca. Navsezadnje bo treba le pri izpovedi povedati, če kdo ne bo hotel v Hrastniku drva sekati. Pravijo, da namerava S mena to predlagati pri prihodnji škofijski sinodi.
Bralno društvo v 4 »lešnikih je na belo nedeljo igralo »Občinskega tepčka*, ki je sicer igra broz globokejle vrednosti, pa prav dobra satira tudi na naše občinske razmere. Občinstva je bilo nabito polno hi igralo se je dobro in primerno živahno. Jutri se igra ponovi.
Sslska podružnica kmetijske družbe ima 10. aprila popoldne ob treh v loU občai zbor z zaai-mivim predavanjem ravnatelja G. Pirca.
PaplraJeaaa Vira pri Medvolah je t poadeljek, 4. t in. zgorela. Kake je požar sestal, ni dognsno, le sluti se, da ga je zakrivila malomarnost. Sicer se po* roča o ognju sledeče: Goreti je začelo v zgornjih prostorih, ogenj se je čudovito hitro razširil na vsa tovarniška poslopja in jih je vsa uničil. Pogorele niso samo strehe, tudi zidovje je uničeno. Plamen se je videl dale« naokoli, dol do St. Vida in ker je pihal veter, je bila nevarnost velika. Ljubljansko gasilno društvo je blo od vodstva papirnice telefonično obveščeno o nastalem požaru. Načelnik g. Stricel je dal takoj s strelom na Gradu naznanili požar in društvo se je kej s parno briz-galao in vozom za moštvo odpeljalo v Medvode, Tam so že gasila društva iz Piraič, Sora in Viž-marjev. Tovarna je bila vsa v ognju. Ljubljansko gasilno društvo ae je a parno brizgalno poatavilo k tovarniškim poslopjem na drugi strani Save, napeljalo štiri cevi in ostale v rezervi, zakaj z one strani, kjer so gorela velka tovarniška poslopja, v katerih se izdeluje papir, je nosil tudi veter ogromno mnogo tlečih in gorečih kosov papirja čez Savo proti tam stoječim poslopjem. Ljubljanski gasilci so bili tako dve uri na straži. Ko je ponehal veter, ae je ljubljanska parna brizgaloa pridružila drugim brizgalnam, delujočim že od zjutraj. Akcijo vseh združenih društev je spretno vodil g. načelnik Stricel. Delovalo se je s šestimi cevmi in združenemu naporu vseh gssilcev se je v teku štirih ur posrečilo udušiti ogeoj toliko, da je bila odstranjena vsaka nevarnost. Poškodovanih je bilo pri tem požaru več oseb. Ob pol 3. ponoči se je namreč udrla streha; spodsj je bilo več oseb, ki so bile ranjene. Na srečo ni nobene posebne težke poškodbe. Poškodovane osebe je obvezal telegrafa Cn o na pomoč poklicani zdravnik dr. Schuster. Šcoda je večjs, nego se je zdelo prvi čas in se ceni ns več kakor dva milioaa. Dvesto delavcev je brez dela. Tovarna je zavarovana in škoda ji ho gotovo povrnjena.
Telovad. društvo »Sokol* v Tržiču vabi k svoji veselici, ki ae vrši dne 10. aprila v društvenem domu. Spored: 1. Išče se odgojnik. Igra v dveh dejanjih. Poslovenil Valentin Mandeljc. 2. Ples, pri katerem igra oktet slovenske filharmonije v Ljubljani. Začetek ob 7. uri zvečer. Gane prostorom: Sedeži K 1-50, stojišča 60 vin., galerija 40 vin.
Božji aamest&ik — nastal napadalec. Takega razburjenja, kakršno je vladalo dne 28. marca v Gorjah, še ne pomnimo. Kakor smo že zadnjič omenili, so na okrajni cesti, vpričo množice ljudi, napadli božji namestnik, prečastiti gospod pater Kun-stelj Janez, superior jezuitskega reda v Ljubljani, mirnega in poštenega mladeniča, ki s delom svojih rok živi veliko družino, in ga udarili s pestjo za tilnik, da je omahnil, kiebnk pa daleč odletei. Priče so mi pripovedovale t *Ko bi fant ne bil tako močan, bi bil padel oneSveleen.* Živimo v civilizirani državi. Kje so varstveni organi, da nas ščitijo pred takimi tolovajttviP Ves dogodek ima tole ozadje: Gorjanska cerkev je že zdavnaj mnogo premajhna in pri maši ob 10 uri mnogo ljudi ne more vanjo. Zato je šel naš mladi prijatelj zjutraj ob šestih k maši in mislil si je: »Dolžnost sem opravil, sedaj lahko postojhn pred cerkvijo na cesti.* Kramljal je tem s prodajalko sadja, ko pride proti njemu pater Kunstelj in mu obljubi par za ušesa, če ae gre v cerkev. Fant je spočetka molčal, ker ga je pa pater doaledno tikal, vrnil mu je enako z enakim. Povedal mu je tudi, da je že bil pri maši. Na to ga pater vpraša, kakšno obleko je imel duhoven zjutraj pri mali. Ker mu, fant noče odgovoriti, se zadere pater nad njim: «Alo takoj v cerkev I* Ta pa: «Glih prec ne grem t* Na to ga je pa krščanske ljubezni polni peter udaril za tilnik. Dosedaj smo Gorjanci mislili, da smo tudi ljudje, sedaj pa vidimo, da nas hočejo imeti zs faroveko živino. Gospodje, pazite! Videli in slišali ste v pondeljek, da ciste več vsevedni iti vsemogočni, če ne bo miru, izkusite lahko se kaj drugega. Ne mislim mogoče, da bi ne bili več osebno varni. Saj ste videli sami, da smo pretepanje pustili, odksr so se začeli gospodje pretepavati. In le oliki gsrjantkise imate zahvaliti, gospod pater, da ste odnesli zdravo kožo. Slišal sem tel« lepe besede, ki jih polagam g. patru na srce: «Če jemo potice, jih g. pater je z nami, če jemo sianike, nam jih g. pater pomaga, Če imamo pirhe, pride g. pater ponje, in če ;'e krat, gotovo g. pater sodeluje. Ali je res tako opavhnen častiti naš rojak, da ne vidi, kako smo veseli, kadar gre. Upamo, da se mu je vsaj V pondeljek zabliskalo v toliko, da se v Gorje ne bo povrnil več, kajti »v Gorjah ae dela dan* in «Cuki» in druge »črne pVc** ljubijo noč. Pa brez zamere!
pr/potocujemo kotpriznano
H «;.< runi nt
Z/ pridatek /
Predavanje, ki ga je priredila gorenjska so-kolska župa minuli ponedeljek na Jesenicah, je bilo jako dobro obiskano. Se pred tretjo uro je bila dvorana pri »Sokolu* polna. Predavanja se je udeležilo okrog 80 mladeničev z Jesenic in okolice, ki so zelo pašno sledili osobito govoru brata Maksa Pirnata, ki je nam v jako poljudnem govoru razlagal pomen izobrazbe. Dokazoval nam je, kako je posebno delavcu treba izobrazbe, ker le uveden in izobražen delavec dandanes nekaj velja. Brat Miroslav Ambrožič nam je pa v krasnem govoru kazal, kako je potrebna telovadba, ki nam bistri um in krepi telo. Oba brata govornika ata žela za avoj trud obilo pohvale. Naša želja je, naj bi se kmalu zopet potrudila na Jesenice ter nam priredila še več takih poučnih predavanj.
Is Stare Oeeliee pri ftkefjl Loki pišejo: Lepe pirohe in voščila za velikonočne praznike smo prejeli mi fantje od našega župnika. Na velikonočno nedeljo nam jih je s prižnice kar cele koše usipal, da so se nsra kar noge šibile. Obkladal nas je z najgrsimi psovkami, da smo svinje, da se plazimo kot tatovi okrog i. t d. Če se tako robantanje spodobi v cerkvi, ae bomo preiskavali. Pred nekaj leti je nam župnik bolj prijazno Alelujo voščil, ko mu je bog malo polomil vozičke. Trdno verujemo, da stari bog Se živi in da mu tudi to pot ne bo ušel saš župnik.
V koakursu je trgovec Viljem Vester na Fužinah (Beli peči).
Daaeiajl itevUkl je priloženo naznanilo glede prostovoljne prodaje posestva na Bregu pri Kranju.
t Caraefllo s» |e spokoril. Milijarder Andrev Carnegie je govoril v Los Angelos (Kalifornija) zelo planote če in prepričevalno, da so ti usti zelo škodljiva iznajdba za narodno gospodarstvo. Tudi proti borzi in špekulantom se je obrnil. Zatrjeval je, da skoro pride čas, ko nihče ne bo več smatral članov fondne borze za trgovce. V bližnji bodočnosti se baje ne bo več vprašalo, koliko kdo zasluži, ampak kako ai pridobi, kar ima. A če bi prišli Carnegiju a tem vprašanjem, bi ga pač spravili v največjo zadrego.
t Škandal v Chicaau. V Ghicagu so prišli na sled veliki slepariji. V zadaj h petih letih ae je prodalo na dan 60.000 funtov barvane oljnate margarine. Občinstvo jo je kupovalo za naravno maslo. Erar je pri tem oškodovan na davkih za 30 milionov kron. Trgovci imajo čez 50 milionov kron dobička. Nekatere so že zaprli.
skrbne gospodinje
...
temelji na tem, da pri nakupu OCathreiner dCneippove sladne Mave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče EKathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika 'dCneippa kot varstvena znamka in ime šKathreiner, £e ti znaki jamčijo  za pristnost OCathreinerja
t Knežji tat. Knez Boris Volkonaki v Peter« bnrgu je ogoljufal dve dobrodelni društvi, ki jih je bil sam ustanovil, sa večino milodarov. Ker je živel zelo potratne, *so prišli tatvinam hitro na sled. Sedaj se rusko plemstvo zelo čudi in razburja, kot bi ne bilo samo ravno tako.
t Umetnost v kazalalci Ravnatelj neke kaznilnice v Pensilvaniji je uredil veliko celico za atelje umetniškim kaznjencem. Obeta si, da bodo sčasoma toliko naslikali in narisali, da bo v kaznilnici nastala prava umetniška galerija, ki bo druge kaznjence vedrila in jim kratila čas, da ne bodo obupavali.
Svarilo pred P»r ponaredbami!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vžlval
Ne bil bi bolan!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naalov za naročila; „FLORIAN", Ljubljane.
liter K 2-40. . »4-80.
Postavno varovano.
V dvorani hotela •Nova Pošta'v Kranju.
V soboto in aredo nov spored. Sperod od 8. do 12. aprila i
Kako se razširjajo bacili v raznih telesih?
Po predavanjih odličnih pariških zdravnikov na franc. klinikah
V brlogu Čarovnice. Zapraolllol sin. Creflneft. se hoče usmrtltL
Spored od IS. do IS. aprila t. I.a
Ribištvo na Rivieri. Tragedija o Belgradn. Jožefa prodalo bratje.
Cretlnettlleo dvoboL
K obilni udeležbi vabi najuljudne>
ravnateljstvo.
Line 1909:  Meierte», teoi^jna najvišje priznanja
R.Wolf "Tot;
Filialka Düna], duu*j lu-am he»markt21
Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani
lokjomobUi aa Vroči par
z 10 do 800 konjskih sil
Najbolj fo*pod*rsk4,£najtrpefoej8i in najsigornejii stroji na moč za
ose Industrijske In gospodarske obrate.
Skupim IsdelaTa nad «60.000 PB
249 26-18
Hranilne vloge
se obrestujejo po 6 odstotkov. Izdaja hranilnih
ftVstr. hranilna, Kreditna in stafteia dražba
rej. zadruga t oni. poroštvom.
Caatrala Düna], 0. TheebaMgaaae 4. -
Uradna kontrola.
Domače hranllnloe
se dobe zastonj.     103  62— 1
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče II-z   oalne namene, z
Dobe se v vseh naSih prodajalnah.
SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev.  86 ""4
Podružnice povsod. Podružnice povsod.
Hrani St. 53, nasproti c hr. poŠte.
V Velesovem na Gorenjskem
poleg romar,ko cerkve
st odda r Dajem, efealoalee tudi proda
hišno poslopje
o hlevom, iupo in vrtom.
Poizve se pri Avg. Stavjoocaa-jia, uradniku banke „Slavije" v Ljubljani. 10- 1
VcliKansHa zaloga
5lammKo4
vsake vrste po tovarniški ceni prodaja i8ii
Anton Adamič
KRANJ a Olavnt trg.
10-20 mark dnevno
in ve6 zaslužijo pri nas dame in gospodje vsakega stanu. Nikako pismeno delo.     94 3—8
Bančna trgovina .ConfidenMa' Lngano-MagHaso, Švloa.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kneitsi posojilnici
v Ljubljani
(nasproti Figovo*:: v lastni hiii:: Dnnajska cesta.) Kmečka, posojilnica t Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vlage se osrejtnjejo po H V
HV kmečki posojilnici je naloženo II ie nad 15 milijonov kron.   :: ■■ Rezervni saklad čea OOO.OOO kron.
Za varnost pa ie neomejeno jamči nad 8000 Članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni tavod, ki ja 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 28—8
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjiiioe drugih denarnih aavodov kot gotov denar.
51(9 žgane trte
UuHt m feiM postajo
41 10-10 za kilogram
Brasil - mešanice, Jako dobre......K 3—
Zajutrek-Melange, fini okus......» 3*40
Central, nežne, fine........ . > 3*60
Karlsbader-Melange, močne, fin aroma  . „ 4*— Dunajske Arabia-Spezialitete, jako priljubljene mešanice..........» 4*40
razpošilja po povzatju 9Arat>la% Import kave in čaja
Dunaj HI/2, Untere Viaduktgaeae Nr. 36.
Kavarne, resta vran ti, inštituti, zavodi dobe prednostno ponud bo
Tönnies
v Ljubljani V
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost iage In vee stroja za obdelovanje lesa. Franci« - turbine osobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
5lab želodec ie prenese atiesar
iMr    in viakdanji vzrok tega je: hr zjlastnost, bolečine že-iodca, slabost, nerednosti v prenavljanju, glavobol i. t. d. £¡¡g Gotova odpomoi proti temu so   59 12 — 8
Kaiserjeve karamele iz melise.
ZdravnISko prelzkuiene!
Oživljajoče, prebave pospešujoče in želodec okrepčujoče. sreditvo
Zavoj po 20 in 40 vinarjev v
leKarai 1 Tržita.
* JfiKoli Več! *
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd*-liliji no mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Teäin ob L., ker je edino to milo najboj učinkujoče vaeh medi-cinalnih mil proti solačnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimertjami i. t. d.
65 40-9
najboljši lak za tla iz mehkega lesa
Keit-ova bela prevlaka (glazura) za
umivalne mize 90 v. Keil-ova pasta za čevlje po 80 v. 88 6—4
Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 v. Keil-ovo leščilo za pode 90 v. Keil ov lak za klobuke v različnih barvah.
ima_vedno v zalogi tvrdka ^BJk^ DOlOUZ V KraSJC.
Črnomelj: Anton Zurc Idrija: Valentin Lapjjne, Kamnik: Ed. Hajek. Kočevje: Franc Ley.
Ljubljana: Leskovic k
Meden. Novo mesto: I. Pinek.
Postojna: Anton Di trieb. Radovljica: O. Humann. Skofja Loka: M. Zigon. Zagorje: Rih. E. Mihelčič.
L
pCHOIy   Ii ^      - .
UitjbHana 5"-i«*™ c. 31   priponi* lepo ¡3ber©
J       J   / ~                   d-n»M>,  dakjlsklb ¡O
otrocjib MobtikoL*. ^opraifWa toco© ¡6. c«r>o. ^a\ry\ klobuki
--- L>cdr>o J 3*logi.-- - ~
i .. I 00
Matija Mman mto<ir:^123
nasproti  Klobučarja   Ovčja Ko
naznanja slavnearc občinstvu, da Jo prevzel obrt Mihaela Pantarja v Kranj ta
mar za Izdelovaiije mrtvaških krst
ker Je bila hiša onega prodana. 92 4-8
Krsta se dobe vsakovrstne In po najnižjih cenah.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000 K.        Stritarjeva ttlloa ŠtOV. 2
Podruinice y Spljeto, Celovca, Trsti in Sarajeva
Reaervni fond K 400.000.
Priporoča proinese na 4°|one Tiske srečke po 8 kron, žrebanje dne L aprila 11., glavni dobitek 180.000 K. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po Čistih 4l|i0|o. 7352-5
mmmmmm
1 ^"N^^gfr^-V^^J^i^
I  Slovenci, ne zabite drutbe SV. CIRILA IN METODA!
Samo
je oni, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. K. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč,
večjo nego milo ali milo in soda
ne da bi kvaril perilo.      32 14—11
kar se more rabiti za pranje perila, varuje v največji meri perilo, je poceni in daje
bliSčcčo Moto ter J« popolnoma brez doba.
Zavitek Vi kg stane sama 30 vin.
Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonljalnim blagom In milom. Na Uebelo t
L. Minlos, Dunaj, I. Mblkerbastei 3.
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londona In v Pariza s prvin darilom: častno diplomo, velik In zlatim častnim krilcem in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in braakega, aukna. — Naročila se Izvraujejo po najnovejšem kroja točno in osno ter se sprejemajo popravila.
Specijalist v izdelovanju frakov le salonskih sokeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po Selji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—5
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
■
Zlate sVctinic: Bcrlitt, ?ariz, «tl« Itd.
Najboljše kosraetično
ZObOčistllno ^ sredstvo
Jzčtlovaielj
0. Savel
ljubljena, Spital.-Strifar. u/. 7
ŠivalnT stroji in kolesa
Tovarniika zaloga
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze In drage glinaste Izdelke v vsek barvan, trpežne In cene priporoča )
Avgust Drelse
prva in največja tovarna pedi in allnaetih izdelkov v LJubljani.
■ ■ ■ ■       ■ ■ ■ ■ ■
uuuuuDOuDu
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga
282 62-19
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
209 62-33
Hajielja trpina na Gorenjskem.
Rudolf Rus
urar v
Ravnokar Je izšel velik cenik z najlepšimi novostmi, katerega na željo pošiljam vsakomur brezplačno
. ■ ■ ■ ■ ,« .
Ustanovljeno leta J 885.
Htrffiata oesta 20 f>   £ann Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne afeW#eJ|      železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—87
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov,
■ ■   Električne gonilna aila.   sj m
Tivirai elliitil Url, tika ii firicii
Brata Cberl5
orkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
fiiiljata
nasproti not. .Union'
Ustanovljeno 1842. .62—81
Telefon 164.
ODSDDDDQDD
Bogati zaloga pohištva risita míe v «ata oenah. Ogledate, slike v vseh velikostih.
Popolna oprava la rile. špeoljallteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozlškl  po vsaki
asa/.
Modroei Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trava ali žima, prva vrata vedno v zalogi.
Za apaino sobo od 180 gld. naprej, Dlvan z okraski.
Oprava za Jedilne soba, salona, predsobe, oole garniture.
ia sodo; postelja, nočna omar loa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atensko oglodalo.
Speeljailtete r nevestinih balah. Ve-//«/ prostori, pritlično In v l. nadstropju. Čudovito nesen/ za hotele, vik In za letovišča 62 gld.
78
\n Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in \l pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali Sijenita, apno Živo in Ugašeno se dobi pri kamenarskem   mojstru = ulica —
Alojziju Vodttifcn S2Z
Konc. zobarski atelje
ti več * Kranj«
od sedaj nadalje samo v
Stritar*«*« ulica 7.
EjuMjam
Konc. zobotehnični atelje
O. Seydl
76 *i   Prva tovarna
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škofje Lok« in Tržič pri gosp.
depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice in poknfenjo so po 40 vin. in se dobijo pri g. Dolenz u.
CtM( Ï	«I		11 rr:i m	msmm		m	m
Pozor!
Izila fe knllilca »Cerkvene pristojbine ali Stolnlna" z dodatkom »Kako se doloCa kon-flrna?44 Cena 30 oln.; po poŠti 40 fjlis. Dobi se * tiskarni io. Pr. Lam-preta o Kranja._
J0S. WE1BL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
iilomilikovu    ulica    akt. 4»
stnltio-Bietio ii koutrokcljsko kljocavilearstro.
Žično omreije na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omresje, vesna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d
Speci j ali teta: 83 52 4
valjidni zastari (Rollbalken).
Loterijska srečka dne 3. aprila 1.1.
Gradec    40  53  47   42 78
A-va»£*rlJailcek. špeolaliteta
I. vrste so svetovnoznani       87 12—4
Marioerjevi Sumeči Hmonsdni bonboni
(z okusom malin, citrone, jagod, češnje in dišeče perle) v svrho priprave izvrstne brezalkoholne pijače.
Dobe se povsod, kjer so nalepljeni lepaki s to znamko. Tudi vsak bonbon Ima to znamko. Letna poraba več nego 60 milijonov komadov. Lu-sin, parfinira dihanje. Klalron, najfinejša delikatesa sveta. Bouchées à la Reine. Peppermlnt-Losen-družba. Vseh vrst mleka In čokolad za kuhanje izvrstne kakovosti priporoča Prva češka akc. dr. orient, sladkornih In čokoladnih tovarn na Kraljevih Vinogradih prej =====   A.  MARâNER ——i
Glavna zaloga oa Duiaju: Josip Kstr, vi., Theobildgasse 4.
Edini : atelje
zobozdraunlškl In zobotehnUkl
u Kranju l"°Ld
ii isti Sliši, kjer je lekarna.
Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko arah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkusen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinacija vsak dan, tudi ob nedeljah. 220 52—31
Reaarvna naklada Innaia:
s
SI
Denarni promet t lata 180©:
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vlogo od vsakega in jih obrezuje po
m
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z IV« amortizacijo, na menice pa po 6°/o:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2,-6. nre pop. lzvzemši nedelje ln praznike.
Poštno-branilnični račun centrale St. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Ixdsja konsoroij «Qorenjca».
Odgovorni urednik Miroslav Ambroži«.
Laitnina in Usek U. Pr. Lanapreta v Kranju.