informator
Številka 16	Leto XX.	Titovo Velenje, 23. aprila 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
Obisk v Gorenju
.? um
Sredi prejšnjega tedna, 16. aprila 1986, so Gorenje SOZD obiskali predsednik Predsedstva SR Slovenije France Popit, predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Janez Bohorič, republiški sekretar za finance Rudi Šepič, Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc, predsednik Poslovodnega odbora Ljubljanske banke
— Združene banke Metod Rotar, direktor Jugobanke — Temeljne banke Ljubljana Miro Kert in guvernerka Narodne banke Slovenije Milica Ozbič. Na pogovoru s slovenskim vodstvom šobili ob poslovod nih delavcih in predstavnikih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij in Skupnosti Gorenja v Titovem Velenju tudi člani začasnih poslovodnih organov in pred stavni ki občine Velenje.
Predstavniki Gorenja so goste podrobno seznanili z dosedanjim potekom sanacije Gorenja, s poslovno filozofijo in programsko razvojnimi usmeritvami, z naložbami v Gorenju, z inovacijo programa in tehnološkim prestrukturiranjem proizvodnje gospodinjskih karatov. O tem in drugih pomembnih vprašanjih ter prispevku Dušana Šinigoja ter Franceta Popila na pogovoru lahko več preberete v zadnji številki časopisa Gorenje.
Zveza
komunistov
Slovenije
V petek, 25. aprila, bodo v delovnih organizacijah in skupno-stih Gorenja delavcem, ki so od 1. julija do 31. decembra 1985 v Gorenju dopolnili 10, 20 in 30 let, podelili jubilejna Priznanja
gorenjesems Nova pridobitev
Gorenje Servis bo jutri, 24. aprila 1986, odprlo nove prostore svojega servisnega centra v Novem Sadu.
Nov servisni center, ki ga bo jutri odprlo Gorenje Servis v Gogoljevi ulici y Novem
Sadu, je plod sodelovanja in skupnih naporov Gorenja in širše družbenopolitične skup , nosti Novi Sad. Opremljen z najsodobnejšo tehnološko opremo bo center omogočal servisiranje vseh izdelkov delovnih organizacij sozda Gorenje.
O prizadevanjih v Gorenju
V kulturnem domu Ivana Cankarja je od 17. do 19. ap rila 1986 potekal 10. kongres Zveze komunistov Slovenije Med delegati, ki so se vključili v številne razprave na kongre su, je bil tudi Rihard Sagmei-ster, član osnovne organizaci je ZKS tozda Tehnološka oprema Gorenja Procesna op rema.
Rihard Sagmeister se je v Go renju zaposlil 1. marca 1967. njegovo delo pa je vseskozi povezano z vzdrževanjem največ pa je delal v skladiščih. Po poklicu je strojni delovodja, danes pa opravlja delo teh nologa v tozdu Tehnološka oprema. Član zveze komunistov je od leta 1972, opravljal je več funkcij, med drugim je bil predsednik delavskega sveta, sekretar osnovne organizacije Z K. sedaj pa je član občinskega komiteja ZKS Ve lenje in delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine.
..Udeležba na kongresu je bila zame svojevrstno doživetje. Spoznal sem številne tovariše, ki so na pomembnih položajih. V pogovorih, ki sose pletli okrog Gorenja, pasem ugotovil, da imamo kar najširšo podporo pri nadaljnji razvojni sanaciji Gorenja." Tako je na kratko povedal o vtisih s kongresa Rihard Sagmeister, ki je v svoji razpravi na 10 kongresu ZKS govoril o vsestranski in celoviti sanaciji razmer v Gorenju. V veliki meri je bila plod vztrajnega in požrtvovalnega dela družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov Opiranje na lastne moči je bil edini način, kako sanirati Gore nje
„V času sanacije so v Gorenju delavci iz neproizvodnih enot opravljali po dva delovnika mesečno in še po eno udarniško soboto v neposredni proizvodnji," je med dru gim dejal naš delegat. „V tej akciji smo zlasti aktivno so delovali člani družbenopolitičnih organizacij. IMa pobudo družbenopolitičnih organizacij v občini pa so se v proizvodno delo vključili tudi delavci drugih organizacij in skupnosti v Titovem Velenju. In tudi sicer je bila pomoč združenega dela in občanov občine Velenje pri sanaciji izjemnega pomena.
Nekateri posamezniki, tudi izven Gorenja in Titovega Vele-
Rihard Sagmeister
nja, so načinom mobilizacije najširših ustvarjanih potencialov ugovarjali, češ, da se gremo kulturno revolucijo, da je to demagogija. Vendar je kasnejši čas nesporno dokazal, da je bila takšna pot edino realna in mogoča, saj je bilo delo ponovno afirmirano kot najvišja vrednota."
Ko je govoril o številnih rekordih proizvodnje, povečanju izvoza in produktivnost, je Rihard Seigmeister pouda ril: ,,Tem dosežkom je brez dvoma botrovala zelo visoka delovna vnema in zlasti zavest delavcev v neposredni proizvodnji, ki so s trdim delom in velikimi odrekanji največ prispevali k saniranju razmer. Ti delavci še vedno največ prispevajo k dohodku, čeprav bodo breme nadaljnje sanacije morali čedalje bolj prevzemati nase drugi, zlasti razvojni dejavniki. Važno vlogo smo odigrali pri tem člani Zveze komunistov in ostalih organiziranih subjektivnih sil, ki smo skupaj s samoupravnimi organi uspeli vzpostavili neposredne in pristne odnose z delovnimi okolji. Na ta način so se domala vse aktivnosti odvijale dosledno po samoupravni poti, ukrep družbenega varstva je bil uveljavljen samo v nekaterih primerih na kadrovskem področju."
Pozitivni trendi, ki so bili v Gorenju prisotni že v letu 1983, so se nadaljevali tudi v naslednjem letu, saj so kategorije, kot obseg proizvodnje.
produktivnost in izvoz, porasle še za nadaljnjih dvajset od stotkov Navkljub zelo veli kim zviševanjem cen vhodnih materialov so bili tudi fizični kazalniki v letu 1984 dokaj ugodni, saj so organizacije Gorenja s sedežem v Titovem Velenju ustvarile 5.800 milijonov dinarjev čistega do hodka, tako da je bila s sanacijskim programom začrtana akumulacija presežena. Uspešno se je zaključevala tudi izgradnja nove tovarne Gorenja v Bihaču, ki je bila 'pričeta v letu 1982 in za kate ro je bil ob prihodu začasnih kolegijskih poslovodnih orga nov v Gorenju ugotovljeno, da nosi v sebi enake nevarno sti oziroma možne posledice kot Koerting. S sistematičnim pristopom, z aktiviranjem vseh razpoložljivih strokovnih potencialov v Gorenju in z nesebično pripravljenostjo delavcev v Bihaču so takšne bojazni kaj kmalu izgubile svojo osnovo in tako danes tovarna posluje v skladu s pričakova nji. V letu 1984 smo predstavili tudi novo paleto funkcijsko in oblikovno izpopolnje nih izdelkov, povečali smo tu di njihovo kakovost in zanesljivost.
V tem času je bilo mnogo storjenega za dvig znanja ter ustreznejši kvalifikacijski sestav zaposlenih. Število štipendistov se je podvojilo in bo v letošnjem letu doseglo številko tisoč, kar predstavlja enega štipendista na deset zaposlenih. Podvojilo se je tudi število študentov ob delu. Znanje in ustvarjalno delo postaja ena glavnih sestavin mo ralne in materialne motivacije. Po tej poti postaja Gorenje ponovno zanimivo tudi za vi soko strokovni kader.
Spoznanje, da je znanje inte gralni element razvoja in ekonomike, je prineslo v Gorenju spremenjen pogled tudi na inventivno dejavnost. Dolgo smo pod tem pojmom razu
meli manjše, drobne inova cijske izboljšave izdelkov sredstev za delo in tehnologij, ki so bile uresničljive z manj opreme in malo vlaganj in za katere so bili praviloma stimulirani le neposredni proizvodni delavci Bistvo spre memb v pogledu na to dejavnost pa je, da gre za organizirano in ciljno usmerjeno aktivnost, ki je vsebovana v dolgoročnih in letnih planih. Te mu cilju smo prilagodili tudi vse oblike motivacije
,,Opiranje na lastne moči," je poudaril naš delegat, ..trdo delo in odrekanje, znanje ter pošteni medsebojni odnosi so bili vseskozi naše vodilo Rezultat tega je, da je danes SOZD Gorenje čvrstejši kot kdajkoli doslej, saj ga vežejo pristni interesi delavcev. Nenazadnje tudi zaradi tega, ker so se pozitivne izkušnje, pridobljeno pri saniranju velenjskega dela Gorenja, sproti prenašale na celotno sestavljeno organizacijo."
..Prepričani smo," je dejal ob koncu svoje razprave na 10. kongresu delegat Rihard Sag-maister, „da je za nami čas, ko se je z vso ostrino postavljalo vprašanje nadaljnjega preživetja. V najbolj temnem času, ko je šlo za biti ali ne biti, ko smo se utapljali v stotinah milijard izgube, smo trdno verjeli v sanacijo Gorenja, kajti verjeli smo v moč in sposobnost delavca Gorenja in v širšo družbeno solidarnost.
Sanacija Gorenja dokazuje, da je mogoče tudi v najtežjih časih gospodarske krize, ko organizacijo zcfruženega dela pestijo na videz nepremagljive notranje težave, z aktiviranjem ustvarjalnih moči vseh zaposlenih, ob jasnih konceptih in motivaciji delavcev in ob vsestranski zunanji podpo ri uspešno razreševati tudi najbolj zapletene probleme."
Kadrovske vesti
Na pobudo kolegija poslovodnih delavcev Gorenja SOZD v Titovem Velenju so bili na delavskih svetih de lovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Raziskave in razvoj, DSSS Gorenje SOZD in Gorenje Commerce s 1 aprilom 1986 imenovani nekateri delavci na najbolj odgovornih poslovodnih in vodstvenih delih.
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI
Jože Kuder se imenuje za vodjo priprave enovite delovne organizacije Gorenje Mali gospodinjski aparati in se razreši kot član poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati za proizvodnjo in komercialo.
Milan Jeršič se imenuje za v d. člana poslovodnega odbora za področje proizvodnje in komerciale, istočasno pa se razreši nalog pomočnika predsednika poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati.
Alojz Kovše se imenuje za v. d vodjo DSSS Gorenje Gospodinjski aparati, razreši pa se del in nalog v d. vodje sektorja za razvoj samoupravnega in poslovnega sistema v DSSS Gorenje SOZD
Boro Jerabek se imenuje za v. d vodjo sektorja tehnologije.
Jože Dolinar se imenuje za v d. pomočnika predsednika poslovodnega odbora za kakovost.
Peter Tovšak se imenuje za v d pomočnika predsednika poslovodnega odbora za informatiko
Ivan Valand bo za svetovalca posbvodnega odbora za in vesticije imenovan naknadno.
GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ
Franc Seme se imenuje za v d. direktorja delovne organizacije, istočasno pa se razreši del in nalog vodje sektorja tehnologije v DSSS Gorenje Gospodinjski aparati.
DSSS GORENJE SOZD
Janez Miklavčič se imenuje za v. d pomočnika pošlo vodnega odbora za poslovno koordinacijo in razreši del in nalog vodje DSSS Gorenje SOZD.
Alojz Batič se imenuje za v d. vodje DSSS SOZD. hkrati pa vodi tudi sektor za razvoj samoupravnega in poslovnega sistema, razreši pa se del in nalog vodje DSSS Gore nje Gospodinjski aparati.
Oto Slemenik se imenuje za v. d. pomočnika poslovodnega odbora Gorenje SOZD za proizvodno koordinacijo, razreši pa se del in nalog pomočnika predsednika pošlo vodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati zadisloci-rane tozde.
Janez Krašovec se imenuje za vodjo priprave organizacije delovne organizacije Gostinstvo in turizem.
GORENJE COMMERCE
Janez Erhart se naknadno imenuje za vodjo sektorja tržne priprave.
'MFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsedniki: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 Svodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno promet-ne9a davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 7. 1974.
Izobraževanje Dan Gorenja
Dan Gorenja, ki je bil prejšnji torek na mariborski Tehniški fakulteti, bo danes, 23. aprila 1986 tudi v Titovem Velenju, namenjen pa je velenjskim srednješolcem.
Prejšnji teden so predstavniki Gorenja prikazali Gorenje, zlasti njegove delovne organizacije in skupnosti v Titovem Velenju ter razvojno programske usmeritve študentom elektro, strojne in računalniške smeri na mariborski univerzi. Seznanili pa sojih tudi z možnostmi štipendiranja, zaposlitve in pripravništva. Kot je dejal dekan prof. dr.
Alojz Križman, je na Tehniš ki fakulteti skoraj 60 naših štipendistov, kar priča o zaupanju Gorenja v kakovost dela in izobraževalnega procesa pri njih. Z Gorenjem pa bi si želeli vzpostaviti še tesnejše vezi, zlasti na področju štipendiranja Tako bi Gorenje pridobilo še več mladih, ambicioznih in ustvarjalnih mladih delavcev.
Podobno kot v Mariboru in nekaj pred tem v Ljubljani pa je Izobraževalni center Gorenje pripravil Dan Gorenja tudi v Titovem Velenju Na srečanje pa so povabili učence strojne, elektro, računalniške, družboslovne in naravo slovne usmeritve.
OBVESTILO ŠTUDENTOM OB DELU!
Tehniška fakulteta Maribor
je razpisala za šolsko leto 1986/87 vpis za študij ob de lu na Centru srednjih šol v Titovem Velenju na oddelkih:
-	elektrotehnika
-	strojništvo
-	gradbeništvo
-	kemija
Prijave sprejema Center srednjih šol - TOZD EKŠ, Titovo Velenje, Trg mladosti 3, ali Tehniška fakulteta Maribor, Smetanova 10, Maribor.
Vse informacije dobite v tajništvu TOZD EKŠ. tel. št. 853 181.
Izobraževalni center
Prejeli smo ...
„DOBROTA JE
-•ROTA”
iudie se ne na!okrat mai-je.no te”a ah, takšnih ali drugačnih ki jih oa bre omoči drugih skorajda ne moremo premostiti Sto no k riiateliu. mancu, so-, sedu ali komurkoli, že ga oorosimo a pomoč i
e -a navada je, da si medsebojno pomagamo Eden i ned takšnih sodelavce ki ne odreče pomoči, je tudi sodelavec Simon Krebs hodne kontrole tozda Pralno-oomivalna tehnika
Tako je posodil sodelavcu snemalec za jermenice elektromotorja ("abzieger” v pogovornem jeziku)/Žal je pozabil, kdo je ta sodela-ec Seveda sedaj Simon Krebs v pismu, ki ga je posredoval našemu Informatorju, išče to orodje, 'a ka-
terega je zadolžen in ga nora vrniti
Simon ?eli še vnaprej ostati dober sodelavec, ki bo ■ pomagal, vendar na pričakuje, da bo snemalec prišel nazaj v njegove roke renričani smo, da bo tako1
Pozdrav štafeti mladosti
Tudi letos je štafeta mladosti na svoji tradicionalni poti obiskala Šaleško dolino, mesto Titovo Velenje, kjer je bil osrednji sprejem na Titovem trgu, nato pa smo štafeto pozdravili tudi v Gorenju. Na poti skozi tovarniške prostore je nosilce pozdravilo kar nekaj tisoč delavcev temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Go renja v Titovem Velenju.
Štafetno palico, simbol mladosti, bratstva in enotnosti, so od velenjskih mladincev pred Gorenjem prevzeli predstavniki osnovne organizacije
Tudi ta dan nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, saj je vse dopoldne padal sneg. Že so nas tudi obvestili, da žičnica na Golteh sploh ne dela in mislili smo, da bomo tekmovanje morali ponovno preložiti. K sreči se je vreme umirilo in na tekmovanje je odšlo 39 najbolj vnetih tekmovalcev. Kljub slabemu vremenu, vetru in megli, je bila proga dobro pripravljena, predvsem po zaslugi naših navdušenih organizatorjev re kreacije Milana Gorška in Mira Priia, ki sta prevzela vloge starterjev in merilcev
ZSMS tozda Tehnološka op rema Danica Borovnik, Igor Blatnik in Silvo Plevnik, ki so jo predali predstavnikom mladih tozda Pralno —pomivalna tehnika. Borut Diklič, Antonija Krenker in Marjana Dre/ so palico ponesli skozi prirezovalnico in prostore svojega tozda proti tovarni hladilnikov, kjer so jo prev zeli Mirsada Golac, Ružiča Dolovski in Nena Točakovič v imenu osnovne organizacije tozda Štedilniki. Predali sojo Danici Oštir, Eriki Glušič in Andreju Hanžiču, mladim de lavcem obrata zamrzovalne skrinje tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika. Nataša Fri-šek. Silvo Mežnarič in Janko Popek, delavci obrata zamrzo valne omare, so štafetno pa I i -
časa.
Dodati velja, da so se smučanja udeležili tudi naši trije sodelavci iz servisne enote Ko per, ki jim velja še posebna pohvala.
Še rezultati: med moškimi je v kategoriji A zmagal Zdenko Purnat, 19:49, drugi je bil Iztok Šuler, tretji pa Janez Džokaj. V B kategoriji je slavil Vlado Pinter, 20:69, drugi je bil Anton Kitek in tretji Jure Piano. Najboljša med ženskami je bila Ivanka Grobelnik, 28:48, druga Zvonka Špeh in tretja Mihaela Movh Mitja Bajec
co predali velenjskih rudarjem.
Tudi v mestu Titovo Velenje so štafetno palico nosili mladi delavci Gorenja:	Bernarda
Podvratnik, Branko Žnidar in Marinka Zapušek iz Gorenja Notranja oprema, Boris Tomažič, Rozalija Grudnik in Damjan Povodnik iz tozda Galvana, Milena Razgoršek, Bogdan Urh in Bogdan Logar iz Gorenja Commerce ter Iza Bajrič, Mehmed Alibašič in Dragica Mulej iz tozda Šte dilniki.
Iz rok v roke, z najlepšimi željami, so mladi ponesli svoj simbol in skupaj s številnimi delavci, ki so na poti toplo in prisrčno pozdravili nosilce, izrazili pripadnost Titovi poti.
SMUČANJE TAKO IN DRUGAČE
Letošnja dolga zima, ki še kar ne pojenja, je 5. aprila omogočila tudi delavcem Gorenja Commer ce, da smo izvedli svoje prvenstvo v veleslalomu. Odpeljali smo se na smučišče Ošven pod Uršljo goro, kjer nas je pričakalo lepo sončno vreme, pa tudi lepo urejena proga, ki sta jo pripravila duet Miro in Milan.
Po nekajkratnih vožnjah smo začeli zares. Določeno je bilo, da bo zmagal tisti, ki bo dosegel najboljši — poprečni čas Pravzaprav, zmagal bo tisti, ki se bo najbolj približal poprečnemu času vseh nastopajočih Torej, ne prvi, ne zadnji,ampak taktika.
Tako se je začelo. Sočustvovali
smo z Zmago, ki je zapeljala v cel sneg, Franc je vozil svojo stilsko vožnjo, ob Zvonetovi ie gledalcem zastajal dih, Tomeku je uspelo, da je skozi cilj zapeljal — zadeni-sko, Adi nam ni privoščil, da bi videli njegovo drugo vožnjo S tekmovanjem smo končali, sledil je program ,.prosto po Prešernu”
Tudi malica je teknila, na sploh pa je naš organizator rekreacije poskrbel za vse. Tako smo končno vsi nestrpni zvedeli tudi za rezultate, ki pa - kot že rečeno niso najpomembnejši del tek movanja Zmagala je — Zmaga Bratkovič, takoj za njo se je po prečnemu času najbolj približal Zvone Vrabič, tretji..,?
Francu Turku je komisija podelila diplomo za najbolj elegantno vožnjo, Tomeku za prihod skozi cilj, Rado in Meta, ki sta toliko pričakovala, pa sta dobila tola žilni diplomi. Diplom je na žalost zmanjkalo, vsekakor pa bi |0 moral prejeti tudi naš organizator (GLAVNI) Milan Puklič Bilo je lepo Želeli pa bi, da bi na naslednje tekmovanje prišlo še več sodelavcev.
Metka Vrhnjak
IZLET NA VELIKI SNEŽNIK
Planinska sekcija Gorenje pripravlja za ljubitelje planin v nedeljo, 27. aprila 1986 izlet na 1796 metrov visoki Veliki Snežnik!
Odhod avtobusa je ob 5. uri izpred Rdeče dvorane, peljali pa se bomo skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki do Ilirske Bistrice in od tu še 19 kilometrov do Sviščakov, od koder se bomo povzpeli na Veliki Snežnik. Na najvišji vrh v visoki Snežniški planoti je približno za 4 ure hoje, z njega pa lahko vidimo vso Notranjsko, Julijske Alpe, Polhograjske Dolomite in Kamniške Alpe, precejšen del Istre ter Jadran in Kvarner z vsemi otoki. Vrh je od 1500 metrov naprej tudi zavarovan zaradi redke planinske flore, saj je tu botanični rezervat, ki zajema območje nad gozdno mejo. Vsi, ki se bodo odločili za ta izlet, morajo raču nati na snežne razmere, ljubitelji smučanja pa naj s seboj vzamejo tudi smuči.
Milan Kretič
VABILO!
Šahiste Gorenja vabimo, da se udeležijo šahovskega tekmovanja posameznikov v počastitev O F in 1. maja, ki bo 27. aprila 1986 ob 9 uri v hotelu Kajuh v Šoštanju.
Turnir bo računalniško voden po švicarskem sistemu.
V ponedeljek, 21. aprila, smo štafeto pospremili tudi skozi obrate v Gorenju.
Šport in rekreacija
SERVISERJI SMO TEKMOVALI