66. številka.
V Trstu, v soboto 17. avgusta 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vmtko sredo in loboto oh 1. uri popoludne
„Edinost" stane:
za TB6 leto gl. 6.— ; izven Avst. 9.— fU za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , za Setrt leta „ 1.50; „ „ '2 25 , Posamične Številko se dobivajo v pro-dajaluieah tobaka v Trstu po **
v Gorioi in V Ajdovščini po « nov. Na narocbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
V«i dopiai »e poiiljajo uredništvu v ulici Cnrintia »t. 28. Vmiko pUmo mora hiti frnnkovano, ker iiefrn okovana ne ne npre-jeinajo. Rokopisi ho ne vračajo.
Oglasi in oznanila ho računi po 8 nov. vrHK-rt v petitu ; za naslov^ r. debelimi črkami se plačuje prostor, Kolikor bi ga obneslo navadnih vrHtir.
Poslana, javno zahvale, osmrtnice itd
ne račune po pogodbi.
.Naročnino, reklamacijo in furnirate prt<-jeina upravništvo v ulici Cariutia '28. Odprte reklamacije no pro«te požtnine.
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
»V aJinoit Ji rune«.
Grof Taaffe.
Predvčeranjem je minoio deset let odkar je presvitli cesar v svojej veliki zaupljivosti poklical grofa Edvarda Taaffe ; predsedovati ministerski zbor ter voditi i notranjo državno politiko. — Vsi časniki1 vse monarhije in tudi zunanji razpravljajo aedaj o uspehih in neuspehih Taaffe-jeve 1 vlade in vsi hvalijo sploh njegov visok talent in zmožnost. Nad vse gledal je na apravljivost mej raznimi narodi: sprava narodov mej seboj in oživenje pra- ■ Tega avstrijskega čuta, domoljubja in uda-nosti, — to je bil njegov smoter, v to je posvetil vse svoje moči. Redka je sicer prikazen, da bi v ustavnih državah jeden mož deset dolzih let ostal na krmilu in istinito zmožnosti v vladanju grofu Taaffeju ne smemo in ne moremo zanikati, kajti vedel je vstrajati deset let in vladati ladijo 1 avstrijsko notranje politike navzlic nevarnostim in preienjn, divjanju in razhajanju raznih prevnetih strank i to, držeč se • trdno ustave.	i
Na podlagi avstrijske ustave jel je ta odlični mož delovati. — Misli in smotri bili so mu brez dvojbe plemeniti: — zadovoljiti je hotel vsem pri tem pa okrepčati in ojačiti avstrijski domoljubni čut,1 udanoBt in zvestobo v vseh podanikih ata-rodavne Avstrije/
V koliko je v tem uspel, kažejo nam sedanje razmere. Hoteč izvesti jednako-pravnost in s tom spravo mej raznimi na-! rodi. preveč je še vedno držal se prejšnjih sistem osobito Meternichovih, koje vse so cikale na to, da nemški ostane v j Avstriji uradni jezik navzlic majhnemu' številu Nemcev napram prevladajočim Slo-j vanom. Zadnjim, in tudi nam Slovencem,' hotel je biti vendar nekoliko pravičen in1 koj v začetku svoje vlade bilo je upati, j da i nnrn Slovencem prisijejo boljši dnevi1 narodne ravnopravnosti. Strogo pa po do- j »lovnih prupisih ustavnega zakonika in pri! tem iruajočoinu vedno pred očmi slovo, da nemščina mora kakor dosedaj ostati uradni;
jezik, — grofu Taaffeju ni bilo možno izvesti popolno §. 19. ustavnega zakon« niti vzgojiti trajne sprave. In uprav radi tega nahajamo se v Avstriji sknraj še vedno na istem stališču ko pred desetimi l« ri. k<i so nam ju začelo svitati. Narodnostne borbe, ne da Iti bil« končane in narodi — podaniki iste države živeli v miru in ."logi, so vedno p« odmovnjo tožbe in tarnanje o krivicah, ki se godiš v narodnem obziru. Nemška irredenta na sever ju in luška na jugu dvigajo vladi nasproti svoje strupene glave. Mi Slovenci št1 vedno ho moramo šiloma učiti nemščini in italijanščini ter nemarno štt sedaj niti jedne srednje šole v tem ko nemških mej nami mrgoli. Predolgo 1 > i bilo omenjati uspehov ki jih je dosegel grof Taaffe na družili poljih. Z modrim zakonodajstvom pov-zdignol jo državne dohodke in zmanjšal — kolikor je bilo možno pri obstoječih kritičnih razmerah — troške; tudi na šolskem polju je dosegel morda več uspehov.
čehom, dobro vedoč, da so činitelj, na katerega se vlada mora s pozornostjo obračati, bil jo nekoliko pravičnejši ustanovivši jim I. 1882 češko vseučilišše v Pragi. Tudi na TržaČane se je pod njegovo vlado oziralo ako pomislimo, da so bo v tej dobi dovršila znatna dela v tr-žaškej luki ter se osnovala laška obrtniška Šola.
Vsem je znano kakšno je naše Bta-lišče. Slovenci smo razcepljeni na pet deželnih pokrajin. V primeri s Koroško in Štajersko, kjer naša brača še vedno zdi-huje in je zatirjan po kolturnih Nemcih, na Primorskem učinjamo znatno večino vsega prebivalstva. Da bi mi ne bili naj-zvestejši podaniki in stražniki ob „Adriji" o tem nikdo ne dvomi in odlični, nepristranski politiki svetovali so celo v zadnjoj dobi vladi, naj bode Slovanom na Primorskem milejša. Značaj deželi morala bi delati večina; tu pri nas pa so večina mora klanjati manjšini. Kdo je pač kriv tem nenaravnim razmeram nego napačna vladina sistema P Upamo, da v prihodujo-
sti bodo bolje. Narodni boji, koje je prejšnja doba malo poznala prišli ho v zadnjem desetletju tem jačjo in odločnejše na površje. Spravijivost raznih narodov mogočne Avstrije — program TaaffVjeve politike — so ni še izvršila in no n« bode ako se vsem narodom ne tiovole podpolne pravice brez pomislekov in protežiranja jedne ali drugo narodnosti! Narodna borbe so stoprav začele in miru ne bodo v naše j državi dokler so jednakopravnost doslovno ne izvede.
Gledč ojačenja domoljubnega čuta, pridobil si je grof Taaffe v desetletju svojega vladanja nevenljih zaslug kajti vni avstrijski narodi, čeprav različnega jezika in teženj, z zaupnim in zvestim srcem glednjo na skupno mater Avstrijo, njili skupno domovino in na njenega umnega vladarja, vsim narodom enako pril jubljenega, presvitlega našega cesarja Frana Josipa I.
Tržaška okolica
v letih 1840 do 1889.
II.
Mnogokrat, se je govorilo tudi, da nam primanjkuje inteligenco, kr r je po nekakem istinito. Ali kdo je temu kriv ? Naj pomislijo le o uravnavi ljudskih šol v okolici j potem lehko vsprevidimo kako težko je ' okoličanom vstopiti v mestne srednje šole, , Priporočalo se je okoličanskim starisem 'naj svojo otroke pridnejše v šolo pošiljajo, da bi bilo na tržaških srednjih šolah več 1 okoličanskih dijakov. Izvrstno bi to bilo, a pomisliti je treba, da imajo okoličanski otroci marisikaj prebiti, predno vstopijo v gimnazijo ali realko. Dobro mi je znano 1 o učencih, kateri dovršivši domačo ljudsko ; šolo morali so vstopiti Se le v I. razred nemške ljudske šole v Trstu. In predno se jih more sprejeti na gimnazijo ali realko morajo vsaj 4 lota zahajati v nemško ljudsko šolo.
V tem obziru ao mi zdi jako primerna „pripravnica* na Prošeku. Za našo raz- (
PODLISTEK.
0 narodnem petju.
i.
Naš narod ne pozna zabave brez petja. Starec ali mladec zakroži jo po svoje, ko mu je vesolja polno srce. Kjer ni petja, tam tudi ni dobrih ljudi. Le pokvarjenemu in moralno mrtvemu čutu petje ne ugaja. Kak bi moral človek biti, da bi ga mila domača pesem ne ganila, ne bi prestavila iz naravnosti v nadnaravnost, iz dolgočasne sedanjosti v položaj sladkega promatranja v nek sladki čut! Z občutkom peta pesen prestavi človeka povsem na drugi svet, kjer pozabi vse skrbi in težave, kjer dobi vsak količkaj dojmljiv čut peroti vzvišene poezije. — Da ne govorim preveč abstraktno, pomislimo samo na naše prosto-narodne pesni. Kakor so preproste in enostavne, vonder je tekstu ali besedam vsaka popolnoma umerjena, da, dostikrat bolje kot marsikoja umetna, kjbr gresta napev in tekst vsak svojo pot. Vzemimo v primer občo znano „Zagorski zvonovi". Ta pesem, dobro peta, mora v
duhu človeškem res postaviti s cvetlicami posut mrtvaški oder, na njem leži mrtva deva. Okolu njo stopajo tovarišice ter jej skazujejo zadnjo čast. Oče in mati žalostna tarnata okrog, ne vedoč kam se djati, da bi vsaj nekoliko utešila prebritko bol in tugo za hčerko — edinico. — Tam za daljno goro pa stopa nekdo ve« žalosten in pobit, dobro vedoč, da zvonovi za to danes pojo tako milo, ker „nemara preljubo k pogrebu neso!a — V pesni „Zvezdi" ali „Tam za goro" mora zopet vsako čuteče srce prod seboj v duliu videti mladeniča ki kaže tja za goro, kjer ga zvezda „tako milo spomina, kaj so je tam svetilo in kaj glasilo tako milo . . ,"
Uže klasični Grki so pripisovali petju čudovito moč, Odisej jo moral sebe in svoje tovariše privezati na ladijo, da jih sovražne Sireno h svojim milim petjem neso zvabilo v globino morja. Tovarišem je tudi ušesa zamašil. — Orfej je prej divjo zverino ukrotil z lepim petjem.
Utrujeni in onemogli polk spravi dobra godba zopet na noge. V vojski dajo vojaku pogum, da ntoji liki skala neomajen nasproti sovražniku.
Potjo delimo v narodno in umetno. Narodna pesen je ona, kojej je narod sam izumil napev in besede. Včasih seje to dogajalo kar zajedno. Lahko pa imenujemo narodne tudi one umetne pesni, kojiiu jo narod le komponist. Sploh so moro imenovati narodna vsaka pesem, ki
se je uživela v narod sam. Tako vemo,
i . . da jo bil M. Vilhar pravi narodni pesnik,
ker je mnogo njegovih pesni takoj našlo prostora in doma med narodnimi popevkami. Znal je narodu „naprej peti", kakor je trdil Levstik. Vsaka, po napevu, tekstu in vsebini lahka pesen, preido v duh naroda.
Vse druge pesni, ki so narodo-vej naravnej pevskej zmožnosti pretežke, imenujemo umetne pesni, ker si narod no more brez pravih pevskih vuj prilastiti napeva in besed. Sploh pa mislim da med narodnimi in umetnimi pesnimi meja ni Kinežki zid. Tudi umetna pesem, rekel sem, postane s časoma narodna, samo da ni pretežka. Umetnim pesnim se torej treba učiti, narodnim pa ne, ker jo vso v njih tako lahko, da jo moremo peti užo po po sluhu. Za umetne
mere je tudi dobro, da se vsprejomaje učenci one pripravnice le na c. kr. srednjel šolo, kajti oni, kateri se uče na mestnil ital. šolah no navadno za na* izgubljeni! A okolici bi se morale v najkrajšem časi napravili šo dve ali tri enako pripravnice. Propotrebno bi bilo to n. pr. pri sv. Ivan*1 v Skednju (ali pa pri. sv. Jakobu) in ^ Rojanu. Imenovane pripravnice bi se go tovo z učenci napolnilo in to bi bilo zn nas velike pomembe. V Proseškej pri pravnici vzgojilo so je užo lepo število naših dijakov, kateri bodo sčasoma edin» naša inteligenca v Trstu. Da vlada napravi v okolici vsaj še tri enake priprav nioe, zato bi se morali odločno potegniti naši poslanci. Poskušalo naj bi se s šolami z vzgojitvijo inteligence zopet pridobiti česar smo zgubili v teku jednega polu-stoletja osobito pa pod zadnjo v 1 a d n o politiko! Stari okoličanski slovenski narodni živelj propal je za mnogo. Nekdanja krasna okoličanska posestvu spremenjena so v „ital. ville!" Ni jo več v okolici one vsoobčne navdušenosti zn narodno in avstrijsko stvar, to mora \ prvej vrsti sprevideti si. vlada! Kjo so nekdanje okoličanske čitalnico in dotične veselice v okolici? Da jih viditi ni več — tega kriv je — ne „tuji meč" a „tuja politika" in sovraŽtvo do vsega kar je slovanskega, katera politika je dosedaj v Trstu edino bila na površju, krivo je vsemogočno delovanje trž. magistrata. Pre-mišljujo so in tuhta, kako bi se v Trstu zopet uvedlo „patrijotično mišljenje". Stvar je pa tako lahka. Od vzemite „preveliko moč" magistratu, postrižite peroti lahon-skemu časopisju, priznavajte domačim Slovanom od Boga jim dano pravice — in dobri nasledki pokažejo so kmalu!
Delovanje magistrata se bodo pokazalo zopet pri prili. volitvah v mestni svet kar bode lehko uvidela tudi slavna vlada. Videlo so bodo skoraj gotovo, da ne moro niti v okolici prodreti vseh 0 kandidatov „T5din;)»tia, katere smolo prištevamo vla-dinicu. Od vladino strani naj bi se posku-
pesni treba dobrih, izvežbanih pevcev. Čeprav povsod gojo petje, da ima skoro vsaka vas užo svoj pevski zbor ali vsaj kvartet in če tega ne, vsaj nekaj iz" vežbenih pevcev, vonder se mi zdi koristno o tem kaj več reči.
Ni še vso tako kakor bi povsod moralo biti, in uvažujoč velilčo važnost petja za narodno omiko, mislim napisati o tem par vrstic. Marsikje poreče kdo. da o n ne misli tako, a pomniti je trebn, da imamo vsak svojo prakso. In baš o petju, kolikor se je uže pisalo in kolikor se še bode, ne bomo kmalu še sigurni reči: tako je treba učiti petje. Saj še v drugih vedah so različni učitelji različnih misli. Naj porečejo pevski strokovnjaki kar hočejo, strokovnjak sam nam še ni porok, da biva v njem tudi dober učitelj njegove stroke. V tem, mislim, da ima besedo tudi ljudski učitelj. Pustimo pa to.
Narodno petje ljubi možki čvetero-spev, redko kedaj ženski, nikdar pa ne tuešani zbor. Opozoriti moram čitatelja užo naprej, da mislim in govorim raz stališče, kakeršno zavzema slovenski učitelj in or
Salo slov. živel j ojačiti, Slovanom naj bi se od vladine strani priznalo kar jim zakon jamči. Mogoče, da se pod prili. nn.Sim namestnikom razmere /boljšajo — mogoče da se najde se kdo, kateri bode znal tržaškemu magistratu „stopati na prste!41 —
IV. velika skupščina
„družbe sv. Cirilu in Metoda".
V četrtek 8. t. m. vršila se je na Bledu IV. velika skupščina „družbe sv. Cirila in Metoda". Okoli 9. ure zjutraj drdralo je od železnične postaje doli proti jezeru blizo 20 voz z vnanjimi zastopniki, a mnogo gospode je moralo iti pes, ker ni bilo dovolj vozov. Lepo število zastopnikov dospelo je pa uže dan pred na Bled. tako da je bilo povsem soditi, da bode pri glavnej skupščini mnogo udeležencev. — Vreme je bilo nekako tiho, oblačno, mislilo se je celo, da hode deževalo, a nebo se je potem razvedrilo in imeli smo krasno vreme. Ob 10. uri zjutraj bila je v cerkvi na otoku sv. maša, pri katerej so peli l jubljanski pevci. Petje jo bilo res izborno ; bila je to peta slovenska maša kakeršne so ne sliši vsak dan. Mislil sem si, da bodo nekateri navzočni gospodje pač iz-prevideli, da ni umestno se trgati le za latinsko cerkveno petje! Po končanej sv. maši zbrali smo se v dvorani gostilne „Pri Petranu" h glavnemu zborovanju. Preč. g. predsednik Tomo Zupan, odprl je zborovanje z lepim in primernim govorom. Na to je sledilo poročilo tajnikove. Iz tega je vsakdo izprevidel, da je družba dosedaj dobro napredovala. Poročilo je bilo res izvrstno sestavljeno in v/prejelo se je z vseobčnim odobravanjem Boljšega tajnika ne moglo bi si pač pridobiti glavno vodstvo kakor je Čast. g. /logar, kateri neutrudljivo deluje v prid družbe in dumovine ! Blagajnik gosp. dr. V o a n j a k poročal je na to o družtvenem premoženju. Poročilo se jo vzprejelo z odobravanjem. Oglasilo se je tudi mnogo govornikov, ter stavilo različne predloge. Omeniti moram posebno predlog g. župnika Berce-ta, naj bi postala vsaka slovenska župnija pokroviteljica „Družbe sv. Cirila in Metoda". V skupnih slovenskih deželah je do 600 župnij, katere štejejo več duš nego ona g. župnik a; ako bi postala vsaka teh župnij pokroviteljica, dobila bi družba
ganist na deželi. Da sem trdil: narodno petje ne pozna mešanega zbora, napotilo me je to-le: 1. ker narod nema pesni za mešani zbor, 2. v mešanem zboru petje mu mnogo ne prija in 3. ker mešani zbor za posvetno petje na deželi ne more biti. Trditve oprem takoj.
Za petje uneta je le mladina: fantje, dokler so samci in dekleta, dokler so neoženjena. Tu in tam je vmes tudi kak mož, ali le izjema, ker iz naravnega veselja do petja težko da poje. Mora imeti uže kake druge nagibe: star pevski „renome", dobiček, slavo itd.
Petje je mogoče podučevati le zvečer ker sicer ljudje nemajo časa. Pri učenju ure hitro teko, konča pevska vaja užo v pozni, pozni uri. Zdaj pa naj gredo fantje in dekleta od mešanega zbora skupno po noči domov ... hm! Kes, da bi moralo baš tako biti. Tudi „kaj treba vedet' je ljudem, kar skrito tihim je nočem". Ne umem, kako da so v tej točki zagazili v protislovje baš oni gospodje, ki najbolj priporočajo, da se „treba varovati priložnosti v greh". Baš oni gospodje, pravim, priporočajo cecilijansko petje.
Mešani zbor res veličastno doni, osobito če je mnogobrojen, tudi cecilijanske pesni so polne harmonije in nabožnega duha, ali pri vseh teh prednostih in vab-Ijivostih marsikoga ne morejo spremeniti
ogromno svoto 60.000 gld.! Gosp. Župnik Borce je uže začel svoje delovanje in koncem leta pošlje znesek od 100 gl. v Ljubljano. Predlog je bil vzprejet z navdušenjem. Omeniti mi je posebno tudi, da so vsi govorniki več ali manj omenjali zadnji narodni razpor na Kranjskem. Kakor veleč. g. predsednik, tako se je tudi g. tajnik izrazil, da se ni družba mešala v one zadeve, da je ona ostala na svojem stališču, verna svojemu programu-. Narodno šolstvo na katoliškej podlagi!"
Po končanem zborovanju je bil na vrtu imenovane gostilne „banket", katerega so je udeležilo res veliko število gospode. Pri zborovanju jo bilo do 100 samih zastopnikov, bilo jo pa tudi še mnogo druge gospode, katera se jo vdeležila banketa skupno z zastopniki. Največ zastopnikov, je bilo iz Kranjske in Štajerske; iz Gorice bila sta dva gospoda. Tudi Koroška je bila lepo zastopana, omeniti mi je posebno veleč. g. E i n s p i el e r-j a deželnega poslanca in vodjo koroških Slovencev. Iz Trsta bilo je 8 zastopnikov. Kot zastopniki so bili: g. prof. Mandič za trž. možko, g.čne Nadlišek in Michelli za žensko podružnico. G. prof. Mandič zastopal je tudi Svetoivansko podružnico. Podružnico na Greti je zastopal g. Drag. Martelanc. Razen imenovanih bil je navzočen naš drž. poslanec g. I. N a b e r g o j in še 3 drugi gospodje iz Trsta.
Omeniti mi je, da je bilo zastopano pri zborovanju najbolj veleč, duhovstvo dokaz je to pač, da se smemo vedno zanašati na narodno naše »večeništvo. Pri zborovanju so bili navzočni tudi 4 državni poslanci gg. V o Š n j a k, N a b e r g o j in S u k I j e ter pol jski poslanec B o b r z y n-b k i. — Pri banketu je svirala zdraviška godba blejska in razveseljevala nas s skoro izključljivo slov. komadi. Vmes so peli pa ljubljanski in nekateri drugi pevci. Prvome stni k veleč. g. Tomo Zupan omenil je o zvestobi Slovencev do cesarske hiše, napil je celej presv. cesarskej družini ter povabil navzočne, da zakličejo trikratni „živio" ; zatem zapeli VBi navzočni stoječ cesarsko pesen. Za g. predsednikom govorilo jo še več gospodov, kateri so po-največ govorilo o strankarstvu na Kranjskem. G. Vošnjak napil je državnim poslancem. Govoril je o vzajemnem delovanju Blovanskih državnih poslancev, ter priporočal g. Bobrzynskemu naj to idejo mej svojimi poljskimi kolegi širi. Omeniti je, da nam Poljaki lehko mnogo pomorejo v drž. zboru, da smo ž njih pomočjo uže marsikaj pridobili. Poljski
državni poslanec g. B o b r z y n s k i zahvalil se je nato ter zagotovil, da se bodo poljski poslanci vedno spominjali bratskega slovenskega naroda. Govoril je tudi naš drž. poslanec g. Nabergoj ter se zahvaljeval predgovornikom na laskavih besedah o tižaških zastopnikih.
Omeniti mi je se, da je bil banket izvrstno aranžiran in postrežba taka, da si boljše želeti ne moreš. Vredno je toraj, da se g. Petranovo gostilno pohvali in priporoči.
Po končanem banketu vozili so se nekateri gospodje po jezeru, drugi pa šli v grad, da si razgledajo krasno blejsko okolico. — Razšli smo se potem spomi-njajoč se besed velikana Preširna, ki je pel da: „Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z okol'co ta, podoba raja.
v cecilijanca. Da se o večjih praznikih daje prednost latinščini, to pa ni prednost cecilijanskega petja, to ni v duhu narodnem, ni v duhu ljudstva slovenskega. Sami sebe s tem kompromitujemo. Več bi se še dalo o tem pisati, a ni naš namen za sedaj. —
Mešani zbor torej ni v duhu naroda, ni v duhu narodnih pesni. Za narodno petje, za slovensko petje je edino prikladen noožki zbor, oziroma čveterospev. Z dobro organizovanim možkim zborom ustanovi se v vasi tudi splošno veselje do petja, in če je zbor obstojsl le štiri ali pet let, da se ga je ljudstvo privadilo in da so se pevci priučili nekaterim komadom ne razdere se po naravni poti več z lepa. Slovenec ima veselje do petja in čim bolje jo petje tem bolj ga veseli. Z izvežbanim pevskim zborom, budi in veča se tudi veselje do petja. Vsakdo si šteje nekako v sramoto, če ni pevec.
In odkrito povem, da še nikdar nesem tako lahko in tako uspešno opominal in budil ljudstva za sveto narodno stvar kakor baš pri pevskih vajah. Imajoč pred seboj samo čvrst rod, krepko in žuljave, a poštene slovensko roke, čiBta in blagoglasna slovenska grla, kdo ne bi vzbujal, opominal, razlagal, poučeval? Kdo no bi t gorečimi besedami pospremil: „Narod čuva majka slava, gorostasnog velikana", kdo
Politični pregled.
Notranje dežele.
Potovanje našega cesarja v Berolin porabili so naši zagrizeni Nemci v svoje Btrankarske namene. Manjši listi veliko-nemške stranke pisali so, da bode ta pot velike važnosti za notranji razvoj našo države, ker bodo v Berolinu zopet jasno povdarjali željo imeti v Avstriji nemško sosedo! Notranja politika so bo premenila v nemškem smislu in kmalo mora napočiti zora „nemškega dneva". To nam pač jasno kažo, kam bi radi ti gospodje spravili našo državo. Nemci bi radi videli, da bi se Nemčija upletala v naše notranje zadeve ter nam ukazovala, kako moramo upravljati svojo državo in kako — tlačiti Slovane. No gospoda sedaj se pač motite, prešli so časi vaše neomenjeno oblasti, ne damo se vam več pod noge, tudi mi smo Avstrijci tudi mi hočemo svoje pravice.
Naš cesar je bil v Berolinu presrčno sprejet. Dvor, plemstvo in meščanstvo je tekmovalo mej sabo, da čim simpatičnejše pozdravi našega vladarja ter mu skaže večjo ljubezen. Tudi novine so vse uže davno pred dohodom donašale jako simpatične članke o našem cesarju ter so pretresale ta sestanek s političnega stališča. Nemčija dobro ve, da bi bila osamljena, ako bi ne imela v Avstriji vrle in zanesljive zaveznice, zato si na vso moč prizadeva čim tesneje stisniti Avstrijo k sebi. V spremstvu našega cesarja so bili nadvoj. Franc Habsburg-Este vnanji minister Kalne bi z orjaško samosvestjo tolmačil, kdo je ta „gorostasni velikan" ? ~ In o taki priliki sejano seme mora obroditi dober sad. Tako dejanje mora nas s časom voditi k skupnosti, vzajemnosti — k Slovenstvu. Se vedno so in sc bili narodnega probujenja prvi glasovi le pevski glasovi. II.
Počasi se daleč pride po malem pa veliko nauči. Tako je tudi s petjem. Ni treba gledati na to, da bi primeroma v kratkem času navadili pevce poznavati sekirice, (izraz „note" jo občen, torej bi bil bolji) tempo, oddibljaje ali pauze, vrednost not, intervale pogajati itd. Po malem, a tem Bigurnije. Seveda sama teorija začne v še tako lepi obliki presedati celo najbolj navdušenim pevcem kmalu. Zato je pa v tem času vadimo lahkejših narodnih pesnic, kakoršne neso znane v tistem kraju, S tem da se vadijo peti po osluhu, gladijo se jim glasovi, bistri posluh in — kratkočasijo se. Sicer je pa vsa podlaga not v tem, da poznajo note, poznajo in pogajajo intervale in pa vrednost not. Drugo se jemlje o prilikah.
Zabil sem bil preje povedati ali za pravo vredno so mi ni zdelo omenjati, kdo naj poučuje petje P To je umevno uže samo ob sebi. Iiekel sem uže poprej, da kar pišem, pišem strogo s stališča na deželi. Kdo je tukaj toliko vešč glasbi in
noky in mnogo drugih dostojanstvenikov. Največ pozornosti v političnem svetu je vzbudilo to, da je našega cesarja spremljal tudi načelnik generalnega štaba Bcck. Angleški listi poročajo, da bode sklenjena bržkone kaka pogodba mej Nemčijo in Avstrijo o vzajemnem postopanju obeh vojsk v slučaju vojne. Vojaška parada se je vrlo sponesla. Naš cesar je sam vodil polk, kateremu je načelnik. Vladarja sta se udeležila tudi velikih vojaških vaj. Pri dvornem obedu na čast visokemu gostu napil je nemški cesar svojemu zavezniku. Rekel je, da se je Njegovo Veličanstvo lahko prepričalo o resničnosti prijateljstva od strani nemškega naroda že o prihodu. O zvezi rekel je Viljem: Moj narod, kakor tudi moja vojska, čvrsto in verno stojita za našo zvezo, in vojska si je v svesti, da je pozvana, da združena s hrabro av-stro-ogersko vojsko zajamči mir našim zemljam, a če božja previdnost sklene, da se v eni vrsti bojuje. Nato napije cesarju Franu Josipu in celi avstrijski hiši. Naš cesar se je na tej napitnici zahvalil ter napil na zdravje svojega prijatelja in zaveznika in na nerazdružljivo bratstvo in pajdnštvo (kameradsehaft) obeh vojsk ter tako povečajo in učvrste jamstvo za mir v srečo zveznih držav in vse Evrope. KoneČno napije na zdravjo celej pruskej vladarskej hiši. Naš cesar je podelil raznim nemškim dostojanstvenikom odlikovanja in rede, nemški cosar pa našim. Iz Berolina odpotuje naš cesar naravnost v Išl, spremstvo pa na Dunaj.
12. t. m. preteklo je deset let, kar je grof Taffe nastopil vlado. Vsi listi ba-vijo so s tem dogodkom ter z različnih stališč presojajo Taaffejo delovanje v preteklih desetih letih. Očita se mu, z nemške strani, da so pod njegovo vlado Slovani stopili na dan in da oni odločujejo v notranjih stvareh. Ros je, da so si Čehi marsikaj priborili v zadnjih desetih letih, mi Slovenci in še posebno mi Primorci pa z mirno vestjo trdimo, da liesmo prav niČ očutili te Taaffejeve spravljivosti; nas je Pretiš prav tako pritiskal ob steno, kakor se je naučil v ustavoverskem taboru. Če smo si kaj priborili je to naša zasluga in pridobili bi si to, naj bi bil uže kedor-koli hoče miniaterski predsednik. Zato se nam jako čudno zdi, da oiicijozni listi tako brezobrazno pišejo o Taaffejevem jubileju, kakor kaže nastopni odlomek iz „Fremden-blatt-a". Najprej pravi list, da je stalnost vlado Taaffejeva zasluga. Pod njegovo vlado so bile urejene finance tako, da Dalje v prilogi.
četudi je, kdo bi se toliko mučil z nehvaležnim poučevanjem, kdo bi imel toliko potrpljenja. Težko da je vsak rodoljub toli požrtvovalen.
In vender to je bil, jo in bode učitelj slovenski. Narodni učitelj vsak bodi pevovodja na deželi, bodi general s posebnim vojnim oddelkom: sekiricami Uprav narodnih učiteljev zasluga je, da se na deželi goji in povzdiga petje, slovenskega naroda verni glasnik. Ne mislimo tukaj ne Kranjske, ne Primorske, ne Štajerske in Koroške, naš narod, rekel sem, ljubi petje. Petja moč je pa vabljiva,, blažilna, poučevalna, navdušcvalna. In kako plačilo ima učitelj za to? Dobro-dejno zavest, da je storil svojo dolžnost, „kar m o r e" in ne Bamo „kar veleva mu stan". Doatikrat ga nočejo poplačati s tem, da ga prezirajo v nekih krogih, ali pa tudi z nehvaležnostjo. Cestokrut se dogaja, da ga tudi preganjajo zaradi tega. Ker bodo v očeh naših nasprotnikov kmalu vsi rodoljubi panslavisti, če le ljubijo in se potezajo za svoj rod, tako barvajo po nekodi tudi slovensko uČiteljstvo z najbolj kričečo narodnostno barvo. To pa nič ne I de; pravi značaj ostane neupogljiv. 1 Petje je uže samo na sebi tako liva-■ ležno polje, da skoraj samo nekoliko pla-1 čuje trud — in narod, nepokvarjeni narod je tudi hvaležen. Omeniti nam jo še svrhe
Priloga „Edinosti" §t. 66.
mora biti vsakdo ž njimi zadovoljen, skrb-Ijeno je bilo za obrambo države, ter se vstreglo vsem vojaškim zahtevam. Taaffe si je vstvaril v državnem zboru stalno in zanesljivo večino. Nadalje poudarja „Frd. BI.* napredek glede železnic, obrtnije, itd. Tu pravi doslovno: „kolikokrat sta se srečala ministerstvo in liberalna opozicija na polji domovinske ljubezni, ter vzajemno delale v prid države". Tu poje oficijozni list navdušene slavospeve nemškej opoziciji, katera je nekoliko krat spolnila „patri-jotično svojo dolžnost ter vlado podpirala za državo važnih vprašanjih". O Slovanih pa, ki so vlado vedno in zvesto podpirali, ki so baš ona stalna in zanesljiva večina, o katerej govori malo višje, o teh sodi drugače, rekoč da načelo, da bi narodi svojevoljno morali se po^^iti in sprijazniti mej sabo, ni imelo dTsedaj še vidnih j ni,u in zakonitim vladarjem
ropa izvzemši Francijo, veže in zbira, pametno je, da se tudi slovanska Evropa, v katerej igra Srbija znamenito ulogo, tesneje oklepa zaščitnice Rudije. Kneginja Milica ni samo Srbkinja, ona je tudi pravoslavna, na Ruskem vzgojena, zato se vsa Rusija veseli ter pozdravlja to zvezo,
razgovarjajoč se o vsakovrstnih stvareh ; —
naenkrat nas nekaj iznenadi. Prišel je namreč postrešček št. 4'J s velikim bremenom tiskanega papirja. — Vsakdo se je prašal kakšno tiskovine so to in v veliko svojo začudenje videli sm<», da je noKil kacih 200 komadov one preblažene
za
vspehov. (In zakaj ne?) „Slovani se temu načelu ne bližajo. Morda spravi še le močna roka trde elemente v tek. V državi so stranke ki za podporo v parlamentu vedno burnejše zahtevajo plačilo in terjajo, naj se uvažajo taka načela, katerih nad strankami stoječa vlada ne more dovoliti". Tu imate Čehi in Slovenci za našo stalno in zanesljivo podporo. Vsi sto vedno zvesti in patrijotični, žrtvovali ste vodno narodne
kot začetek nove lepšo dobe. Rusiji in rjuhe, takozvanoga „L'Jndipendente Slov anom sovražni listi so vsled te zveze J katerim skriva tukajsna irredenta svoje neizmerno razjarjeni, a na njih še večjo hudičeve naklepe, ter tolaži svojo neodre-jezo, raznesla so jo vest, da se je druga sonce s sladkim upanjem, da jih družba hčorka kneza Nikice, zaročila z ruskim | tudečosrajčarjev odreši izpod nvfurijskega knezom L e u c h t e n b o r g o m.	jarma ter jih priklopi k obljubljenoj de-
B o Iga rs ki listi so začeli razpra- j želi v kojo bodo romali kakor Izraelci vljati vprašanje, o M*>glašenju neodvisne' preko rudečega morja. Godilo se jim bodo Bolgarije. „Sloboda^piavi, da Bolgarsko pa menda uprav na robe kajti, ne da bi ne dobiva od nikoder pomoči in da je tudi šli preko Rudečega morja, šli bodo preko ne potrebuje, nuj se proglasi torej samo- Jadranskega,
stalno. Turčija bode naposled, po raenenju; Postrešček prišel je tudi k meni, od-„Slobode" morala priznati kneza neodvis- kvji ge mj rekoč: „buon giorno, la com-
pri un foglio itd., in tolmačil nam je v blaženem jeziku „del dolce si" kuliko naročnikov ima „Indipendente" in kako je
Dogodki na Kreti vzbujajo še vedno pozornost vse Evrope. Na noto grške vlade,
ki prosi naj evropske države uplivajo na' razširjen po vsej Avstriji. Ali Bog varuj, Turčijo, da uravna z lepa razmero na bi to bilo res, ker laška irredenta je Kreti tako, da ne bodo kristijani imeli po- stresena le po Istri in Dalmaciji drugod voda puntati se, odgovorila jo Visoka VRu pa irredenta druge baže svoja kuka-
Porta s tem, da jo poslala novega pnšo na otok, ter mu naložila, da uduši upor. Obvestila jo pa vse države, o korakih katere hoče storiti, da ukroti upornike.
V Italiji je umrl C a i r o 1 i, mož, ki jo sam mnogo pripomogel k zjedinje-
kak postrešček ali koji drugi sili in daruje, porabijo naj ga za zavijanje slanine, kakor jo storil omenjeni gospod! kojega Bog obvaruj !
Iz tržaške okolice 7. avg. (Mixed p i k 1 e s.) Pasji dnevi so nastali, gosp. urednik, od kar vročina tako pritiska in odkar — — vam ne pišem. Pa vsaj tudi ni bogve kaj novega pri nas; saj smo, reke) bi, soseda, vi v mestu jaz pa na kmetih, morda še uro ne oddaljena eden od druzega. Lehko bi si omislila en „Sprach-ruhr" namreč cev, skozi katero bi se pogovarjala, jaz sedeč v kukej senci v okolici, vi pa za uredniško mizo.
Tako blizu smo jeden druzemu in ven« der so moji soobčani z vami mestjani tako malo seznanjeni. Mnogo jih je —• mojih ožjih sorojakov v okolici, — ki niti ne vedo, da imajo v bližnjem mestu svoje brate. Govorim namreč o Slovencih. Tu nazivamo vsacega mestijana Laha bodisi celo Nemec ali ilrvat, da le nosi gosposko Buknjo. K večjemu, da moji prostejši sorojaki poznavajo Grka ali Turka z narodno čepico. Ako jim govoriš — vzlasti nekaterim „mlajšim" — o tržaških Slovencih — lehko se ti prigodi, da te počaste s „ščavom" ali morda šo hgjše!
D i f f i c i 1 o ost satiram n o n Jscri bor«; človeku so kar v glavi meša, ko vidi tu pri nas tako malo zavednosti
koriBti v blagor države, zato vas oficijozij "j« Italije. Bil jo velik rodoljub in hud bičajo. Nemci so samo včasih spolnje-. nasprotuik Avstrije proti katerej se jo bo-vali patrijotično dolžnost, zato jim isti. ril v vseh vojskah, od 1848, 1. naprej.
vičju jajca, odajal je „Indipendente" po eden, dva ali tri novčiče, za požirek piva, in neki gospod dobil jo za vrčok piva celo 30 komadov tega lahonskega lista ki se prodaje v tobnkarnah po 0 kr. Opo mnil je pu ta: — saj čital ga tako ne bodem, za slanino vanj zavijati bode uže jin • • • • oraiko- 8»j 1»**	»' umestno
dober, h tega jo očividno, draga „Edi- PriP'«<»vati	ki grde svoje brate s
nest", kako so ti rudečesrajčarji podpi- | 8 u ^ n j e m. Slamico ti uvidijo
v ooeau bruna ne.
m *
požrtvovalnosti"; kar se pa opazke tiče, j dvakrat minister, a kot državnik ni imel ^ tak(< \V0(t6 ti Bvojo ljuliko"mej naše pri-' mestu 8em 80 Porodil> Pri tom Ptt niaera
plačila" za sreče. Za njegovega ministrovanja so jo |proato ljudstvo. Mislim pa ter upam icijozu po- irredenta zolo razvila, a kar jo najbolj :0 IiaSo p,.i|)ro9|
oficijozus ves ganen in navdušen pada do j Narod in kralj so cenili njegovo zasluge rm\ od zgoraj da jim je mogočo te velike , sV°j°6a bližnjega a v lastnem bi nog, ter se jim goreče zahvaljuje na tej ( za osvobojo in zedinenje domovine. Bilje rjuhe dajati zaHtonj, ker imajo jih preveč;• Ja7' 8em tudi •me8tian" ~ „požrtvovalnosti" ; kar se pa opazke tiče,; dvakrat minister, a kot državnik ni imel Tn t . -
trost"« ti svoifi linliko moi nnSn nri- rat'8'u 8em 80 porodil, pri tem {
da neke stranke zahtevajo usluge skazane vladi, bodi oficijozu po vedano, da mi nesmo sluge in ne iščemo plačila, mi zahtevamo
^ še Lah in še manj „ščavo". Ako bi me
priprosto ljudstvo preveč zavedno, J Pravi ltalija" 8 tflkim naslovom počastil, potemnilo njegovo državniško slavo, to je dft bj 80 dftlo pr0HlepitB tem kramarjem Pokazal bl rou ^venske zobe in morda izguba Tunisa, kateri je Francija zasedla- Indipendenti-ja" ki oddajajo svoje ! P00*' > 11,0 lm ",0j bratec po rodu
samo v ustavi zajamčene n a m, Pogreb je bil sijajen. Kralj je bil zasto-J žonžo po]u Zft8tonj, da jih le razprodajo
pravice, mirovali ne bodemo, da bi je priborimo bodi si uže od strankarske vlade ali pa od vlade „nad strankami".
Vnanje dežel«.
O poroki velikega kneza Petra Ni-kolajeviča s kneginjo Milico, piše „Graždanin" jako navdušeno ter pravi, da je ta dogodek velikega pomena. Sedaj je v prvič, da si jemlje potomec slavne vladarske hiše Romanovljevo družico iz slovanske vladarske rodbine. Stoletja so Romanovi blodili po zapadno evropski puščavi ter si iskali družic. Sedaj stopa tudi orijentalno vprašanje na drugo pot. DoČirn se Rusiji sovražna romansko-germanska Ev-
pan po članu kraljere rodbine, vsi mi- teP sirij0 mej ljudstvom protiavstrijsko nisfcri in visoki dostojanstveniki in silna mononjo in čute.
množica naroda skazala je hrabremu bo- j rilcu za neodvisnost in celokupnost Italijo J posljednje čast
DOPISI.
V Trstu 12. avgusta 1889. Draga „Edinost"! Blagovoli dovoliti prostorček tudi mojim vrsticam. Mnogokrat sem bil uže v gostilni „Požun" ali nikdar se ni še kaj takega dogodilo kakor danes in | so res rojaki ter stražarji slovanske Adrije,
Bolje bi bilo, ko bi mestni magistrat denar, kojega daje v podporo temu listu razdelil med tržaške siromake ne pa podpiral ter vzgojeval z našim krvavo za-služeuim denarjem to irredentarsko kačo, ki odpira svoje žrelo da uniči Avstrijo. Ali zaman je bob metati v steno. Mestni magistrat jo s temi kalilci javnega miru spo-razumljen in jih v njih hudobnih činih ra-dovoljno podpira.
Opomnim tedaj tržaško rojake, koji
sicer: kakor vsak dan bilo nas je tudi danes mnogo v omenjenoj gostilni zbranih
tako nazivlje, srda mi peni srce, ali ne ' na mojega sorojaka ampak nad njegovo ! nezavednostjo in neumnostjo. Sam dobro : vem, da to ni moka iz njegove vreče niti 1 cvetlica iz slovenskega vrta ampak strupen j sad, ki so ga zanesli v neizskušona srca 1 slovenskih okoličanov najhujši sovražniki
' slovanstva v obče — tržaški Lahoni. *
* *
Ne mojte mi za zlo vzeti, gospod urednik, da se pri teh mislih toliko mudim. Krivda ni moja ampak uprav dveh mojih ožjih sorojakov, tržaških okoličanov. Minolo nedeljo nahajala sva so s prijateljem v nekej okoličanskej krčmi ter pri-sedla k nekej mizi pri katerej je uže se-
narodnemu petju. Ta bi bila: narod izobraziti v pevanju umetnih pesni ter ga učiniti sposobnim, da pevec barem lahkejše
bi rtkel, da mora biti „ein extremer Geist" jaz pa ne najdem primernejšega izraza, nego da mora biti ros „hud talent". To
poje umetne pesni s pomočjo učiteljevo pa nas ne sme motiti. Ljuljike jo povsod takoj po notah. Glavni pomoček v dosego1 mej pšenico. Tudi piscu teh vrstic so jo
tega pa je le veselje in navdušenost do......
petja. Ta navdušenost uže biva v narodu, in vsak mladenič, če ima le dober pevski organ, dal bode duška veselju do petja s tem, da se bode v petju izobraževal, če ima le časa in prilike. Mladeniče vzbuditi ter navdušiti za petje, to ni težavna stvar. Težje je včasih pozneje vzdrževati red in
uže dogodilo, da se je proti njemu — seveda ne vpričo — bahal fant ki niti čitati ne zna dobro : „Jaz bi je hotel naučiti, da bi imel kakih deset fantov ! To bi peli !• Proti takemu duševnemu revežu pač ni vredno, da bi se človek obnašal, „leo non capit muscas".
da so no dajo premotiti od tega malo-
vrednega lista, ampak, ako jim ga zopet delo pet okoličanskih mladeničev.
— Tu bodeva vsaj pri svojcih, si mi-
vspodbujati ga, učiti, tolmačiti neumljivo,sliui in priaedši k mizi pozdravim po sia-
točke, razdevati predsodke in napačne za-j rej narodni šegi: „Dober ključke. Iz tega središča sijaj omiko in zdignivši mojo pokrivalo, izobraženost, iz tega Bredišča sijaj solnce čistega Slovanstva po vsej bližnji in daljnji okolici. V drugi občini bodi zopet tako
središče, tako narodno ognjišče, čuvalnica — dregnem ob mojega prijatelja narodnih interesov, in ne bode
večer !*
pri-
„Bona šora, šinjori!* — odvrneta mi dva, drugi pa modro molče.
— Pač menda nesva zašla mej Lahe !
da so
se nam
bati volkov moj varno čedo; čo ga ne
nama laški odzvali. — — „Koša krede, ke
noi šemo anka
Največja vspodbuja je pa to, da do-miriti razpore, ker vsak izvežban pevec' kažemo, kaj morejo združene moči. Učitelj — ali samo če misli da je — računi ne-ji m e j v p e t j i vidne uspehe. Ako
kaj tudi na svoj glas, na svojo čast in znanje. To jo v časih povod razporu. Dogodi se tudi, da kak veleučen (?) pevec hoče po par letih več vedeti nego pevo-vodja sam. Žalostno, a resnično. Blizu mojega rojstvenega kraja je župnija, kjer obstoja uže več let močan mešan zbor. Pevci so razmeroma res vešči toga, kar znajo. Slišal sem peti moški kvartet onega mešanega zbora brez pevovodjo in nek pevec so je izrazil bahato: „Ko bi bil gosp. pevovodja tukaj, on bi nam Še kaj pokvaril". Evo črne nehvaležnosti ! Pevovodja je organist in cerkveni pevec užo nad trideset %Iet, ta dečko pa, ki jo še-Ic pred par leti spoznal, kaj pomenjajo pike na „lajtercih", hoče več vedeti. Nemec
P
tega ni, vse je zaman. Četudi majhni, v i d n i vspelii uplivajo bolj blagodejno na narod kot sto navdušujoči!) in vspodbuje-valnih govorov. Vidni vspelii premagajo vse predsodke. Ko pa nehajo v narodu predsodki do kake reči in negotovost, tedaj se je uže vrasla v narod sam, ter je uže narodna. Potem takem so bo glasilu mila slovenska pesem čez hrib in dol mludci in starci spominki se bodo blažilnik akordov na polju, v gozdu in doma. Zene in dekleta skušale bodo moško posnemati. Pelo bo vse. In kjer se prikaže pevski zbor, koji bodi dobro organizovano družtvo — tam bo hotel biti vsakdo prvi, vsakdo najbližji. Tu je potem zopet prilika z druge strani uplmiti na narod,
ulove tukaj, tedaj ga taiu, če jih jo pa »ćiavi komo vu ke teuji kun kvei čuferji
več, torej skupno na delo, na vraga.
do Terješto — zadere se jeden imenova-
Revnejše našo ljudstvo naj se navdu- nih mladičev na nio kakor zgaga; skoraj
šuje vsaj po krasnih naših pesmih, ker so po časnikih no more, za to ker so pro-
som se ga zbal ali grčo sem čutil še v rokah — noi voleino ešer taljani; kvešti
dragi in jih brez tolmačenja ne ume. Čas- ne da de manjar, lori ne da de lavor, noi niki so pa glasila raznih strank, v pesnih dovemo gvardar do gvadanjarai il pan o no strankarstvu ni mesta. Ljudstvo se torej tenjir kon kvei ščavi de Pliskovca, ke i že v pesnih navduši za vse blago, vzvišeno soli povari e šenca un boro l in sveto, za skupno Slovenijo, za obče: — 1 nu, prijatelj, nemojte vendar
toliko „košati in ščavati", da nas Bog ne kaznuje. Sin božji sam nas je učil ljubiti bodisi katerekoli na-
Slovanstvo brez ozira na razne stranke. Vsakdo, ki se hoče dandanes nazivati Slovanom, mora delati po vzoru nekojih, pre-j svojega bližnjega rano nam umrlih mož, (Erjavec, B. llaič) rodnosti! „da povsod zida in nikoder ne podira Torej na take
podlagi, napodlagi narodnih in umetnih še uuo ve paga un litro do pesni izobražuj se ljudstvo naše. Po tej šubito ideja poti spoznavaj, da je Slovenec člen sto-uiilijonega naroda slovanskega, pred čegnr mnogobrojnostjo trepečo Evropu . . .
—št.
— Ej koša „narod", on Slovenski splošni in edino vspešni' gave šempre kvešta parola šula lingua ma
1 vin, kainbie
— Žalibog, prijatelj, daje znami tako. Jaz sem tudi vaš sorojak ali sram mo je, da moram imenovati brate take nezavod-nežo in slepce. „Ščavo" me nazivate a ne ' pomislite pri tem na svojo globoko robstvo,
▼ katero ste tako neumno padli. Lehko bi si bili marisikako pravico pridobili, ali za pravice ni vam mari: rajši službujete! Neznačajnež je »nož, ki samega sebe ne spoštuje ter menf, da je vse boljšo kar je tuje. Enaki ste vi. Pili »te jedenkrat vodo pri mestnem vodometu in pošepnul vam je sovražnik par laških besedi na uho — sedaj se pa ž njimi šopirite s tem pa po-kazujetu, da ste robovi „ščavi" sovražnih Lahov! Rečem vam: — rajši govorim svoj jezik in s tem priznavam, da sem Slovenec nego, da govorim laški ter s tem prepričam, da se d e v a m drugi m pod noge! — Kako službo pa imate, prijatelj, v mestu ker toliko in tako ponosno pravite, da morate držali z Lahi ako hočete se preživljati?
—	Po rokah me poznate, delam na „šaližu"! — odvrne mi slovenski.
—	No, saj vendar neste še čeloma zabili svojega jezika, veseli me čuti iz vaših ust slovensko besedo. Mestni tlak torej obdelujete s „špico" in batom v roki pekoč se na solncu in trepetajoč v najhujšem mrazu. Žalostna vam je ros osoda ali — tudi delalec je najpoštenejši mož ! In za to boro „službo" ste magistratu toliko zahvalni ter mu izdajete celo svoj narod in jezik ! Čud no; menil sem, da se vam v mestu vso kar odkriva ter vas pozdravlja za to, ker ste zatajili svoj rod! ter da uživate bogve kako mastno službo. Škoda, da se toliko ogrevate za to nehvaležno nagrado! Jaz nemara sicer mastne službe vendar pa nesem siljen zatajiti radi nje mojega rodu. Ali, saj sem vedel: Lahon-ček ogloda sam, ako je kaj mesa, kost pa rad prepušča okoličanom. Dragi moji, izgledate sicer modri in prekanjeni ali za norce vas imajo gospodje na magistratu in sploh vsi oni, ki diše po „Cikoriji". Malo-vredneži ljubijo temoto ; enako ti ljubijo tudi mostni Lahoni vas okoličane dokler ste še tako — — neumni — oprostite, ako vam tako rečem. Nudijo vam kamen in vi jim dajete pogačo. Sicer pa na svidenje drugi krat!
—	Lahko noč — ozdravijo mi vsih petero slovenski,
S prijateljem odrineva proti mestu, a povrnila sva se še večkrat v okolico in meni se je toliko priljubila, da sem odločil letošnje počitnice sprovesti v tej ožji domovini moji. Prihodnjič vam pišem morda se kaj druzega .... saj vem, da je sedaj suša na uredniškej mizi, kajti politikarji vsi »počivajo". Menda ne bodete osorni na me, g. urednik, ako vporabim to priliko ter vam o čem čenčam, zmirom pa — cum grano sali s.
„E r r a n s".
Iz Gorice dne 3. t. m. 1888. [Izv. dop.| Kakor razmere sedaj kažo v Gorici mej Lahi in Slovenci, niti misliti ni, da bi se poslednji uspeli saj do nekatere veljave, drugače, nego z umno uporabo trgovine in obrti. Saj je duh časa uže tak da le cvenk v sedanjem veku kaj velja. Prebrisani vojskovodja poslužuje se vsa-keršnih sredstev, da le zmore sovražnika. To je tudi „Edinost" povdarjala, govoreč o tem, naj bi se v Gorici osnovalo „a k-cijsko kon s umno d r u ž t v o". Modre besede v veter, premalo je sloge in požrtvovalnosti v nas na Goriškem. Toda, kar ni, morda bode in upajmo, da so ze-dinirno in da bomo, izprevidevši nevarni položaj, konečno delovali na jeden smoter ; smoter, kateri nas more kakor zvezda nad morjem, rešiti zaničevanja in sužen* stva. Lahi (!) imajo kot vspeh svojega složnega postopanja in požrtvovanja malone vse na polji razumništva in gmotno-sti v rokah tukaj : Nižjo šole vse, rabo jezika v svojih in celo c. kr. uradih. Za šole dvigajo se uže palače. Njihovo je tr-govinstvo in obrt. Mi nemarno skoro ni« česa, saj v poslednjem obziru ne; kajti nam brani po eni strani tujstvo po drugi pa naš uerazum napredek, zuto životarijo trgovci Slovenci n. pr. g. Likar ; zato us-
pevajo tujci in tuji obrtnijski zavodi, katero celo naše glasilo hvali, kakor na pr. „hilarijanska tiskarna", katera so ni do-sihraal o s v e d o č i 1 n, d a i m a 1 o količkaj slovenskega duha, razven da „Sočo" tiska so ve da za novce. Njo italijanski stavci neso nam Slovencem nikdar bili prijazni, bas nasprotno rogali so oe nam če so mogli. Kako so nadalje „hilarijanska tiskarna" briga za čistočo slovenskih knjig, razvidi se lahko tudi iz „Ustanovila za bolniško blagajnico v Ajdovščini", v katerem kar mrgole hudi, zmise! zavijajoči tiskarski pogreški. Ilil. tiskarna ima naposled le italijansko ali furlanske stavce in nad njenimi dvermi stoji le: „Tipografia Ilariana". Toda nazaj ! Pohvaljena je bila samo ta tiskarna zaradi izbora in cen opomniti pa treba, da imamo \ Gorici g. A. M. O b i z z i-ja tiskarno, katera je iz pol. obzirov kakor nekoč Guttenbergova potovala s kraja v kraj, iz Sušaka v Gorico, Y i a M o-r e 11 i št. 22. „Hil. tiskarna izdala je knjigo tip. G. Obizzi jo tudi izdal takošno knjižico, v kateri vidiš z veseljem 04 baž elegantnih tip. Čistoča tiska, trdnost in krasota papirja, črnilo : vse vrlo priporoča novo tiskarno g. Obrni ja, kateri je nemalo denarja in truda žrtvoval tudi vsled tega, ker jo hotel dati svojej tiskarni slovenski značaj, o čemer priča užo tabla na kateri se lešči tudi nadpis: „T i-s k a r n a". Vse druge tiskarno so kakor rečena po vsem italijanske.
G. Obizzi-jeva tiskarna, kakor sedaj stoji, previđena je z najnovejšimi stroji in na razpolago so jej bogati predali novih krasnih pismen k tako da jej je možno tiskati v s a k o j a-kih knjig, razglasov, povabil, pesemskih čestitk, v obče vsega kur jo običajno na tiskovinskem polji. Vrhu tega je tiskarna jako snažna in v hvalevrednem redu. G. Obizzi izdal je tudi „cenik tiskovin" za duhovnije, županstva in razna oskrbništva za obrtuijo, šolo itd. v slovenskem jeziku. Kolikor slišimo hočo g. Obizzi vstrezati slov. občinstvu kolikor možno tudi v tem, da zniža v ceniku postavljene cene za 15°/0 in da ga je volja odpravljati pošiljatvo više nego za 10 gl. franko čestitim naročnikom. Evo dobre volje in požrtvovanja. Tudi njegova papirnica je bogato založena z v s a k o r š-njim elegantnim blagom katere b a ž e koli. Papirnica jo priklopljena tiskarni.
Mi Slovenci bi se pregrešili, ko bi hoteli prezirati tudi napor g. Obizzi-ja, s kojim jo po tolikih žrtvah dosegel naposled to, da imamo v Gorici edino slovensko tiskarno. Če je li kje gaslo: Svoji k svojim, umestno in resnično; ume-Btno je gotovo tudi tukaj. Svojo ljudi pod-pirajmo, da i sebi opomoremo na političnem in gmotnem polji, ter pokažimo, da smo hvaležni možem, kateri si prizadevajo povzdigniti domačo obrt in trgovino. Z Bogom. V kratkem kaj druzega. X
V savinjskej dolini na sp. Štajerskem
dne 8. t. m. 1888. | Izv. dop.| Sprejmi blagovoljno, cenjena „Edinost", dopis iz zelene Štajerske v svoje prodale. Poročati hočem našim bratom rtu obalih sinje Adrije o tukajsnih razmerah slovenskega naroda. Na spodnjem Štajerskem so Slovenci letošnjo loto prav veselo napredovali. V okrajnem zastopu culjsketu so letos narodnjaki prvikrat zmagali in tako podrli močno nemškutarsko trdnjavo ob bistri Savinji. Naudušenost bila jo neopisna. Po mnogih narodnih trgih so se zbirali na večer volitve odličnjaki, koji so proslavljali volilco in »o radovali sijajno zmage. In pred kratkim pala je užo druga sovražna trdnjava, ker so si pri občinski vo-litvi za celjsko okolico Slovenci priborili večino. Zastonj so ponujali nasprotniki našim kmetom znatne svote, da bi ti pro-
dali svojo narodnost; stali so ti trdo ko skala. Slava jim !
Najbolj pa bode v oči naše Nemce ustanovljenje južno-stajerske hranilnice. Morda bode se zdaj celjska mestna hranilnica bolj milostljivo ravnala s slovenščino !
Lahko bi še navaja! mnogo veselih činov, pa hočem se za sedaj le kratko izraziti, da sveta slovenska stvar na Štajerskem od dne do dne vidno napreduje, čeprav se nasprotniki temu z vsemi močmi zoperntavljajo. Mirovali ne bodemo dokler ne bodemo popolnoma enakopravni z našim ljutim sovragom, naj »i^velja kar hoče. Boj, večni boj za nalKT svete pravice! ! Niti za korak naprej se ne sme tujčiti mila naša domovina. Pridružite so nam tudi vi, dragi bratje ob Adriji, in bojujte se za obstoj in napredek ljubljenega nam naroda. Vntrajno moramo delati, vse žrto-vati v prid našej sveti stvari in konečno bo zmaga naša. Bog in narod. F. N.
Domače vesti.
Zaplena. Zadnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi članka : „Radi jednega glasu", kateri smo doslovno prevedli iz „Diritto Croato". Članek pretresa postopanja biskupa Flappa proti nekaterim slovanskim duhovnikom. Ta zaplena nas je tembolj iznenadila, ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Pulji dovolilo, da se tam članek tiska, slovenski prevod pa v Trstu plenijo ! Čudno, zelo čudno! — Denašnja številka ima zaradi tega dve strani priloge.
Cesarjev rojstni dan bodo praznovala potrijotiČna družtva v Trstu dne 17. t. m. z večernim obhodom po mestu z zastavami, svetilkami in godbo. Na čelu tej slavnosti jo veteransko družtvo, „Delal, podporno družtvo" se udeleži obhoda z zastavo.
Imenovanje. Njcg. Veličanstvo imenovalo jo predsednikom goriškega deželnega zbora grofa Coronini-ja, podpredsednika pa g. vit, T o n k i i - j a.
Premeščenje. — V četrtek zvečer odpotoval je železnicoj iz Trsta velemožni gospod Filip Antonovič Abratn, da zasede novo svojo službo kakor dvorni sovetnik pri ces. kr. najvišjem sodnem dvoru na Dunaji. — Kako je bil slavni ta naš rojak zaradi prikupne svojo udvorljivosti povsod priljubljen in zaradi skrupulozne svojo nepristranosti in pravičnosti brezi razlike in izjeme vsimi, da drugom in ne-drugoin spoštovan, videlo se je pri njego vem odhodu na južne železnice voxhalu, kamor ga je prišlo pozdravit in ž njim poslovit so kaj veliko število najotmenejše gospodo tržaške. V marsikakem očesu zablisknola je bila bistra solzica, saj ni lahka stvar, ločili se, Bog vedi do kedaj, od tacega uzor moža. — Zaslugu njegove za pravosodstvo sploh in zvlasti za pravice slovenskega, odnosno hrvaškega jezika v področji c. kr. primorskega višjega sodišča ostano neizbrisno in obrodo s časoma nodoglednim uspehom. Bila mu tedaj sreča vedno mila, koder bo hodil.
Obletnica blagoslovljenja družtvene zastave. Kakor smo slišali vršila so bode slavnost obletnice blagoslovenja družtvene zastavo „Delal, podpornega družtva" kakor navadno vsako loto, kor jo dotično ob-lastvo dovolilo, da sme družtvo v popolnem številu z zaatuvo in godbo iz druž-tvonih prostorov korakati v cerkev sv. Antona novega k maši. Posebno vabilo k slavnosti s programom vred priobčimo y prihodnji številki.
f Minister Bedeković. Umrl je hr-vatsko-slavonski minister, tajni sovetnik Koloman Bedeković v 71 letu svojo dobe. Pokojnik je izhajal iz plemenite hrvatske rodovine ter so mnogo potezal da Hrvatsko tesnejšo združi z Ogorsko. Hrvatska izgublja z njim sina ki jo v svojom žive-
" l 4 f
■ J>
i\tn V ' i/ J
nju hodil pot, škodljivo njenim interesom. „Post. Loyd" imenuje ga Madjara. Leta 1872, je pokojnik bil ban na Hrvatskem ; potem je bil imenovan ministrom za Hrvatsko in Slavonsko. Pozneje imenoval ga je cesar tajnim sovetnikom, Se poprej pa je bil vitez avstr. reda železne krone. Na Ogerskom je bil jako popularen ; v zbornici jo redkokedaj govoril.
Osobne stvari. Sodniški pristav v Gradišču pi. C 1 a r i c i n i je imenovan za sodnika ravno tam. Gozdni komisar v Pazinu Fran Dolenec je postal višji gozdni komisar. Kancelist v škofijski pisarni in prefekt deškega semenišča č. gosp. Ivan SI a v e c gre kot kapelan na Občino.
Izlet V Divačo. Bliža se 1. dan septembra, ko nam bodo oditi v Divačo, kjer se sestanejo kranjski in primorski rodoljubi. Pretekle d«t so se vršile prelepe nurodne slavnosti'? Vodnikova v Ljubljani, Levstikova v Laščah in velika vesolica slovenskega pevskega družtva v Celju, katere so še VBcm narodu v dobrem spominu. Ideje, ki so bile vzbujene na teh shodih šire se Čedalje bolj v narodu ter pri-dabljajo čedalje večjo množine ljudstva za našo narodno stvar. Narodni shodi in narodne veselice so velikega pomena v kulturnem življenju narodov. Narodnjaki iz raznih pokrajin domovine se shajajo, seznanjajo se osebno ter se dogovarjajo o vzajemnem postopanju in delovanju v narodnem boju, bodre se in spodbujajo. Mladi imajo prilike na shodih učiti se od starih izkušenih mož in borilcev za naša prava, omahljivci in dvomljivci pridobivajo zopet poguma, da se z novimi močmi poprimejo zopet dela, narod pa so navdušuje, videč, koliko vrlih mož se trudi zanj da mu pribore prava ter zboljšajo gmotno stanje. Zaradi tega je treba prirejati več takih shodov, posebno v sedanjih časih ko nas pritiskajo od vseh strani. Vsak rodoljub tržaški mora delati na to, da pripelje s seboj Čim več svojih znancev in prijateljev v Divačo, kjer se hočemo po svoje veseliti ter so pogovoriti o naših stvareh. Vsa družtva in posamični rodoljubi naj delajo v to svrho, da nas pojde iz Trata in okolice velika množica v Divačo. Posebno rodoljube v okolici opozarjamo na ta shod, agituje naj mej svojimi rojaki, da tudi okoličani mnogobrojno izlete. Nobeno pevsko družtvo naj bi ne ostalo doma. Na noge vrli pevci škedenjski, barkovljanski, proseški in drugi, pridite v Divačo, da tam vsemu slovenskemu svetu dokažete, da v našej okolici še ni zamrla mila naša pesen, marveč, da živi in se goji tako in morda lepše nego v drugih srečnejših krajih slovenskih. V Divačo pridite tudi vi, rojaki isterski, da se malo poveselite z nami ter se odpočijete po trdih in slavnih volilnih bojih v preteklih dneh. V Divačo vsi, nobena vas na Primorskem, nobeno družtvo naj no bodo nezastopano na tem važnem narodnem shodu. V to ime naj dela vsak zaveden rodoljub !
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrali so prijatelji zbrani v gostilni Stoka 80 k,., — V veseli družbi v Barkovljah dne 9. t. m. gld. 1.20. — Narodni učitelj daroval 00 kr.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti nabrali so „Sokolci" v gostilni „pri družtvu" v Barkovljah 2 gl. 01^ kr.
Natečaj. Razpisana so: mesto rač. revidenta v IX., oficijala v X. oziroma asi-stonta v XI. dijetuem razredu pri tu-kajšnem finančnem ravnateljstvu; — pri eolnem uradu mesto višjega oficijala, oziroma oficijala in asistenta; — mesto kan-celista v Cirknem; —■ mesto šolskega Bluge na mostnej gimnaziji v Trstu; — mesto računskega predstojnika in mesto blagajničarja pri novo ustanovljeni okrajni blagajni za bolne delalce v Trstu.
Razpisane ustanove. Razpisana jo jednu ustanova Auanian za dijake državne gimnazije v Trstu v znesku 200 gld. Razpisanih je tudi 0 štipendij letnih 105 for.,

obiskovalci' prvih šest ginmazijalnih razredov; prošnje se ulagajo pii mestnem magistratu.
Izlet pevskega zbora „delalskega podpornega družtva". Pevski zbor ima jutri popoludne ob 4. uri pevsko skušnjo. Po tej skušnji napravijo pevci skupni izlet v Barko vije in bodo v gostilni „Pri družtvu" prepevali.
Tržaško policijsko vodstvo naznanja, da se pri njem1 in pri c. kr. pol. komi-sarjatih izdajejo polo za popisovanje ljudstva. Tste pole morajo hišni gospodarji po-polniti in predložiti dotičnej oblastniji do 10. prih. m.
Prijave za okrajno blagajnico za bolne delavce. Mestni magistrat popravlja svojo nareddbo od 5. t. m. v tem smislu, da bodo morali, 1. septembra plačati poste-cipaudo prvi obrok v^i oni, ki so obvezani plačevati doneske v okrajno blagajnico in sicer po statutu, ali osebnem Številu od 1. avgusta, ker so baš istega dne začele omenjene blagajnice svoje delovanje. Prijavni formulari dobivajo so na magistratu v II. oddelku od 19. t. m. naprej.
Toča na Goriškem. Dne 9. t. m. proti 4. uri popoludne ulila se je straSna ploha nameŠana z debelo točo ki je učinila veliko škode vinogradom po GoriSkem. Kolikor se je dosedaj škoda precenila poškodovala je toča v občini Standrežu za 15 tisoč forinti v Zavodnjah 20 tisoč, v Merni 12 tisoč, v Biljah 1000, v Vrtojbi okoli 4000, v Šempetru 3000, drugod do 4000 forinti — skupaj je tedaj toča škode napravila do 60.000 goldinarjev. Zalibog da skoraj noben posestnik ni bil proti toči zavarovan. Ubogo ljudstvo! — Vtorek zvečer proti 7. uri jela je padati tudi pri nas suha toča v velikosti, kakoršno celo najstarejši ljudje v Trstu ne pametijo. Nekatero bilo so debele kakor jajce. Kamor je zadela, pokončala jo vse. Le k sreči, da ni padala z vetrom ter je bila redka, kajti poklestila bi bila vse. Kolikor je nam znano, večjo škode jo učinila poljani na zapadnej strani Trsta kakor: v Barkovljah, Prošeku, Križu ali natančnejših poročil iz teh krajev nemamo. Uže več dni som imamo deževno vreme ; zdaj pa zdaj ulija ne ploha in poplavlja mesto in okolico. Okolica je po obilnem deževju vsa razkopana in težko je hoditi po njenih kolovozih.
Goriške demonstracija. Minoli teden neki večer jo goriška mestna godba igrala pri Dreherju. Sprva je igrala same italijanske komade, prisotni Italijani so ji demonstrativno ploskali. Ker so se nekateri c. kr. Častniki pritožili radi tega, zahteval je gospodar, naj godba igra tudi neitalijanske komade, toda kapelnik se ni dal pregovo-voriti. — Minoli teden jo svirala vojaška godba v hotelu „Pri pošti". Ko jo godba doigrala nekaj italijanskih komadov, ploskali so Italijani goriški na vso moč; ko pa jo godba zaigrala Radeckijevo koračnico kazali so nekateri očitno svojo nevoljo. Ko pa je godba zasvirala „0 du mein Oesterreich", odhajali so goriški „patrijoti" jeden za drugim z vrta. Ivam pes taco roolf ?
„Slovenski jez" v Brriih bo imel svoj redni občni zbor dne 25. avgusta ob 4. uri pop. v Biljani. Na dnevnem redu bo: poročilo starega odbora in volitev novega, Sprijomali se bodo tudi novi udje, ako jih navdušenost za hrambo narodnih pravic v našo kolo privede. Nadeja so obilne vdo-ležbe	ODBOR.
Včerajšnji „Indipendente" ima na prvi strani članek o zadnjem zborovanju družbe sv. Cirila in Metoda dno 8. t. m. na Bledu. Ista se mu zdi nevarna radi česar spodbuja svoje somišljenike naj proučavajo slovenske razmere, kajti : podlaga pobijanju slovanstva jo uprav temeljito spoznavanje slovanskih razmer. I »u, veseli nus, da tudi nebojazljivi „Indipendente" so boji slov. moči. Ne smo mu tedaj več „gente ignota e ignobile" !
Nesramnost. Omenili smo uže v tem listu onega smradu ki izhajn iz nekega
tukajšnjega lahonskega časopisa, ki jo nedolgo naša vrla moža tako bezsramno grdil. Pred to spako neso bilo varne niti družinske tajnosti niti poštenost sama: vse je s svojo črno roko odkrival ter nosil na krožnik svojim „čestitim" čitateljem. Nevarnost so sprevideli tudi nekateri drugi italijanski časopisi ter tirjali, da so ta list prepove, ali se mu vsaj zapreci daljno izhajanje s tem. da so ga izpoka iz vseh tiskaren v Trstu. V nedeljo je bila ta nesramna čenča zaplenjena in upamo, da tudi višja oblast sprevidi opasnost, ki preti od tega časopisa — pisanega po tržaških „falotih", lenuhih, drnzih nepridipravih ali slovanskih izmečkih — javnemu miru in nravnosti ter mu daljno izhajanje prepove.
Nedavno odpovedali so tisk vse tiskarne v Trotu rudečkarskemu časopisu „Indipendente". Bilo je upati, da ta la-honska spaka vendar zgine iz tržaškega obzorja ter neha begati avstrijsko tržaško meščanstvo. Govorilo se je tudi, da se preseli v Gorico ter da bode tam daljo izhajal v družbi ljubljenega mu bratca „Corriere". Ali niti jedno niti drugo se Še ni izpolnilo. Ker mu je Amati odpovedal daljni tisk beračil je pri „Levi-ju", koji ga sedaj tiska. In tako proeveta navzlic vsestranskim oviram in zaprekam irrodenta v Trstu, ter berači od hiše do hiše, od tiskarne do tiskarne, da ho lo obdrži in kali javno menenje. Irredenta je res hudičev stvor!
Zaklad vojne ladije „Danae". Uže pred pol letom se je združil v Trstu poseben odsek z namenom vzdignoti iz dna morja zaklad vojne ladije „Danae". Ta francoska fregata se je namreč pred 80 leti v morju potopila poleg denašnjega pomola sv. Karla. Vkrcanih je bilo v njej več vrednosti mej kojirni bogata ladijina blagajna. Kolikor nam je znano podmor-ščaki so dno morja, kjer jo Indija utonila, dobro preiskali ter našli več stvari in tudi denarja. Vso to se neki javno razstavi radovednemu občinstvu.
Dva nova parnika delajo v Lošinji v delavnici dedičev Martinolićev. Novo par-niko jo naročilo neko družtvo za obrežno paroplavbo.
Trtno UŠ zasledili so v vinogradih v Borštu v dolinskem okraju. Oblastnija je potrebno ukrenila, da se ta strašna bolezen dalje ne širi.
Irredenta v Milanu. Minolo soboto zvečer zborovali so v Milanu udje novo ustanovljenega „odbora za Trst in Tri-dont" v prostorih rudečkarskega družtva „La Nuova Italia". Kakor poročajo ital. časopisi, člani tega družtva so zgolj v Italiji živeči tridentinci, tržačani in istrani ki tam doli javno menenje kalijo in delajo proti-avstrijsko propagando. Mej dru-zimi govorila jo tudi neka politikarica „1'egrcgia signorina Schiif!" Ista je uže poprej večkrat stopila na politično tribuno ter pridigala mir o priliki zborovanja zloglasne „zaveze miru", ki se je nedavno vršila v Milanu. Izjavila jo ta „politična goska", da Trento mora biti na vsak način italijansk glede Trsta bi pa, po njenem menenju, bilo najbolje, ako bi postal neodvisen in svoboden. Svoboda (la libortA) sicer ne potrebuje vojakov, ali, da se Trst osvobodi iz barbaričnih krempljev trebalo bodo vojakov in prelivanja krvi, kajti samo tem potem je mogočo doseči svobodo.
Krasno besede, ne — da, izvirajoče iz medeno sladkih koralnih ustnic gospodične politikarice Schiff! Mi iz srca čestitamo Italijanom, da so prepustih voditeljstvo politiko — nežnemu spolu, Saj bo od nekdaj veljali za lenuhe in ueveljake; najbolje je, da vse prepuste ženskam sami pa ki kije oblečejo, solnčnik v roke in pahljačo in hajd ! na sprehod po divnih ital. šetališčih. Ko domov pridejo naj pa gredo satni k ognjišču in si skuhajo polente, kajti ženska njih polovica se kuhalnice ne bode dotaknila, ker bala bi si umazati «voj« „politično" ročicp.
M u n d u s v u 1 t d e c i p i. . . . Po tetu ko imamo u/e ženske dohtarice prava in medicine, dobili siun tu politikarice. To nas pa mora le veseliti kajti mosti .srčnih rimskih potomcev", ki bi prišli osvobodit Trst in Trident, stalo nam bodo nasproti oboroženo krdelo jezičnih Italijank „puro sangne" a la signorina Schiff! Ni so nami tedaj bati, da bi Italijani- zasedli J daj slovanski Trst, Bab se tu no bojimo ! Irrcdentizem v Rimu. 30 radikalnih! družtev v Rimu je izdalo protest na vlado ker jo prepovedala znani, „odbor za Trst in Trento". Časnik „II popolo Romano" obsoja strogo ta čin in ga imenuje nevarnega istej italijanskej vladi. Italijančičo menda pleča srbe: radi bi jih dobili od! Avstrijcev !
	100 K.	03—	94.—
dalm I.ft, s oort.		____	__
Pignolli.........	_	7;'._	7l! —
Riš italij. najlineji • • • •	it	10.V.	19.CiO
„ srednji. . . .		18.7"»	
Rangoon *'Xtra ....	<1		_t_
„ I«.....	M	i »•'>:»	1 l..")U
TT.a ....	n	13.50	12.75
Sultacine dobro vrsti . .	_	21.—	—
Suha gr::i;3 (opata) . . .		11.50	12.—
Cibets . . .......		_._	_ _
Slaniki Varmouth I.a . . .	sod		_ _
Polenovke S'pdne velikosti	it		
velike . , . . .	v	—	
Sladkor centrifug, v vrečah			
s cert i fi k. . . .	100 K.		a: >-50
FaŽolCoks.......	_	10.-	_,_
	_	— . —	___
svetlorudeči ....		__ -	_■_
temnoraječi . . . .	j	__ _	___
bohinjski......	n	10.—	_. —
kanarček ......		ft.-	_,_
boli, veliki . . . .		9.75	_,_
zeleni, dolgi . . . .	n	tt.—	—
„ okrogli . . .	11	—. -	
me Sani, štajerski . .		H.70	—
	_	9>.—	92 —
		2.30	—.—
volovsko ......		3.00	3.03
		2.3-;	2.5)
Ali to godi se lehko samo v domačej državi. Nek bernlinski borzni list pripo-	Dunajska fc>or*rv
roča naj bi rb izdavali mejnarodni koleki,	' > avgusta,
s katerimi bi se mali dolgovi lehko pla- Unotni drž. dolg v bankovcih — — gld 83 tsO čevali tudi v tujezemskih državah, h t, ori mi jo naša država v postnej zvezi sel se morda obistini.
ka-Mi-
v srebru — — —
Vfi.Oo 109.90
Zlata renta —
5"/0 avstrijska renta — — — — — „ OH 05 „	. ...	, Delnice narodne banko — — — — r 'KM.—
Kostne hranilnice. * mesecu juliju t. g. Kreditne d»i niče — — — — — —	« M,.ii —
imola jo hranilnica ulog za 1,564.168 gld. London lo lir steriin-----„ U),u
17 kr. izplačala pa je 1,287.552 gld. 29 Francoski napoleondori — — — —	n 9 51
kr.; takozvanih „check-ov" bilo je v pro- c,kr c,,kini--------- 5.63
metu za 62,549.894 gld. 99 kr., izplačalo1 NeinSk0 n,arke-------* 58 AV,>
pa 62,485.268 gld. 51 kr. Število uložni- Lenoba Je mati vseh strasti in zanikarnostjo
kov koncem meseca jo bilo 694 161 in "lo' ki n,nni brezpogojno 1'odreti vsako srećo.
V koresn 7 cheek".nmi t* 209	Lenoba slabi moč voljo ter laroja vsa slaba
v Kurtnp. r. „cnecK -omi ij.^o^.	nagnon.ja ter spravi vsacoga, ki so jej ne zna
Posledice povišenja cen smodkam. "krmiti materijalno in moralno po.J zlo. Klik«) pa
y-.il	.	j,	. ...	nnj so vzntoži tor energično delni« oni, knteromu
Udkar se jo smodkam v Avstriji cona	vi^e kakor svinec tužko roke ob telesu, ki so ne-
zvišaltt, pllši so tcui slabše. Jako zmanj-	Pr0HtftI1() bori proti fckoro nepremogljivi trdnosti,
» i	.	j , .t	..	v katero j<> naposled obsojen četudi je bila prei
sala so jo razprodaja takozvanih „kub za	tuja njegovemu značaju. Ta težina in lenoba vseh
pet novcev" (funfer-Cuba) ; temveč ho pa ullov ni 'l''11«" tolosna bolezen i/.virajočo \/, j,	„, . , , . . , ' zastavmija krvi zaradi česar so snovi mi izme-
v navadi smodke za 2% krajcarja, ki so „jevajo.' 8 pomočjo pristnih švicarskih
Kiliarda ttrnndt-a (v lokarnah avi naj so kri čvrsti ob-potem so mora hitro
prejšnje leto. Poraba cigaret po jo ogromno zguhlti ona lenoba po udih in tako ozdravljeni »',	, ,	so zopet veselo in čilo »oprimo svojega tlela Pa-
povečala namreč za kacih 200 miljonov zito ..a beli križ na rudečem ozadju in na ime.
komadov. Da občinstvo pri pušenju štedi
— -s* "...jv^.ju, r.. ov.	Hjovajo. o pomočjo pi
najslabšo baže ; razprodaja zadnjih je do-	I' '1 u 1 leknrničarja Kilu
,	....	, '	„	po 'jO kr. škntljica) flprai
segla 20 milijonov komadov več nego	U in uredi probnvanje,
kaže nam veliko večja poraba pušiluega tobaka. Vsakdo si ne more kupiti vsak dun cigare temveč zadovoljen mora biti s pipo. Radi česar ni tudi financijalen izid razprodajo duhana nič kaj ugoden. Iz ravnokar izdanih statističnih podatkov
Poslano.
kttizdc fluid proti kostoboln,
staro, izkušeno domače sredstvo
proti kostobolu in revmatizmu.
Ona av. vr. £olJ?71.— Pristen le z zgornjo varnostno znamko. Dobiva se po vseh
trgovinskega ministerstva posnemamo, da lekarnah; pošilja po poŠti vsak dan glavno
o prodaja smodek znatno padla. Razprodalo f^j;8 :	Korneulnig Dolnja
se jih je 177 milijonov manj od prejšnjega '__
leta. Samo na Dunaju se jih je popušilo	NdtBČdl
35 milijonov manj nego prej. Tembolj je, n ,
■ ,	. ,	, ! Podpisano načelništvo išče nostrežnico
pa narasla potrata cigaretk namreč za za 0tr0ik'0 zftbaviSće in osnovno šo!o pri
194 milijonov komadov več nego v prej-,8V. Jttkopu. Pri podeljenju službe, bode
šnjem letu. Zvečala se je tudi poraba pu- jemalo nudelništvo v prvi vrsti obzir na
Šilnega tobaka. Skutma razproduja tobaka "tu* prosilke, ki so udinjo podružnico ali
je znašala fr. 76,556.154, toraj za 709.716 ^olalikoga podpornega družtva". Ker J .	, . , i mi. mora postrežnica stanovati v soli in vso
manj nego v predm.nolem letu. Tobak 8Vl(ju Hkrh obračati na šolske otročičo, na
spremenil se jo ves v dim in škodo pu- Vrt in šolo ter vso držati v najlepšem redu,
šečemu občinstvu, milijoni so pa prišli v daje so prednost udovam ali pa zakonskim
državno blagajno.
^ Tržno poročilo.
Cene se razumo, kakor ho prodajo na debelo blago
za gotov donar).
Cena od for. do for.
Kava Mocca.......
ltio biser jako Una . .Tava „ „ „ .
Santos lina.....
„ srednja . . .
Guatoiuala.....
Portoricco .....
Han Jago de Uuba . Ceylon plant, tina . . Java Malang. zelena .
Campinas.....
Kio oprana ....
„ lina......
„ srodnja .... •3assia-lignea v zabojih . .
Hacisov cvet......
Ingber Bengal ......
Papar Singaporo.....
Ponang ......
Batavia......
Piment Janini ka.....
Petrolej ruski v sodih . .
„ v zabojih . Ulje bombažno ainerik. . . Leceo jedilno j. f. gar. dalinat. h certifikat. . namizno M.S.A.j.f. gar. Aix Vierge ....
„ fino.....
Rožiči pulješki .....
dalinat. s cert. . . Smokve pulješke v sodih .
„ v vencih . Limoni Mouina ......
Pomeranće sicilijansko . .
10» K. n	134 —	130—
i A	103.'-	104—
n		95.-
n	loti.—	107—
»	118. —	120—
„	ISO.—	132—
n	123.—	124—
n	107. -	108.-
n •i	116-	1 it"—
	102.-	104—
tt	95. —	(K5—
i.		—.—
„	450.-	4UO—
„	19 —	20.-
„	K4.—	85—
it	6:».—	04—
tt	It.—	78—
tt	39.-	41-
ion K.	8.-	—.—
»	9,—	—._
tt	39.-	40—
„	41—	42 -
*	41. —	42—
n	54.-	58.-
D	05 —	07. -
tt	02 -	03.—
tt tt	7—	
n zaboj	tt—	oiso
„	8.50	9—
brez otrok. Natančnejše pogoje izve so pri podpisunem načolništvu, kakor tudi v uredništvu „Edinosti".
Prošnje naj se dopošljojo načelništvu do konca t. m.
V Trstu dne 14. avgusta 1889. Načelništvo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda.
Soba z kuhinjo
in odgovarjajočim potrebam v ulici Castaldi št. 2, v JII. nadstropju z izgledom na ulico, iznajmljuje se od 24. avgusta naprej za leto dni. Cena 84 gld. -- Vpraša naj se v tiskarni Dolenc
Čudo obrti.
piT Samo for. 3.50
Htanu nova
srebro-iiiklena cilindrova ura
za gospodo, gospo in dečko; ne razloči se od pravega srebra. Plošnato kristalno steklo, elegantne, fino oblike, krasno rezbana, točon stroj, ki je natančno urejen inskuSen.
Jamči se, (la točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 n£.
Pošilja proti gotovom denarju al i povzetji "Versandt-Depot L. M tt 11 o r, Dunaj, \Vithring Schulgasse 10.	i? 1—52
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
a' occupa di tutte le opcrazioni di Banea
e Cambio- Valute. *) Aecetta rerxmm nti in Conto corrente, nhbonnndo PER BANCONOTE: PER NAPOLEONI: 8°|s c. preav di 5 g ni
H ti o/	i o
° 1» lo « "
31 a n a 4 mesi lisso
H. n ^ 8 * * 31/* * a 8 „
2S ,°/0c. preav.di 21) g.ni 3 • » « „40 „ n 1» * »3 meni
3 V. * „ . ,6 ,
Sulle lettere di versamento in circo-lazione andra in vigorp il nuovo tasso d'interese a datare dal 13 e 20 Maržo a seconda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 23/4°[0 in-teresse annuo sino a qualunque somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso cheque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Contegfjia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno.
Amane pei propri correntisti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali citta. rilasoia loro assegni per questc piazze. ed accorda loro la facolta di domiciliare. effetti presso la sua cassa franco d'ogni spesa per essi.
b)	S'incarira delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valute c divise, noncbe dell'incasso di assefjni, cambiali o coiipom, versd 1|B°|0 di prov-vigione.
c)	Accorda a i propri committenti la facolta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons nlla scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno 4 ,y°|0 e 5°f0 della Banca Commerciale Unghe* rese di Pest e le lettere di pegno 4°|0 del 1* i. r. priv. Banca Ipotecaria au-
striaca di Vienna. Trieste, M Maržo 1888.
16—24
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu
po Su-t
tiem, rekah in morju, proti toči, na živenje * vsih kombinacijah
6lavnica In reasrva društva dne 31. decembra 1883 ;
Glavnica društvp	gld. 3,300.00» — \
Reservni fond oi, doničkov • 536.622 0i> j Posebna reservu dobičkov o<1
zavarovanja na živl'Cnie	150.000*—
Rezervni fond za po.Jj.-tie nt premikanja vrednostnih efeiaov 1H1.50O — Premima reserva vseh oddelkov » 7,342.780*3ti Reserva za Akode	» 2ti7 001 -
24-16	V portfelju:
Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih	• 16,954.1 IH 57
Skupni znesel; v; h Škod plačanih o ci 1. 1*38 do 1X83 gld 114.919 «47 05
Urad ravnateljstva: Via Valdirivo, s t.. 9 (v lastnpj Id?-.)
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje ri^na rne vlog« v bankovcih od 50 noč. do v«a<;epa zneska vsak
dan v t'dnu razuti ornznikov, iti to od 9—12 nrt- opohidim. Ob iimI. Iiah pa od 10-11 ure dop. Obresti
na knjižice. .........go^
' Plačujt vs.*k Han od 9—12. ure npolncine ° Ziiptkf do 10) tfld. prec.j, zneske i reko 1 <k> do 1000 Jd m Ta s* odpovedati H lini, zn ske preko H»00 nld pa fi rlnii prej
; Eskomptuje nii-tiji.-e doniicilirane t.h tržaš
k«'ii trgu po	... ... 3'/»° o
I Posojuje na oržiivne papirju iivstro-ogrske
d • 1000 gl i. j>o ........ 5%
viSj* zneske ud tOi O do luOOO gM. v
t.-koćent računu po......4l/t°/8
Več e svotri pO dotjovoru.
Daje d-oiur proti vknjiSenlu iih posestva v Trutu. Oltrt sli |io dogovoru.
TU.S T, 1. aprila 18S9.	lfi-24
l ošilja blago dnbro spravljeno in poštnine prostat
Visokočastiti duhovščini
priporočam ne vljudno poilpinani v naprava cerkvenih posod in orodja iz cistern srebra, kine«, ke fja srebru in iz medenine najnovejše oblik«, kot
monstranc, kelihov,
svctilnic in svečnikov
i itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da«e delo prepusti mojemu ukusu, bodisi d,» ce mi je predložil načrt
i5 24 Teodor Slabanja,
srebrni- v Gorici, ulica Morelli št. 17
Staro reči popravim, ter jih v ognji pozlatim j in posrebrim. Cč, gg. naročniki naj mi blagovole j poslati isto nefrankovane.	V4—16
. Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
Kwizda-ja
c. k. izklj. pi iv.
restitucionalni fluid
(voda za pranje iconjj.
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkali itd.'
1 steklenica gld. 1.40.
K W I Z D E
koriiebursk živinorodilni prašek
za konje, govejoživino in ovce.
Ako se daje živini redno živinoreji! prašek, je vsled mnogoletne i/.kusnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku, mol-ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr.
Kwizde krepčajoča krma za konje
in govedo za brzo pomoč onemogle živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwizde Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitouti Lonček f. 1.25. Kwizde lop za kopita (uineteljni
rog). 1 drožič 80 kr. Kvvi/.de c. kr. priv. prašek za dezinfekcijo hlevov, gnojnic, ob enem izvrstno sredstvo za vezanje gnojne soli. — 1 oruot po i/s kg. 15 kr,; >/a zaboja gld, 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. Kwiz(le svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo pomoč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.26, mali 63 kr.
Kvvizrie milo za pranje domače živali, kositrova skatlja po 100 gramov 80 kr., kositrova škatlja po 300 gramov gld. 1.60.	4—2 (L)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K \v i z d e preparate in da se pazi
na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po posti proti povzetji vsaki dan po centralnem skladišči: Krolsapotheke Kornouburg Fruiiz Juh. K\vizda, o. kr. avst. kr. rumunski dvorni dohuvitelj za živiiiozdravni^ki' preparate ^■lii—1
Časć nam ju preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti kiijigotiskarskoga posla to preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za iupne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, j zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ula-j znice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom | izradbom.
Drži u zidilii (skladišču) sve potrebne tiska-• nice i knjige za crkvene urede.
Onda ima nn prodaj »liedeće knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih | Sol iu gospodarjev v pouk ciena prije «»0 nvfs.
sada IO tvrdo vozana......n. O©
! Sodnijski obrazci sastavil B. Trnovec . . n.
! Vilim Tel, prevod Cegnera......n. 4O
Ljudmila prevod .1 Lebana.....n. 'iO
Filip prevod Križmann....... n. HO
Antigona prevod Krizmana......n. 90
Trst in okidica od Silo '......n. 31)
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO i pjesma	„ A. K n . . n. *0
Ove su knjige jako prikladne za darove o prnznicih zato ili nI, občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č n o naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja
If. l.r.O Ćudovat je f. 1.50
j samobrivec
• najnovejši stroj za brijanje, h katerim s« more briti vsakdo sam In brez težkoči-.
NE TRGA, NE REŽE,
ampak e n o s t a v e n je in 1 e h a k. Mnogo denarja
pribrani »Samobrivec« in nobena stvar ne ispliii*!! tako. kakor ta. C>nn lo lor. 1.50.
PoSiija proti gotovnm denarin ali povz. tji, • V< rsandt 1) po L. Muiler. Utinaj, Wanrii g Schulgfisso lu».	21 5;;
Frodajalnico
s cvetlicami in svečami jo odprla v Sežani gospodična 2—2
Ana Macarol
ter javlja slav. občinstvu, da mu bode skrbno ustrezala se svojo zalogo.
Posojilnica in hranilnica
Za obilnu naručbu prepmuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
se preseli dne 24. avgusta v nekdanjo krčmo Radecki poleg pošte.	ODBOR.
Sliiivnemi^	~
naznanjam, da se preselim dne 24. avgusta v nekdanjo krčmo Radecki poleg pošte.
Koper dne 14. avgusta 1889.
Josip Kristan,
c. kr. profesor.
najuoveje konstrukcijo v rnz-uih velikostih.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Olivne stiskalnice in olivni mlini ] Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini In sadni mlini J Mlatiliiice, čistilnice, gcpli, rohkaliiicc za turSico, sejalnike, pluge itd.	16—20
Priprave za sušenje sadja in zelenjave. ltcKihiice za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni.
Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78
Katalogi in vsakeršna pojasnila nit zahtevanje zastonj in franko. Prikupcsm najugodnsjši pogoji. — Sposobni zastopniki ss iščejo in dobro plačajo.

BRNO Ferdinandova ulica št. 7E
največje in najcenejše ku-povališče za zimsko dobo.
Največja zaloga primernih božičnih darov.
Ceniki o preobleki ali perilu za gospodu iu gospe in o galanterijah, uzorci sukna in re-zan^a blaga zastonj in franko, l'osiljatve s poštnim povzetjem.
............................. Parilo za gospe
Angleško soviot-blago možlif f. i 20, 1a ienskc i for. ^—. J io metrov »a clo molko obleko--g fronslnh sraie
I. r.s-5., 11. f. 7.50, in. r. "-2avese, plahte, preproge ,


Tvomiška zaloga snkna
DoJclrr jj šr kaj v »alJui !
Ostanki bmskoga sukna
3'ln metrov ta cele limsko moikoi ciblrko f. 3,75
Kapo iz pliša	Namizni prti
itioip in dečke, 6 kom. f. i 5o laneni, vs< ti barv, t komadi "/4 i Tor., 1 komadi •/( i for.
Potna ogriniala (plaid)	- ~rr.
3,Jo ,„. dolg, ,.6o m. iirokf -l.5o	Prtioi (servicte)
lanrni četvorni, 6 kom, f. i.jo
12 žepnih rntic
zarobljenih, t barvaniml robi za.
Blago za zimske suknja
fine baie, moderne barve 3' 10 m, ro for., II. li for.
Pravi štajerski loden
»a lovske *uknie in ot lekt, nepo-kv ;irlj i v, 1 m»ter f. j-85
Blago za svrhne suknje
barve najnovejii modi, r ajH-ir'Jil iiejie baie a'io m. la rrl svrhnik 6 for.
stim oblltkom f. 3.j5,» vezenjem
Zavese od jute	_3 for'_
najnovejša ri-arlja popolna.v dveh	3 pouo5nj korzeti
barvah f ritinhbarvmli f _0A> ^ ^ jir.*, velrnjtl„ 1. „ f., U f. ..So
Garniture od jute predpasniki za ženske
, pregrinjali ia postelje m . na-	* kretoo».««ro»rB» pl.tna
ml,„I prt,najnovejša turlka r.sa- »» ^^ 6 ^mtAov f. .60
dveh barvah, f. 3 5o, štirih barvah (> for.
Modno blago za gospode
Spodnje suknje iz klobu-Prešita zimska pokrivala č«vine bogato tamburi™*,rude«e,
i, ruša, popoln, dolga in široka,	nU frapirane, 3 kom. j for.
popoln 1 komad 3 f r,
Srajce za gospode
Jacquard-M.mila hodna
I* .tifona, kretona, oiforda, naj- preproga, m inrtrov dolga, trpežno
bnljši Udelek 1, f i.sci, II
Ozford-srajco za delalce I
blago f. 3.5o
Garnitura od ripsa
Angora-Ogrtao
zimski, 10 t vrlik f i.fn
Volnena žsnska jopica
Jersey) vseh barvah, lepo piisto-jevajoća 2 for., II. f. t.j »
Nogavice za ženske
zimske,bele ali barvane, 6 parov pletene f i,5o
Bamaotne vhrisavke
močne, dobre bale, 3 komade I, 1 pregt|nJ»l| za posteljo, 1 namUnij _t. II. ____prt,najmodernejše barvane f. 4 Sr
Spodnje hlače ali avitioe | Ejuhe (plahte)
it najmočnejšega platua, koperja , kom brez šiva, j m. doi • f i.So
.11 baršanta I f , J™ II. f.	fllamnjak "2 "mTdolg, '» >»"•. 6 komadov z frani;
za .1 komade	vruuov oittuiujaa. ^ iu.	obrobkom f. i.:n
Normalno perilo 1 k°,n:,t,, u f' '-10' "" kr' ----
Jaegerov sistem, sama volna, za Konjsko plahte, terke vrste
gospode io gospe f srajc« f. 3.5o, z obrrbki, i<i" eni dolge, 1V1 cm . Ji-, t hlače f. I, iz bombaža f. i. Vi kom, r.ike, 1. rumena f. a.So,I1.8iva f
Možke nogavice Flanel-, ste rute za na glavo
Oxf rd, najnovejši uzoroc
1 komad (>o koinolrrvj f. |. lo
Šifon
za moZko iti žensko perilo, i kom.] I Jo komolcev) I. f. 5.lio, II. t. 4,5n
Prosniški baršant
i kninad \}<t kom Icev) bel ali| rudeč fi f , višnjev ali rnjav, f. ."i
Kanevas
za posteljne preproge i komad (3o d. konvilcrvl I. f 6, II, 3,30
Atlasov grail
za posteljne preprog' i kom. f!Vil d. komolcev, I. f. 5o. II. f. 5.5<>|
Modne blago za dame.
!! Kup o priložnosti!! Zimski N'.ger-loden
za ženske oblike, najboljši- vrste,| tr> iu, f. 3.3(i
Karirano modno blago
(n cm. Jiroko za spalne suknje in] otroške obleke,i . m, f. 4.—
Jcupon i trežično blago
vseh barvah, I. f. 3,Bo, li f. a.8<i|
Flanela Valeria
najnovejši uzorec, 10 m. f. 2'So
Kalmuk
franiaml najnov jil uzorec, i» m. f. » 7°
Biršant za obleko
. , , ,	najnovejši uzorec pristne barve,I
Platnina m tkanina	>""rov, f.
1 komad — ji k.iinolrev
Bomiče platno
zimske, bele in barvane, pletene za ienske, selo tople 3 komadi I. močne vrste [*> komolcev) 1 kom
j for. U. 73 kr.
»/4 f. f,.3o, * 1 f. ,
Kašmir dvojne širokosti
črn In barvat , m m. for i,—
1. Atlas od volne, dvojne čiro-|
kosti, črn iti barvan, 10 ni. f. 6.3"
Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trmn.