IzbsJs Issued « ' —' ' » • ——--- vesniška sila Je koncentrirana na grmadi ^ prodirata proti osrč-tsm ozemlju. hu Rumnije, sta dospeli do Ga- LONDON. 28. avg.—Nemška I latija, odprtino med Donavo fronta na Balkanu Se bila orna- hn Karpatskim gorovjem. Rusi jana. ko Ja Bolgarija odredile la- prodirajo tudi proti izliVi/ Do-gon nacilskih fcat a svojega osem- nave:' r K lis, doftm so Rumunci ▼ bitkah Moskva poroča, da ao Rusi v r Nemci saaedll prelase v Ka^Jofenzivi, ki se je pričela pred paiskem gorovju.* šestimi dnevi, ubili 100,000 in Radio Sofija poroča, da so Bol-1 ujeli 105,000 Nemcev. Uradni gari že rasoroilll več tisoč nem-1 komunike pravi, da so Rusi ob ških voj f kov. Bolgarske vlada krožili dvanajst nemških voja-js apelirala na savesnlke. naj po- ških divizij - na južnotepadni »tavijo pogoja glade sklenitve (strani Kišeneva, glavnega me-premirja leta Besarabije, ki je padlo v če- ZavernUkl atan v FrancUJ. 26. r « « o r. o i rv,.ri« rfp sile 60,000 mož se je podalo avg.-General Charlesde ni Gaulle, predsednik francoskega I PJ^ ^ y ofenziyi za. narodnega odbora, je doapel v. vasi nawlbin. Pariz, kjer je v svojem govoru IJ milj se. naznanil osvo^dltev francoske ^;^^ od Bukarešte in prestolnice.- Naznanilo o osvo- .f. \ OIo|filt hr^atncH Mitvi je sledilo poročilu, da so 92 mllJ «! Pleštl'a' boRate«a francoske in ameriške čete vko- ol£e«a P?1'*". . _ ...e v mesto .„ da Jc Povelj- Jjf^ « naj Me odlože orožje. krajev. J^ Prebivalci Pariza so navduie- Nemcl lzKub,li miliJon V0J, 0 * ^dravU,''ne Gaulla'klor U f/ontahvteur^eo- s, je vrni, po .tirih letih. V .vo- fe™^ * ^gTh jem govoru Je dejal, "da ne bo- nV ' ' mo počivali dokler ne vkora- ")^ • P.etfiku. kamo v Nemčijo kot zmagoval- ^' » MacArthur « avig. kot svetovna aila. O« bo spet zavzela mesto, katero ji|Jf v. "T*"" .. t bpfida " I Bombe so potopile pet parniKov a .. 11 .1 lin eno križarko, osem pa poško- Armrifike oklopne kolone sol"1 eno ' • ptolrl« do Reimsa, 85 milj sev^- dovale' V ■ rov/hodno od Pariza, 15 milj se-1 , vemo od reke Marne in 55 milj \TitOVO darilo . *' ju/nozapadno od Sedana, kjer \neWy0rikemu Zupanu Hitlerjeve legije 1 1940 pre- GUvnl gUn ^u TiU, 26. t)i'1 francosko bojno črto ln U"LV« drle V Francijo. vorškemu župamfLa Guardiju Druge kolone ameriške arma- Pokref katerega je nosil V te-k:,teri poveljuje general L u triletne ^rbe proti Nemcem S. Patton, so zasedle I jugogiovanakih hribih in go-ij'.ve«, 430 milj proč od nem-Sairtbkres bo prinesel žu-:37 milj iuino 06 re'Lanu Sava Kosano^ič, notranji ^M: p včla- mac e. Novi fttov Klavni stan m y £»d£n h ane- i* Ankare, dala zagotovilo, da ao Eksekutivni svet je dobil pro»- Elliotom, poveljnikom njq za vtrtop v ledferacljo^od u-1 formirane jtevezniške letalske ne bo vmešavala v bolgarske notranje zadeve. Sovjeti ae ne brigajo za obliko bolgarskega reiima. Edini pogoj, ki ga Ja stavila Moskva, ja, da mora Bolgarija dobiti vlado, ki bo prijataljaka I napram aovje^(Ru0«i, nije barskih delavcev. Ta ima Lllc na Balkaid, trajale deset TT" .| 9200 članov in>l«med teh jih dnl< ^ ^ ^ ogliill tudi vi ■rfffjKnfll TOZRTll »200 nri.ElcinLi___U.«L W I «elW « ie uposlenih 9200 pri ^Elgin giavnam atanu generala VVatch Co.TEfflfin, m. da Alexandra in en dan Je bil • , • •• " r ' gost generala Willlama J. Do-IVZTOR TeSlgnaClK n* v V n . novana, direktorja ameriškega1 " Bitke med rranCOZl lura^aa.strategijo, ki Je poalal i iOiU f V Marseillu Izdajalci oboroženi s strojnicami - --------f ^.JfU^VtiH j Osebni spor med njim in Nelsonom Waahlngton. D. C.. 26. avg. — I Charles E. Wllson je resigniral kot podnsčelnik odbora za vojno produkcijo zaradi osebnega vojaško misijo v Jugoslavijo. "Taka misija je bila že dolgo potrebna," Je rekel Tfto. "Vzelo je dolgo čaaa, praden je Amerike dobile pravo ln resnično sliko o situaciji v Jugoslaviji." Tito Je izjavil, da Je bil dose-,žen popoln sporazum med njim Upora z Donaldom Nelsonom, ns Marsellle, FranrlJa. 26. avg. — hn dr ivanom Subašičem, pred- čelnikom tega odbora. To jc Francoski rodoljubi so zavoje- Lednem jugoslovanske ubežne VVilson razkril na sestanku s čas-vani v ljutih bitkah s francoski- vlade, glede akcij enot Jugoslo- nikarjt. mi izdajalci, fašisti in člani pro- vanike bojne mornarice. On in Wilson, bivši predsednik Gen-nacijske stranke, katere vodja §ubašlč sta se sporazumela tudi eral Electric Co., je dejal, da je Jacques Doriot. Slednji se L operacijah Jugoslovanske sile Nelson ni izpolnil danih obljub, x>re proti rodoljubom kot zaje- na Srednjem vzhodu. zaeno pa ga je obdolžil oviranja te zveri. Oboroženi so s strojni- 'Uitanovnena je bila posebna pri izvajanju načrtov gleda pre-cami hi avtomatičnimi P^mi, katero tvorilo trije re- ureditve industrij, ki ao udele- katere .0 dobili od Nemce* gssss^^ naJodno žene v produkciji bojn«. mete-francoske čete so zaaedle Mar- Hivobodite^in prediUvnlkl rlela, za produkcijo civilnih po-seUles zadnjo sredo, toda biUte y ko- trebščin. ' 4 nadaljujejo Fi ancoaki Izda- razpollganje s skla- Predaednik Roo^vel Je spre- Jalci ^ boje ujetja ker vedo, da ' P 'Vamrznjeni" v tu- Jel Wilsr>novo res gnacijo, zaeno Ti^Hnlln. ^en.r iz teh sklsdov boP« j- objavil v^blnozmen).nih šel za financiranje skupnih voj.|pi«'m. To se Je zgodilo tik p.ed nih naporov. Tito in SubsAič sta ae tudi sporazumela glede načrtov o iskanju pomoči pri zavezniški administraciji za rehabilitacijo. Tito Je dejal^da temeljni dogovor ——- -------*—»»luumniiii •• mvuuuuiwv mož Pfc Charles ^krtich, rojen Tranallvanlje, obenem pa Je na-v LowellviUu, O. Pri vojakih je I glasila, da ne mara rumunakih bil od marca J942 In preko Je pokrajin In da njen namen ni bil poslan meseca junija. — Jo- tltiij0nje spremembe obatoječe-sephine Zupančič je prejela vest aocialnega reda ali omejitev* od avojega moža Pvt. Josepha I neodvisnosti Rumunije. Zupančiča, da Je bil ranjen v Zlldevno cla»leleareac?iJo Je podal Franciji v začetku avgusta. V 1Judgkl komUarljit „ zunanje armadi je od dec. 1943 ln Pre*° I zadeve. Ta pravi, da »agotovilo1 Je bil poslan v juniju. - zunanjega komisarja Molotova, na Louis Turk je bila obveščenu dino Kumuniji v aprilu tega la-od vojne oblasti, da Je v IndijiJtJl dr4t "rr^^PriTn^h"1!« "Sovjetska vlada smatra oavo- un' Tn ^nHi n £Humunlje izpod Jarma bil od febr. 1943 ln v Indijo je niciJike Nemčijaza bistveno pobil poslan v aprlln. !Njegov br.M^ ,, dJtWUradJi, Frank aluž pri hovn; ^veljslvo aovjetaklh ar- ^ T litUad ne bo odredilo razoroUtva .rt? ^^ rumunakih čet, če se bodo te o- Italski potem Ogrin brnlU( Nemcem ln Ifctffta- ni i^i ZiZU''1- rumunakih četam pri izvr- volakdi^e ^Td te častne dolžnosti. Pb- "Sij* 3S1 VbUposlLnl^-tvo ruskih .11 bo ustavilo febr. t. 1. Doma zapušča tudi štiri in pol leta starega sina. — V Franciji Je bil ubit 31. Jul. Sgt. Anthony J. Vidmar, aln Francea Vidmar. V armadi Je bodo ustreljeni. Ti so bolj ne varni sovražniki kot Nemci. Policija v Marseillesu, ki se je pridružila rodoljubom, sodeluje v čistki izdajalcev., Njen načelnik je Marcel |'i Nemci in zavezniki v prvi * - Viu vojpi: Nemci beže pro- •V.!.' '»irlsomrpe. ' • Zavezniška bojna leUla U»mbe na Porodilo Goebbels uveljavil nove odredbe Gledališča morajo zapreti vrata London. 26 avg. — Joseph Paul Goebbels, minister nacij-alte propagande in direktor totalne mobilizacije za vojne napore. Je uveljavil nove drastične odredbe, zaeno pa je naznanil. ds se bo vsak znak nelojal i^utciii n —----- k1 ,dia je naročil Kosanoviču, ki se ^ ...... jn.1 letala me- hajal v New VorkU, ko je ^ d| clvilUtl bežeče nemške ^ lrTM?novan za člana ^ JJm^, , imrtjo. da. Ivanske vlade, naj pove Titu, da | ume on ;................ln r... I ^ ntin#- za naM^«nrah|i franm . ».(j, — niiirriiiic ic-iijati »•»»»'■ ----.. , j a. na Itirl Btrani. If pavnKT in — — '» Franciil ao okupirale na nemške špionfe se nyiaiju>e|<• * rj^^ trnkov In re-|gentlne ta na.ičM^iJe franco n Antibes. sloviti leto- v Buenos Airesu in drugi«| »rgm- dvi izhajala. »kega ljudstva. ' •rodiranju proti Italiji.jtinskih mestih. • * , Churchill in papel honferirala v Vatikanu Rim. 26 evg — Pepef Pij Je cJJl. Ce z 900,000 Nemcev- Jel prodiral proti rnlredbi vojne-bllo ubitih, ranjenih in ujetih v|#a de|jartmenta. On trdi, da Je bitkah z zavezniki. Ameriške I v nasprotju s trsdicijami juinih izgube v Mikah z Nemci v Jutnll držav, Franciji so znašale do 23 av^u- ■ .u »7» Ubitih, ranjenih ly>-\pr0<|'ustil Rira okupai lje Hi— PROSVETA THE ENL1GHTENMENT f _ LAsmiHA iLO VERSKE »A»OD« PODPORME ~poiti-*«"^«SSILdooVtoo ciSuM^P-Te«. Chicago e»d Cook Co«Ur tU« T« i. — Com ouIAAO* p« aoyovo*u< >i rr. .. .. . ,»kih aimad je naravnost senzacionalno Pred neka) tedni amo mi- divili ruskim armadam, ki ao prodirale naglo naprej—deset, petnajst. dvajset ali tudi več milj daleč dan za dnevom. S še večjo naglico ae zdaj razlivajo po Frannji zavezniške armade, ki mogoče e doaežejo nemško mejo, ko bodo te vrstice prišle pred čitatelje. Čer noč ae je vrtoglavo preobrnila tudi Rumunija, sprejela zavezniške mu ovne pogoje, spremenila vlado in udarila po Nemcih In Ogrih V prihodnjih par dneh—mogoče še predno bodo te vtstice prh-U-ene— ji bo sledila Bolgarija Najbrže tudi Slovakija. Na Ogrskem pf ar že kuha revolucija. . . Z drugo besedo: nemška satelitska fronta je prav te dni v razkrajanju in pci iajkoli pričakovali. Uvajanje takih bojev pomeni, p Nemci morajo v Jugoslaviji Piti več kot deset divizij svoje 7°J!>ke, razen znatnega števila PteiiUkih. Ameriške transportne eskadre prinašajo veliko k zelo važne-hu dovažanju materiala in izva-»nja otrok in ranjencev iz Ju-plavije. Uvažanje ootrebščin in izva P' ,< ran loncev predstavlja ze-toirsten prispevek borbenim maršala Tita, katere so za ■ J" učinkovitost največ odvis f "d mogočnosti kretnje. Pre-E> " bila uvedena ta pomoč l1"1 partizani priailjeni, da T J< ranjence puščajo-na milost r-meev al- ua so ranjencem mo* r1"' "znamo število borcev ■ za me • krbijo. Sedaj partiza I *«>raj<, SVOJe ranjence pod 1j\>M -n v pečinah, dokler ne »P* ur vi zrakoplov, kil FŽS" k M RAF za prvo po-''« m prihajajo iz Ita " partizanske žene prvo pomoč. Kot osebja zračnih sil " 1'»Ikanu, tudi oni ži •ko težkimi okolšči r' partizani.! Ha* vršijo eno od na, ' *jrrianj publiciranlh Oni ae prt par- '"j"' tnkom ,genlakih bojev, a preden odhajajo na Balkan, dobijo padobranski poduk Med njimi so signalisti, ki so v neprestani zvezi s štabom v Italiji. Na malem otoku pri dalmatin ski obali je v vinogradu zgraje no letališče, ki rabi letečim borcem kot baza v ospredji* Ta ba za omogoča letalcem Spitefirc-jev večji premer čez bajkansk teritorij. Balkanska zračha sila ima tr glavne funkcije: da oskrbuje transportacijo, da vodi neodvisne yačne operacije proti sovraž iku in da podpira jugoslovan ko narodno osvobodilno vojsko zavezniške kopnene in mor nariške sile. Zadnjih par mesecev so ameriški transporti tipa "Dakota" renesli v Jugoslavijo več tisoč ton orožja, hrane in vozil, med katerimi so bili "jeepi", "traler (i" in lahko topništvo. Trans >orti se nikoli ne vračajo prazni, ampak jemljejo ranjence in otroke na poti nazaj v Italijo. Prvi mesec operacij "Balkanske zračne sile" so oni izvozili dva do tri tisoč ranjencev in otrok. Nekateri Amerikanci in Angleži, ki so se s padobrani morali vreči na jugoslovansko ozemlje in ki so živeli in se i. • Office of War Information, i1 Washington, D C. Ameriški urad za vzgojo, federalna agentka za varnost, urad za otroke pri ministerstvu za delo, so s podporo*vojne komisije za delavske sile začeli šf-rom vse dežele kampanjo za vzpodbudo k šolanju v cilju, da popravijo vpisovanje v srednje šole (high schools), ki je začelo pojemati vsepovsod v deželi. Tozadevne izjave so bile dane od naslednjih osebnosti: Paul V. McNutt, Chairman War Man-power komisijo in administrator Federal Security Agency; Ka-tharine F. Lenroot, načelnica oddelka za otroke in John W. Studebaker, U. S. Commissioner za vzgojo. V cilju, da "vpišejo in vzdržujejo dečke in deklice, ki so v starosti za obiskovanje 'high dežela ne mora prevzeti svojih schools' v šoli, dokler niso njih naiog kot voditeljica sveta, ako tečaji končani, bodiai, da so ves njeni državljani ne bodo vedeli, čas v šoli, bodisi da se drže do- Kako se je treba obrniti. A n«tf-bro izdelanih programov za šo- bolje se boste pripravili za po-lo in delo", sta pozvala urad za1 sie p0 vojni v " "Mnogo ved boste mogli pomagati k temu, da dobUno voj-clodajalce, organizacij? za de- no, ako boste dobro iiučeni," je o, politične prvake, dobrodelna d4.jttla mias Lenroot. "Vojaški društva, organizacije za pomoč izvedenci, ki stvar poznajo, pra-mladini in tudi mladino samo — I vija, da je res tako. Toda vojna da z vsemi silami podpirajo to ne bo trajala večno. Kadar pa Ttampanjo za povratek v šolo. bo nastopil mir, bomo imeli več Statistike o vpisovanju v sred- prilike in možr>oati, da si ustva-nje Šole in otroških delavcih so rimo lepo in zanimivo življenja dokaz potrebe tega organizira- kot kdaj koli. Imeli bomo pred nega napora, trde omenjeni ura- seboj ogromne naloge, ko bomo di. Od letnika 1940-41, ki je vi- morali izdelati vae ono, kar ljud del v ameriški zgodovini naj- je potrebujejo za dobro in pri z delom. War Manpower komisija je priporočila, da se uvedejo stalne mere 'ia delno upo-slitev. Tudi urad za vzgojo in urad za otroke priporoča to u-reditev, o kateri je dobiti podrobnejše informacije od vseh teh uradov. Omenjene mere so odobrila ministerstva za vojno, mornarico in komisija za tr- Sov sko mornarico Zedii>joniht*^ ,ržav, I . V izjavah, ka^ure so podali načelniki federalnih agentur, ki so začele to kampanjo za obiskovanje Šol, poudarjajo veliko potrebo šolanja za vse uspehe, bodisi v vojni, bodisi v povojnem svetu. "Vi želite, da bi bila ta dežela po vojni mogočna in da bi v njej vladalo blagostanje," pravi mr. Studebaker v svojem pismu ameriški mladini. "Toda naša Nova Evropa, obkrožen* na otroke in urad za Vzgojo vse ob-vzhodu od prve svetovne v,^- $in8ke skupine, učitelje, starše, sile Sovjetske zveze, ki se je iz klasične komunistične države razvila v uporabni, praktični etatizem; na zahodu' pa bo jutrišnja Evropa soseda anglosaksonskega sveta, ki je v teku sedanje vojne v mnogem preob-ikoval svoje konzervativno-ka-pitalistične zamisli. V samih nevtralnih državah, na Španskem, Portugalskem, v Švici in na Švedskem se krojijo nove oblike bodočega narodnega in mednarodnega življenja. Pogostokrat razlaga tenden-l ciozna sovražna propaganda, da se v Jugoslaviji, v Grčiji, v Bolgariji in drugih predelih srednje Evrope in Balkana pojavlja jo težnje po formiranju bodočih državnih oblik po vzorcih Sovjetske zveze. V resnici pa so razmere v teh deželah popolno-! ma drugačne. Mali kmetje in srednji sloji so glavni nosilci ljudske volje in kot taki tako omenjeni uradi. Urad za vzgojo in urad za o-troke sta izjavila, da je bil na- živo privezani na osebpb lastnino po dolgih ln dolgih pokole-njih, da bi svobodna ljudska volja gotovo takih vzgledov ne posnemala. Tega ao se posebno dobro zavedali pri nas v Jugosla viji in Narodni osvo^dilni svet, ki predstavlja na osvobojenem ozemlju začasn«? vlado, Je v svojih osnovah zajamČil osebno lastnino. Voditelji odpora v srednji Ev ropi in na Balkanu so stvarni ljudje in so zato ustvarili programe bodočih državnih tvorb ki*ohranijo osebno lastnino, ki pa na drugi strani uvajajo zelo koristne in potrebne socialne re forme. Etatizacija glavnih na rodnih bogastev je samo nujna potreba, bo koristila skupno stl. Vsak pošten človek mora priznati, da so rudniki, prevoz na sredstva, veleindustrija, ban kirstvo itd. skupna last in da je zato država ne samo upravičena, pač pa tudi dolžna, da nad-rjra in upravlja vsa ta sredstva, ki so potrebna tudi zadnjemu državljanu. Časi liberalnega gospodarstva so minuli. Država mora imeti vso oblast nad narodnim bogastvom, ki je v korist vsem. Te misli so se oprijeli francoski degolisti, grško osvobo-1 bodilno gibanje, in te nove dkVi-nrcbam vsakega naroda m višje število otrok vpisanih v I jetno življenje. Vseh teh stvar: teh šolah, se je pojavil padec pa ne bomo mogli imeti, ako na 1,000,000 vpisov. Leia 1940^41 bomo imeli ljudi, ki vedo, kako e bilo skoro 7,250,000 otrok v£l- jih izdelati. Šola je najboljša sanih na naših "high schools." mesto, da se naučimo vsega po V teku treh let pa smo izgubili trebnega za to." yse pridobitve od leta 1934 sem, Paul McNutt pa je povedal v tako da danes naše "high imenu War Manpovver komisije schools" nimajo nič več dijakov in Federal Security Agenc; kot so jih imele pred 10 leti. dečkom in deklicam v sta rosi Obenem pa javljajo omenjeni za obiakovanje "high schools" uradi, se je pojavilo vzporedno da je "začetek Šolskega leta s tem pojemanjem vpisovanja v jeseni vaš "D-day" v borbi za šolo, naraščanje Števila otrok te nov in boljši svet. Nadejam se starosti, ki so na delu. Oktobra da bo vsakteri izmed vas uspe leta 1943, ko so bile Šole že od- da se pokaže vrednega, prav ta prte, je bilo skoro 2,750,000 dač-lko z vsem svojim srcem in vso kov in deklic v starost i od 14 do | svojo dušo, kot so se pokazal 17 let na delu, bodisi ves čas, vredni z vsem svojim srcem in bodisi deloma. To je 3-krat to- vso svojo dušo vaši starejš liko kot jih je bilo na delu ob- bratje na vaeh bojiščih širom čega štetja v mesecu marcu leta | sveta." 1940. V juliju 1943 je bilo približni. H| 5,000,000,"oziroma preko polovl- 1)20r2IIP ce mladine od 14. do 17. leta na I1 vu WM V*«'*'1* delu. V letošnjem poletju pa. , j ■ *»r je število otrok v šolski starosti, (JOlfll DTOdURCUe ki delajo, zopet naraslo, pravijo 9 r f Skupina treh ruakih letalcev ln ameriški oficir na letališču v Palrbankau. Alaaka, kjar opasujejo prihod ameriških "lend-leaa* nih" letal aa RualJo. Preko Alaake v Itualjo Ja bilo poalanlh ia več tiaoč bojnih letal. Do Alaake Jih pripeljejo ameriški letalci, naprej pa ruakl. (Office of War Information, F VVashington, D. C.) slovljen poziv.j bistvenM^^zjave ravnatldja^a J0 "^ Jt t ^lvojno mobilizacijo Jamesi F. krajih, J er ^nByrnesa, z navodili za dobavo cev in kjer bo radi tega nei«>-1; ^ ^ „ ^ gibno, da ostanejo ^ I važnejše dele vojne produkcije, na delu, da naj tako urede delo . tmCru wf mladini mogoče I Mno«° ^ tak,h' kl "P"^*!0 »'odirajo naprej s toliko hitrostjo. To so le nekateri izmed predmetov, katere potrebuje naša rastoča vojaška sila v svojem ofenzivnem delovaniu. Naštevanje teh primanjkljajev še ne pove vsega, vendar pa ao ti predmeti najbolj kritično potrebni, tako da morata vlada in narod posve-;iti tej stvari vso svojo pozornost. Vojaške potrebe morajo biti na prvem mestu—njim se morajo podrediti vse misli na povečanja civilne produkcije ali povečanje dela v produkciji civilnih potrebščin. Naš aovražnik ja začel padati v vrvi. Vea je zmešan ln kolena mu klecajo. Zdaj ni čas za počitnice, s kate rimi bi mu dali časa, da si opo more. Zdaj Je čas, da svoje dalo dokončamo. Svojih mož, ki slu* ftijo v naših oboroženih silah, na smemo pustiti n^ cedilu. Odgovornost zs to, da ostane jo delavci v naših vojnih tovar nah na delu, je jasna in nedvom na. Ta odgovornost pripada občinam. Občina morajo izpolnit to svojo dolžnost, ako hočemo dokončati vojno, ne da poatune potrebno uvesti ?akon za obvez no delo. Oni, kl so ostali doma morajo ravno tako trdo delati kot se trdo bore oni, kl ao na bojnem polju. Storil bom vae potrebno za to, da dobe poaa mezne občine navodila za nabi ranje podpore vseh državljanov in delavcev, in aicer ne le v teh vojnih induatrijuh, temveč tudi v civilnih industrijah, tako du bodo vae lokulnu potreba krito." nanese v bolnišnice v Jih pre- »KOV ran i« t in šolo, da bo LVoje delo v vojnih Induatrljah, nadaljevati svoje šolanje obenem^ ^ ^J^ ^ ^ .poslom v civilnem življenju, ke je oznanil tudi sam prOdsed-1 Ako se bo sedanje zapuščanje nik češkoslovaške republike dr. vojne industrije nadaljevalo, bo Beneš. zelo občutno zmanjšalo možno- Tudi v konzervativni Angliji uti za brzi konec vojne, se pojavljajo podobne zamisli. Javnost v taj deželi pričaku Socializacija Evrope je na po- jc da ae bo vojna kmalu kon hodu, prilagodila pa ae bo po-^.ttia# v reanici prav nikdo ne ve, kdaj ae bo zaključila voj na, Naša vojna produkcija ae mora nadaljevati prav do zadnjega atrela. Pri Casalnu in na bregovih Normandije smo se naučili, da moremo rešiti mnogo življenj naših vojakov, ako uporabljamo zadostna količine artilerije in bomb Naši čaatniki na bojišču zahtevajo—in sicer čisto po pra vid—čedalj*? večje množine tc* kr artilerije in bomb ter muni cljaj Iz istih razlogov zahtevajo tu> Idi, dp povečamo produkcijo r«x* streliva Vsled tega moramo tu Izgledi za letev v Rusiji Moskva, (ONA) - Moskovaka čaaniška poročila pravijo, da bo sedanja žetev Izredno bogala, ta ko da bodo morali priakočiti na pomoč vsi starejši ljudje, ki še znajo vihteti kose in srpe. > širokih predalih Rusije od Or Število tujerodcev se naglo krči ' J* Številka aaznama b tujerodnih prebivalcih Združenih držav, katere je pred kratkim ob-avil urad za prisaljenlštvo in državljanstvo, prlkasuja, da ae tujerodno prebivalstvo nedr-žavljanov znatno zmanjšalo izza eta 1941, ko je bilo odrejeno, da se morajo vai tujerodci-nedržav-Jani registrirati. V prvih maaa-cth omenjenega leta ja bilo v Združenih državah ša okrog pat milijonov nadržavljanov tujega zvora. Sedaj jih ja še okrog 3,-000,000, in aicer -,623,600 moških n 1,976,400 žensk. Vzrok tamu zmanjšanemu številu tujerodnih nedržavljanov je seveda dejstvo, da je valiko Štavilo teh zaprosilo tekom zadnjih dveh ali treh lat za državljanske pravice. Statiatika kaša, da ni bilo nikdar prej v zgodovini Združenih držav položenih toliko prošenj za držafljlhatvo, kot jih je bilo v teku časa od 1. 1941 aem. Razumljivo Ja, da ao število tujerodnih nedržavljanov deloma skrčili tudi naravni vzroki: smrt, odhod iz dežele, ali pa daportacija. Porazdeljen Jo tujerodnih nedr* žavljanov Je zanimivo in značilno—v državi New York, n, pr., živi skoro ena tretjina vaeh nedržavljanov, okrog 1,022,000. Večje število tujerodnih nadržavljanov imajo tudi naalednja države: California 352,100, Penn-ayIvama 250,300, Maaaachuaetta 233,000, Illlnoia 222,100, Miohl-gan 210,000, Connecttcut 122,400, Ohio 118,100. Drugo zanimivo dejstvo, ki Ja razvidno in poročila neaeljani-škega urada Združenih držav Ja to, da ao priaeljen! nedržavljan! povečini starejši ljudje, katerih povprečna starost je 51,7 let, dočim je povprečna starost aeda-njega prebivalstva Amerike 29.5 Fotograf, kl Jo aaol to ritko. Je bil »o^ kamion, na katerega lo letalo Tbunderbolt »rgio dl povečati produkcijo v naših tovarnah, ki izdelujejo granat* ln bombe. Dejstva aama zahtevajo pogumno in amotreno delo v pogledu onih maloštevilnih fabrlka-cijskih programov, v katerih Je produkcija trenutno kritično majhna ln obenem nujno potrebna, Vojaka in mornarica morata prejeti v najkrajšem ča au vae one težka topove in municijo, bombe, radarak* naprave, tovorne avtomobila, tanke in,, material za zidanje, ter plašče in ft^l lo te v hipu ko Jo eksplodiral aartjskt »o ald J akt I More, v katerih bodo apeli vo-Prtsor Je lt Francijo. |jski, kl na vaeh bojiščih sveta loviika pa do Ciorkija ln Tule let. Od pol milijona reglatrlra zore tako ogromne količine žila, da Jim razpoložljivi poljedelski stroji ne bodo kp*. Kljub vsem velikim težkočam, katere ao morali premagati ru«k! poljedelci, le bilo letoa poaeja-nih 30 milijonov akrov več kot lani. 7a> začetkom avgusta je bilo v Humi ji požrtuga polovico več žita kot ob istem času lani. V splošnem Ji* letoa več polje-dclaklh strojev na razpolago kot lani, toda kljub temu morajo kmetje z največjo pazljivostjo gledati na to, da nobena kombi-ria ne poč« ve. In preko tega Jc bilo potrebno še poklicati nazaj kosce, kl ao bili že pred leti skoro popolnoma izgtnlll, ker ao žetev pobirali le še stroji. nih tujerodcev, katerih rekordi ko bili pregledani, jih je čez 28% v starostni dobi 60 let ali več, ostalih 29'/i pa jih pripada v ata-rostno dobo med 50 in 59 lat. Okrog 90% nenatiuallziranih tujerodcev, kl ao atari čez 60 let, Je prišlo v Ameriko pred letom 1924 Statistike tudi prikazujejo, da Jr med Poljaki In Italijani največji odatotek teh, čez 60 let atarih nedržavljanov, kol tudi onih med 50. In 59 letom. Angleški priaeljencl v Združenih državah tvorijo proporčno vtao-ko ŠU*vilo nedržavljanov v gornjih staroatnlh skupinah —rila. V Prosvoit ao dnevne no la delavsko voatl. AU Jtfc čttate vaak da nT PROgVEtA M1HAIL ARCIBA&EV kar aem mislil, mi pa izražate svoje nezadovoljstvo? . . . Krasno! ... Če bi vi ne bili neumni, sentimentalni mlečki, bi vam rekel, da imam prav in Svarožič je v resnici živel neumno, trpinčil se je po neumnosti in sedaj je u-mrl idijotske smrti, vi pa ... vas sem se pa naveličal zaradi vaie otopelosti in neumnosti in bežite vsi k hudiču! Ali vam kaj hočem?... Marš!** Sanin je šel naravnost in si presekal pot skozi one ljudi, ki so mu jo zastavili. "Ne suvajte, prosim!" je z visokim, nekoliko petelinjim glasom protestiral Safrov, rdeč do solz. 'To je nesramno!** je začel nekdo, ne da bi končal. Sanin in Ivanov sta prišla na ulico ter precej dolgo molčala. "Zakaj pa razburjaš ljudi!" je izpregovoril Ivanov. 'Tako te bodo imeli za pogubnega človeka!" "Če bi tebi vae življenje tako trdovratno letali pred noge ti avobodoljubnl, mlad} ljudje," je resno odgovoril Sanin, "bi jih Se drugače prijel! .. . Sicer pa vrag ž njimi "Nikar se ne jokaj, prijatelj!" ga je zavrnil Ivanov napol v šali, napol zares. "Veš kaj . . . Pojdiva kupit malo piva in bova pila v spomin božjega hlapca Jurija! Ne?" . "Dobro, lahko!" je hladno odgovoril Sanin. "Predno se pripeljeva, se bodo že vsi razšli," je oživljeno izpregovoril Ivanov; "midva bova kar na njegovem grobu popila . . . Rajnkemu v čast, nam v veaelje!" "Dobro." Ko ata ae vrnila na pokopališče, ni bilo tam nikogar več. Križi in spomeniki so stali kakor v pričakovanju in nepremično tlačili rumenečo zemljo. Nobenega živega bitja ni bilo ne videti ne slišati in samo polzka, črna kača je zlezla čez stezo in odpaj^p lubje je zašuštelo. Ivanov se je stresel. j "Viš, grdoba!" je pripomnil. Pri avežem Jurijevem grobu, ki je dišal po izkopani, aveži, mrzli zemlji, po starih, gnilih krstah in po zeleni jelki, sta zavalila na travo kup težkih pivovih steklenic. XLV. "Veš kaj ..." je rekel Sanin, ko sta čez kakšni dve url prišla na temnoy somračno ulico. "Kaj?" "Spremi me na kolodvor, jaz pa pojdem stran!" . Ivanov se je ustavil. "Zakaj?" "Dolgčas mi Je tukaj ., " > "Si se ustrašil, kaj?" "Koga? Stran bi. rad odšel, nič drugegaj" "Čemu?" ' : , "Prijatelj, ne atavi neumnih vprašanj! Rad bi in nič drugega. Dokler človek ne pozna ljudi, še vedno miall, da bodo kaj *dali . . . Tu ao bili prav zanimivi ljudje . . . Karaavina je bila videti nova, Semjonov je še živel in tudi o Lidi bi mialil, da ne bi šla navadno pot . . . Zdaj je pa dolgčaa. Naveličal sem ae vaeh. Ali ti ni tega dovolj? Razumeš, jaz aem prenašal te ljudi, kolikor aem jih mogel... več ne morem." Ivanov ga je dolgo časa gledal. "Torej greva .. je rekel "Pa se boš poslovil od domačih?" "Ah, puati Jih ... kar se njih tiče, sem ae jih pa najbolj naVeličal." "I, avoje atvari pa vendar vzameš a seboj?" "Jih imam malo . . . Pojdi ti na vrt, jaz pa grem v sobo in ti dam kovčeg skozi okno. Ce ne, bodo videli in sitnsrili z vprašanji; kaj naj jim pa povem takega, da bi jih potolažilo?" (Dalje prihodnjič.) Trije ameriški vojaki na Kitajskem se pogovarjajo o norem volilnem zakonu, ki ga Je sprejel kongres zadnjo pomlad, po katerem Je bUa večini vojakom odvzeta volilna pravica pri Jesenskih vo-itvah. Ob to pravico Jih Je spravila kongreena koalicija Južnih burboncev ln republikanskih torijcev. 6-4 DVE STAN. ZIDANA HIŠl Dohodki $80.00. Cena je $4,500, a 1831 W. 21st. PI. Lastnik na lfl Cullerton odzadej, phone See)ey 431 UPHOLSTERE in TRIMER za tn sedeže. Nujno vojno, stalno del 4403 N. Pulaski Rd. LETOVIŠČE of jezeru s 75 akro zemlje. Imam tudi druge farme i prodaj z živino in stroji. Pišite i pojasnila na J. K. Wrzosck, 410 1 Franklin St., Stanley, Wis. TISKARNA S.N.P.J v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, franika, kiyige, koledarje, letake itd. v vii \ ' \ ? alovenakem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih . . *..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .....Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerna. unUsko delo prve vrsti Pišite po informacije na naslov: snpj p rln t e ry ♦ 2657-59 8. Lavradale Avenne - • Chicago 29. Illlaok TEL. ROCKWELL 4104 Po sklopa 12. rodno konvencijo so lahko neroM na Ust Prosveto to prišteje eden. dva. tri. štiri ali pot članov ia one družine k eni narož nlnL Liai Pro«vete stene aa vae enako. se člane ali eešlane M 00 n ono letno naročnino. Koi oa člani še plačajo pri aaosaseniu 11.20 u tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej aedej al vsroka. re*. da Jo list predrag sa člane SNPJ. Ust Prosvata Jo vaša lastnina is gotovo Jo v vsaki drušini nekdo. Id bl rad atol list vsak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri Uh članov preneha biti člsn SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam ivoj liit tednik, bode moral tisti član ls doUčne družine, kl Je Uko >kupno naročena na dnevnik Prosveto, U UkoJ naznaniti upravnlitvu lisU, in obenem doplača U dotično vsoto listu Proaveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum m to vsoto naročniku Cena listu Prosvete Jo* Za ZaruLdršaveU Kanade HM Za Chicago In okolico )• ^ 1 tednik la.__iN 1 tednik In-------- 2 tednika la.___MS 2 tednika In............ UJ 9 tednike la._____US I tednike ta...................3 * 4 tednike la________1JS 4 tednike !a-~.-- 8 tednikov in._______ aU • tednikov «■............ »-50 Za Evropo Je........... 89.00* IapolniU spodnji kupon, priiošite potrebno vsoto denarji sli Mooor Order v pismu in al naročite Prosveto. UsL ki Je vaša l.stnla*. kažejo na gozdnih potih. Kadar mu jih je mati trudoma kupila, Jih je takoj prodal ali ps razdelil med tovariše. Kako Je priše do četrtega ršzreda,' Sam ne vem. Z vsakim človekom je b blag, prijazen, ves otrok; z učitelji pa je bil neusmiljen, ker jih je smatral zs svoje natume ln poglavitne sovražnike. Neki suplent, siromak, je bil toliko naapameten, da je udaril Gašpe-rina po licu. Ta je vstal, bil je nenadoma ves temsn in Je rekel tiho. "Ti, še enkrst poskusi!" .. Suplent se Je hitro okre-nil. In to Je bil tisti Gsšperin, kakor nem gs videl nekoč na uli-d, vpričo ljudatva. Pred njim Je sUla njegovs mati, vaška kramacica ali kaj takega. Majhna, diobna ženaka je bila, za za glavo manjša od aine. Povedali ao JI bili, nesrečneži, ds je knjige že spet prodsl in zafreč-kal. Obdelovala gs je kar na ulici z drobnimi pestmi, on pa nI zinil beaede, klonil glavo in je čakal, da se mati utrudi. Mene je imel rad zato, ker sem mu piaal naloge. Nič ae ni zmenil, če je rainl profesor Ru-tar v svojem korenitem slogu nspisal pod njegovo nalogo: 'To ni zraslo na tvojem zelniku!**— AU pa "Prijatelj, to ni tvoje (1911-1913) IVAN CANKAR listku za poskus njegove "Črti-ce**, ki jih je spisal v letih 1911« 1913 in niso pssv nič "Ježke", CitatelJ ae naj poglobi v krasoto njegovega jezika in pesniško lepoto njegovih misli in užival Ka bo do najvišje mere ... Ured.) (Splošno Je znano, da je bil Ivan Cankar največji alovenski pisatelj. Njegova dela so biser slovenske literature. In kljub temu, da smo že vsi neštetokrat slišali ali čltall, "da Je Ivan Cankar naš največji pisatelj," so njegova dela (aktlčno zelo malo poznana med nami. med narodom Razlog menda je, ker so si ga jirilastili "učeni ljudje" in proti laaili, "da ga masa ne razume . . . ker piše previsoko (ali pre-globoko) . . ." Cankar Je bil rea velik satirik, velik mialec, toda njegova dela ao razumljiva vsakemu čitatelju, kl ae lahko poglobi v še kaj drugega kot šund-romane Tudi nI v vseh svojih delih "težak" . . Kdorkoli ljubi lepo liteiaturo. je čitanje Cankarja največji užitek. Njegov jezik Je neprimerno lep in njegove misli »o misli poeta, Uraie-ne v prozi ... Da Ivan Cankar med nami ne t>o man samo po imenu, amo ae odločili, da podamo čltateljem Prosvete v pod- SOSOLCl V ljubljanski tealki sem unel sošolca, ki se je pisal za Gašpe-lina. Ta Gašperin je bil velik neg«Hlnik. učiteljem nadloga in strah. Lep, zdrav fant je bil, veaelje očem. In tudi veselje srcu; zakaj vsi tomo vedeli, ds je od konca do kraja zvest ln plemenit. Vsi smo to vedeli, samo učitelj ne; kfkor je pač navada. Med učitelji In učenci je višji zid in dsTJtnnoet. nego med Vatikanom in Kvirinalom. Gašpettn se načeloma ni učil* šoUke knjige Je zaničeval odkritosrčno. Nekoč ml je povj*> dal. da ae mu zde kakor tiatl na gnusni polži, ki ae po dežju po- PROSVETA SNPJ. 2SS7 So. Lavmdale Ava. Chicago 28. IU. Prilošoao pošiljam naročnino se Ust P«* L Ifene______________________________^ Naslov_________ Ustavite tednik U ga pripišite k moji članov moje drušinet od »ltdeOk H. R. Pe«»