Sodelovanje pri narodnoobrambnem delu V težkih časih živimo. Tarejo nas draginja in druge težave, pa vendar, ko stopi učitelj v razred pred mladino, se mora sprostiti vseh lastnih skrbi in posvetiti svojo dušo mladini, ki ga čaka željna novih naukov, napredka. Ker pa ni učitelj zgolj uradnik, obrtnik, ki ima opravka z mrtvo tvarmo, ampak živim materialom, kii je izredno občutljiv, se mora redno pripravljati na svoje delo. Izven našega stanu jih je malo, ki bi naše delo dodobra spoznali, zato mnogi, ki nimajo vpogleda v težave vzgojiteljskega poklica tudi napačno sodijo učitcljistvo. Ni moj namen, da bi kazal na težave, ki jih vsak izmed nas pozna, nego povedal bi rad o dobri, železni volji vsega učiteljstva, ki povsod pomaga našemu narodu. Saj povsod sodeluje. Da je meja trdna, da je živa državna in narodna zavest pri Ijudeh ima učiteljstvo veliko zaslug. Če pa so kje razmere drugačne, ni krivda učiteljstva, kajti doseči vse nam ni mogoče. Poglejmo le delo naše najstairejše narodnoobrambne družbe sv. Cirila in Metoda. Razen v mestih so na podeželju v glavnem učitelji, ki pri njej sodelujejo in širijo ter budijo narodno zavest. Tako jc sedaj, tako je bilo nekoč. V nekem družbenem poročilu izpred vojnc dobe čitamo, da se je učitelj član CMD odpovedal večerji le zato, da je lahko zbral z& pokroviteljnino potrebno vsoto. Takih primerov je bilo več. Pokojni celjski učitelj Kranjc Fran je vse svoje življenje štedil, da je zforal precejšen imetek, ki ga je zapustil CMD v narodnoobrambne namene. Seveda denarne žrtve so spričo razmer za učiteljstvo težke. Je pa mnogo načilnov, da se lahko udejstvujemo pri narodnoobrambnem delu. So različna mnenja o načinu narodnoobrambnega dela. Nekateri predpostavljajo splošnemu propagandnemu dclu in skrbi za šolstvo ter učence, gospodarsko pomoč kmetu. Res je, taka pomoč je nujna, vendar ne 6memo zato opušcati vse drugo. Učimo se pri velikih narodih, ki še prav posebno skrbe zamladino. Tako je pri nas bilo v predvojni dobi znano delovanje društva Schulverein, ki je ogromne vsote izdalo vsako leto za zidanje šol, božičnice, darila učencem in podpore ter nagrade učiteljstvu. Lani je izšla v Gradcu knjižica »Grenzwacht im Siidosten«, ki ima podnaslov »Ein halbes Jahrhundert Siidmark«. Iz iije izvemo o podrobnostih delovanja tega društva, ki je foilo znano zlasti na Spodnjem Štajerskem. Iz nje izvemo, da je to društvo sklenilo. strniti Gradec z Marifoorom s kolonizacijo nemških kmetov od Št. Ilja do Maribora. Od slovenskih kmetov so kupili zcmljo ter na njej naselili ncmškc kmete iz Wurtemberške, ki so bili cclo protestantske veroizpovedi, da bi se vendar ne poslovenili. Slično so postopali v okolici Marenberga. Nakupili so 2000 oralov dobre zemlje. V povojni dobi, ko sta se obe društvi združili, so pozidali onstran naše meje 5 šolskih poslopij. Pri svo'em delu so pa imeli skoraj enake težave, kakor so pri nas. Veliko jih je še, ki mislijo, da zasebna iniciativa pri obrambnem delu ni pomembna, pa je ravno praksa pokazala, da je prostovoljno delo velike vrednosti in več vredno kot prisiljeno. Pri nas deluje Družba sv. Cirila in Metoda. Seveda je njeno delo oprto na manjši krog podpornikov, pa vendar je tudi ona postavila v nekaj zadnjih letih dve šoli na naši severni meji. Gradišče pod Sv. Duhom na Ostrem vrhu in Sv. Trije Kralji nad Marenbergom pričajo o veliki požrtvovalnosti njenih članov. Učitelji smo lahko ponosni, da v veliki meri sodelujemo pri tem res korilstnem narodnem delu. Tudi njene božičnice so z.nane. Za foožič 1940. je 158 šol prejelo darila v vrednosti 380.330 dinarjev. Knjižnice, učila, šolski odri in druge podpore v Podravju, Slovenskih goricah, Prekmurju in na Kočevskem pričajo o njeni skrbi za napredek narodnc prosvete. Vse to zahteva velikih denairnih sredstev, zato prireja razne zbirke. Ta teden je vodstvo CMD razposlalo vsem šolskim upraviteljstvom prošnjo s pozivom, da prirede Pirhovo zbirko. Če le kje, je vsak učitelj dolžan, da sodeluje pri tej zbirki v okviru CMD. Pirhova pa se imenuje zato, ker so pri prvih zbirkah otroci v krajih, kjer nimajo dcnarnih sredstev, prinesli v šolo jajca-pirhe, ki jih je nato učiteljstvo vnovčiilo. Pokojni koroški prvoboritelj Grafenaucr je rekel: »Sola ni vse, pa začetek je vsemu.« V šoli se mladina nauči spoštovati svoj materin jezik in ljubiti državo. Mnogo je zbirk po šolah in ncprijetno je zbiranje. Za našo mejo, za šolske obrambne namene pa je zbiranje upravičeno. Naj ne bo šole, ki bi se ne odzvala prošnji CMD. Čim težje damo, tem večji moralni pomcn ima naša žrtev. Mladina naj izve, zakaj je tako delo potrebno. Zato ne prirejajte zbirke, ne da bi v mali kratki akademiji dali tej ztoirki poseben pomen. Živa beseda užge in bolj kakor kdaj prej je potrebno, s primernim sporedom pokazati prav mladini lepoto naše besede. S sodelovanjem pri tej zbirki se bo tudi učiteljstvo oddolžilo naši šolski obrambni družbi1 za njeno skrb, ki ji posveča šolam. OF.