PROSVETA i® • f—- . jJLl a — ffk ________- - UrednlDrl tn upmmllki wo»Xd« »MT f. U«wUI« An. SLOVENSKE NAH6DNE PODPORNE JEDNOTE «-liLTTSr Chlctg0.11!., petek, 18. novembri (November 18), 1982 iJub^.ipUon ŠTEV.- NUMBEK 2T8 Mussolinijevi manevri na Balkanu Ognko Čaeopbj« namiguj«, da ttalljaaakl diktator namerava odtrgati Dalmacijo od J ugnala- vjetske Premijer Staunlng bo oetal aa kradla. Komunlati doblH dva Vaa Jalae Amerike trgajo vajae la rev*J|e. Na riftl PROSVKTA PROSVETA THK EKUtiUTENMEMT__________ SLABILO KM LASTSISA »LOVKN**« *4SOO*B rODTOO- •I mš |ii>»iI iT S» INt*wl S««m» m»< -1**— '<2uSi um jjp ffffrslilft ftT/Aft^ M ^"»"»»^'f^^liMi * ** IUCMBKU or TH* T» PR 0 V n lz jtSfevfaH r«. tuciali- wm izdati, je EeVOfla nepre» čan socialist, ker je toaisl to kar (iko iz navade. Duševni boj je potreben prdti ignorand. Pred par meseei eem čitel v listu, ki je bil ustanovljen pred par leti kot protisccialisti*en list. da je »e4aj nepolitičen in delavski kot ved no ter naznanja, da ne sprejema političnih oglasov. Nepolitičen bo torej v otflaaih. V člsn- g^uTaia ra ljudi, ki niso ne j Petdesetletnica prenosa elek 13 me miš, ne krop ne voda, ki-pj^ . w Izdelujejo v organizaciji. — - B*Igeportu, ki je vol** na lo. pa pri vtem tem nimajo u-soeba. Kajti delavec vidi, da le stranki je pridati la-l ? " Malo pojasnila Wtadeor Helghts, W. V* - V Proeveti z dne 4. nov. Jabiio R>ročano, da "v Windsor elghts, ki je takorekaž last 0-I premembe. Večer pftd Vrfltea^hio Power družbe, bofr^fcrali Cikaški kapitalistični dnevnik Tribune enolično vprašuje, kakšno pravico imajo brez-^iTlavd do javne "mile*čine'J. Tako imenuje podporo. Mnenje tega lista je, da je prva dolžnost vsakega zdravega in normalne« človeka, da skrbi zase in se sam podpira. Ce tega ae stori, si je sam kriv svoje stiafce in nI-ma pravice zahtevati od vlade, da bo ona od-govorna ia njegovo eksistenco! . To je argument znanega ''krepkega jndivl-dualizma", znane Volčje, ropa«« civitoaclje, katero glavno načelo je: vtak ume, aee 4rugv naj gre k vragu! Kdor hoče rasumeti taangu-ment in ootatl resno hladen, se mora postaviti Estališče ortodoksuega, burbenekafa kapitalista maneheeterake Me ii devetnsjstega tto-litja, med katerimi so lastniki člkaške Tri-TI IJudj* nič ae bojnje z njimi, ampak I-majo vsak čas "druge" opravke in razae Izgovore, pa »e celo bra-, tJjo i d.etavsKlnrt nasprotniki? Ovaden delavec v*. da prinese uresničenje eociaBama veliko blaginjo in srečo. Zato pa dopri-naša tejnn cilju žrtve. Vaak^od- trične energije jataTi pri jatelii, ki ee 4n perečAu ae <*rna*o po yetru. Ali si popol noma^, pa f!oh"!' l^a pcaebw> v spanjih časih, ki Neki "Simpat«ar", ki adru- «e Časi ml ao komunisti pona« nosili le-1 voliti Hoovra, sioer da zgube tK-take okoli. Ko sem btt «a delu i- jo. Lepa tvoboda — kot v Itali-sti večer, eem dobil letak, kat*. Tako je namreč poročal Joe rega tu prilagam v pridbčitev gnoj. Drugič naj te najprej pre-kar se tiče «aUn>a soc it»a»ke priča kar piie. Resnica je, 4a J« in njenih kandidatov. Wlndsdor Heights last West g^Ulbt Partr Cer UMWA aed Ba^ Penn Power Co. Kar• ee M* vo-adatrs wbo b^am Uev, je treba povedati da Je b^ •d of th« »trikttm»okmg <* tke lo vte abaolntno svobodno — ni-rapuMtea«. and ^ kakega navodila ne od dru4bf ne tkat tka Socialist Partr njenih bossov ni bilo. T<#iko IVVA. eett* JUMHOf io iHovui»i i »Ivaaia Stata Fsd«atioo h» -1020. vedo, da je ameriški pri- tka praaideat of tba Coavantjon, ci ftoa^eol vitek svojega ra*- ln« tke mlaara "low rsts . Thia vetnl kapitalizem ootege vise* avojeg- » i • u«diraetor of aafa- voja in zdaj roapada; oni to t tvojk) pametjo f^JJJ ^ .ocillU.t ^mi^.t^tion ie vedno v zadnji četrtini devetnajttega »to- in K^aiaff. eljsf in iMB sad tum- posnet* iz socialističnega časopi-•d thia monay to P. T. Fsgsn t» braak aja, prinašajo. Posebno radi pa tka atrlka of tha minara. In tka 1081 ^kateri njihovi dopisniki pona- ^ nasprotniki toči-Večina so to nerea*čne Illinois mlaara broke awsr twm ttti Lawi« odminiatration in Aagaat of lila jraar, tka aociallat »aaŠar in Ulinola. John Hehimarah, Oermor, the •ooiaUat aod »d i tor of tba Illtaeit Miaar. bitt«rly attaekad tha mfnara. whlla tha National ftaacutiva Ce»-mittea ef tha ti; T. la.uad tffkial •ta teman t docinrin« Ha "asa«ality" in tkia lifs and death strugale. The beaie program a< .ttsaocUl-iat p*rty fer tke mining induatnr damami "nationalUathm ef tha minara" under tha capitailat govarnmant M tionallaatlen ef tke minai under tka oapitaHat govarnmant meinan 1») Tak ing away from tka minara tha rigkt to strikc agatmf ?tg* eute; 2) 0raster rationaliaation and aUgger ayatem; 3) Mpn i«iemeloyment aat ■tarvation. 1 Nationalisation of tka mlaea tor tka bonettt of tha minesa la poaslbla oaly under tha workara aad farmar« goeammant aa la deei-alvely proven ln tha Mo*i* 'Uaien. Ljudje naj »odljp; pooohno ae to tiče premogarjev. In eeveda te Še dobe med premagat j t da pride kdo faaned tak provokaUr-jev in jih naWq&. Poziva ae pre-mogarjo ia Penna.^hlo in Hllnoi-au. da ti zapomnijo najpodlejše 2 izjave; poslujejo te jih iz raznih osebnih raslogov. Nekateri posamezniki bi radi sedeli na o-beh stolih. Taki polovičarji ko najslabši; oni - flirUjo poi&od* kjer jim bolj kaže. Radi se "nri-štulijof aem in tja, ker mislijo, da so vašni. da brez njih ne. bi &lo, pa si mislijo, da store veliko delo, če milostno naklonijo tvoje "aimpatije" toclalismu. Tekom prošle volilne kampanje smo to lahko opazili v muem slovenskem čttopltju. Posamezniki to se laskali socialističnim idejam, ker jim je aocializem le nekaka senčnata marela, pod katero se zatečejo v času potrebe. Socializem potrebuje prepričane ljudi Prepričani ljudje pa ne bodo igrali dvojne vloge nikdar! Dostojen človek mora hiti eno ali drugo. Treba je jas-nosti. Ali nam je socializem potreben, jeli koristen aa delavstvo v spremembi današnjega družabnega reda? Oe sem prepričan, da Je, moram hiti popoln sopia- lail ki jih komunisti podtikajo U*t> ker drugače sem nepošten, soc.' Stranki ln fO*>lm kandida-l Ako pa hočem biti prepon bila oaeba je tu celo Sedaj tom. Pred Časom v bllitni aoio gitator—seveda tilta?Td!l aa žapomnlmo al jih — kandidata, ker soc. stran ka jih ni Imela in »raven je «1 Slovenec kandidat, ki je bil tudi izvoljen. Ampak "volite Vit od gotovimi pogoji brez uj likih izgub mogoč, toda razen mladega 0. ■ Millerja so ga vsi strokovnjaki odklanjali. To-da mož ni obupal. Skupaj z Millerjem sta naredila skrivaj ponoči poizkus prenosa toka iz Iflesbjmfea po telefonskih šicah z 15 PS in imela rta srečo, poizkus je uspel. Devet let kasneje ae na elektrotehniški m | stavi v Frankfurtu ob Meni že prenašali tok na razdaljo 180 km! Zažarele to ogromne skupine žarnic, ki to vse dobivale tok iz kraja Laulfen ob Neckarju in spet se je dokazalo, da deluje električna energija tudi na večje razdalje. " , m M ' \ *L o i Od tedaj je elektrotehnika hitro napredovala. Električne naprave so se povečale, po-večala se je kvantiteta električne sile in tudi razdalje od kraja proizvajanja pa do kraja uporabe so poatale večje. In že se danes uvaža in izvaža tok, saj obstoje »veze med Nemčijo, Avstrijo in Švico za medsebojno izmenjavanje električne energije in to je prav gotovo že prvi korak do skupnega e^jgj^jjft omrežja. | Major G. član zadnje angleške eks- pedicije v Himalajo, je objavil zanimivo knjigo o nagonu in inteligenci žuželk, ki jih je opa-zoval za časa te .odprave. Tako poroča o navadni rdeči mravlji, ki živi po drevesih indske ravnine. Ta mravlja je precej majhna, a vendar te preživlja z žuželkami, ki to 40 do 50--krat večje od nje. Cim opazi takšno žuželko, n. pr. hrošča,,svoji poti, te vrže nanjo, jo zgrabi in jo *Uša pritisniti ob tla. Nekaj čaaa jo vltče s seboj, a že pritečejo od vseh strani v«i pričakovali nekaj več glasov ^>Varišice mravjje, Jci obkrožijo žuželko in jo za naše kandidate. 8 tem »motaj držijo vsaka na svojem koncu, tako da se ne te noče pridružiti našemu boju in tako pomaga vzdrševati sedanji sistem. ' - j'' > , ' ■ X vragu s "prijaznostjo" ia "eknpatijami"! Kako naj se de- Nič. dolžnost ja, da bomo tukaj gotovo ttal svojih kandidatov |e aa voUtvr Dobili smo ' v. da gramo lahko si Mo. V a ja penefcao rtggl« tt aedaj pt Alč cd I^Vttgo ti 4f&* flftt šlama, pt$m bU- JtS^JSffeSK Maajo, prašno Uaiaajc ln lav^Mo •jjtai^štri«^ nišo ta nih In nemialačth siromakov. Zdravi in sposobni delavci aa marajo mtta-ščine ali podpora. Dajte jim delo t poštene pfašo. Ce jim pa ae dseU* .igovarMrja Usti, je dobil aamo en Brda šo€P4a *mj& Je askeivolil. Cato Ja pa toda j »a M*,, da »o kc^j d#švc, eno skušnjo bogatejši; ie ki bili tako delali kot prerokovali, | bi bili vsi zadovoljni. V bodoče se ne smemo naslanjati na prerokbe, pač pa koliko novih klubov bomo ustanovili, koliko več aktivnih članov bo in kako bodo poučeni o socializmu. To delo je pri nas ie v polnem teku, in ~ boste slišali o Milwaukeeju državi WiSeonsin. Od severa nas je začela m5B Mf kruta zima. 6 sredstvi, da bi ae lahko kosali a njo,.smo bo preskrbljeni. Malčki se lijo božičnih daril, bužen oče mati al ps ne upata sprožiti niče, da letos ne bo prišel 1 klavž, da na Zahvalai dan ne purana it4. Srce zaboli človeka, ko vidi tročiče na poti v šolo * raztrga nimi čeveljčki, prsti jim m< [v sneg, njih ielbdac le na pol polnjen z najpreprostejšimi ži vil L Uboge nedolžne žrtve i kega kapitala! Oče in mati, mu bosta v bodoče lojalna, in svojim dragim, ali vašim i*} koriščevalcem? Od dneva v dan nas akušnjs in1 britkosti ienejo v večji en tabor. Clm prej se tem boljšeaa nas. Iz tega razi ga smo najeli spodnji prostor za 10 dni. P* tega koraka j je: posvetovati Sfede naša kulture. Podpisani ne more najti primeVnih besed, da, vam razloži važnost tega početja. Pridite oeobno, dragi rojaki in rojakinje, mladi In ttari, ne !>oate ao keaali. Zadetek v more ganiti nikamor. Ene jo drže za noge, drug* za krila, tratje za tipalke itd. Njih taktika obstoji v tem, da jo z železno združeno močjo tako dolgo ^tiskajo na mestu, dokler ne pogine. To se zgodi najdlje v pol uri. Občudovanja vredno je, Jtako pri tej operaciji vsaka posamezna mravlja podrejuje svoje git* smotrno celotni akciji. Poleg smotnnosti moramo pri nagonu občudovati njegovo neupogljivost, Ja se ne ustraši nobenih ovir. Kingston je opazoval n. pr. jato neodkrilatenih kobilic, ki je romala v premi črti naprej. Noben plot, noben zid in vdrtina je niso mogli spraviti iz te smeri. Jata je pri-spela do neke rake. Namestu da bi se Um usta vila, se je zagnala brez oklevanja v vodo ib skušala v isti premi črti doseči nasprotni l>reg Skoraj vse kobilice so utonile, le nekoliko jifc je doseglo kopno zemljo — toda nagon se m da spremeniti. M — tO 20. nov. ob ». sjutraj. Odprta) vsaki dan do^. dac, od i. zjutraj do tO. zvečat. Pavel, glasbeniki, diktanti in poaredovafcl ste dobrodošli. Vebi vas vašs danost. Etorlte kar morete, pridite goto V0/^-John Psulich. » !, IndL —* Ob ku iz rojstne i Mla a mojo jataljem In kronik jih rojakov In rojakinj.' terl 8NPJ pa o^kržaHl k I Na letošnji konferenci britske družbe « napredek znanosti je med predavatelji nssto pilo tudi kakšnih 80 žensk. O psiholoških šanjih je predavala profesorica Beatrice ¥A gellova, ki je btta imenovana pred nekoliko let kot prva ženska za voditeljico psihološkega <*> deHta na londonski univerzi. Veliko zanimanja ,Je vabodilo predavsfljj arheoioginje ge. Caton Tompsonove o njenu novih najdbah v oazi Kargi. Sredi puičs"> Tompsonova odkrila fosilne vire, ki to jih je uporabljali bržkone pred 35,000 let». N»* je tudi mnogo predzgodovm^ega M orodja. Na konferenci je nsstopils tudi zns menita botaničarka ga. Helen Gwynne Vauf han, ki je tu4l članica predsedstva britafc znanstvene družbe. Zanimivo je, da ao nost bavi Čedalje boU tudi z gospodinjah" problemi, o katerih so poročale tri znsnatv« Med angleškimi inanatvmiiaami ei je P^ bila veliko ime ga. Dorthy Garn»dov^|^ mi aantactonalnimi odkritji v Karmel^ v rm^viJ Nsšls * pratgodeviaskega orožja tajgj* ki J®4sjtu da je v nk0U*i pred t*li MO lati Hvalo davno isnmtio ple»' ^ vneti kan i bali. teeive ijabeani ^ Lekcija, kl aam Jo deli Uu Bacili—rešitelji življenja Dve letos Ljubko »budi poiie« svojo mamico: "Mame, pri Ljubici je v poete-lj| deti velo t" Alsuver, Cok>- t- K* «4beriUt po pok vslsd roeiio#eJiM Ali samomor V to ne cj^etvo.JeJe Imele «j< Jttpvelfti ffHce aepest 00 io sios v pomeni odlomit u semomor, de j nrausrolti poercfllo. de Je Vil 00 let *tsrs ssmene 4o Me- j njs Zenesljivih poročil o uspeta s MeU^j^mi so»eoJ pe msmo V vet Me let *Urlh pot dovlh »o ne novih golkevgH hipom* sriflt rutUue, kl io um > * ** * ^** "i "r iliniM pljučnice v ^n-varno koke. Ce ge vbrte-r*mo i«toeeeno e povzročitelji b vtoarujo^o Ufco po- psstevtli t scfcdji S. N. P. J. PRINTERY Kregal D L G Po ulici Je počasi drsal velik, težek, zelen Miz. mu Vleklo ga je »Uro kljuse. I« gobca so visele in pedale na zemljo goete umazanorume- ne pene. M Voznik je jezno pokal z bičem po njem. Neprenehoma je tolkel starega, iznemogiega konja zdaj z bičevnikom, zdaj z bičem. in ljudje v vrati »o vpili i "Poženi, počeni!" Kakor v odmev posameznih glasov je zarju-la vaa dolga vrsta: "Poženi! Udari mrho!" "Tri! Tri je ura!" je nekdo zraven Ivana vzdihnil bolj samemu sebi nego drugim irt te prestopil. "Zdaj prično!" Nekateri so prikimali. Okrog Ivsns je nekaj trenutkov trajalo zamolklo mrmranje. Spet je bilo slišati kletve, zmerjanje ln tožbe. Potem pa se je vsa dolga vrsta v sunku zgenila. > Odpirali so vrata pekarne. Ljudje to sa pričeli divje prerivati in suvati drug drugega. Spredaj to se tepli. Nekdo je vrgel majhen stolček sredi med ljudi. Neki otrok je glasno zajokal. In ženska* ki jfrsjtala zraven otroka, je opotekajoča se stopila is vrste s krvavo glavo. v C"*1""1 prahtf. t Odnesli so jo v pekarno. Vse se je umirilo. In po vsej uiici je nastala tlilpa. Življenje v ljudeh je umrlo. Le prav na dnu vsakega Je tlela ie majhna Iskra upanja, da pride na rrsto, do kruha, ln domov, domov — da se prespi sa prihodnji dan. Kmalu so pričeli mimo vrste hoditi ljudje s temnorjavimi hlebčki v rokah, Sli so veselo, smejočMt se obrazov, kakor bi ae pravkar vračali s gostije. Neki prav vesel, mlad fant, ki Je nesel dva hlebčka, je smeje se tolkel drugega ob drugega kakor ob činele in iviigal koračnico. Ljudje so se mu amejali. Zdaj ni nihče mislil kaj slabega. Vsi so mirno čakali In bolj ali manj delUi veselje z vsakim, ki Je prttel mimo vrste s kruhom. Le sdaj pa sdaj Je kdo oilnll stražnika s pikro besedo. Na ta ali oni način si Je moral dati dulka v svoji nejevolji Stražnik pa Je molče potrpel vse. Mirno se Je odstranil ln ga nekaj časa nI bilo blisu. Ivan Je bolj visel nego stsi med ljudmi. Zdsj pa sdaj mu Je kdo stopil na nogo. Stisnil je ustnice, dvignil nogo in boleče mesto pritisnil ob meča drugo noga. Ura so potekale. Dan se je počasi nagibal k večeru. Tu pa tam so gorelo ie redke cestne svetilke. Vrsta sa Je Uko neznansko počael premikala. Caelh ae Je dolge minute sdelo, kakor da sploh nihče več ne dobi kruha. Potem pa se je kdo premaknil za pol koraka dalje, in vsem Je bilo lažje. Stopili so sa njim in isnova čakali. Vendar vrata je bila dolga. Vsi, ki aoie čakali. ao vedeli, kako dolga je vrsta. Vedeli so4 celo, koUju^e ljudi. Le kduko Je kruha, niao vedeli. In počasi se je s rastočim večerom pričela v srca vseh čakajočih seliti skrb. Nemir Je naraičal od sekunde do sekunde. Ljudje so pričeli vse bolj nestrpno prestopati. Pritisk na spredaj stoječe je postajal vse hujii. Stražniki so vpUf, naj bo mir. Da je kruha za vse dovolj. Ne bo ga zmanjkalo. — Ljudi ao tolažHi na vse mogoče načine, a ti se niso dali več potolažiti. : Zal u le so se grožnje. In stražniki so grožnje spet vračali. Ivan se je od utrujenoeti tresel. Njegovih devet let detinstva se ni hotel nihče usmiliti. tPred nJim je bilo ie kakih dve sto ljudi, za njim tri sto, morda itiri sto. Ves čss ga je skrbok>» da bi ga ne izrinili iz vrste. Toda veliki mož pred njim se je prestopal tako ravno in močno, kakor bi ga ne mogla zrušiti nobens slia. Ivan se ga Je prav narahlo držal za euknjo, da bi ga ne Izgubil. Vendar tudi U mož je pričel omahovati. Zdaj se je tudi tega velikega, močnega starca polatčal nemir. w| Pokailjeval je vae bolj. Kdaj pa kdaj se mu je od kašlja streslo vse telo. Tedaj se je naslonil na steno, sklonil glavo ln dolgo kašljal. V takih trenutkih se je Ivan zbal moža. Izpustil Je rob njegove kratke suknje in pazil, da ae ga je čim manj dotikal. Mož se mu je smilil. A hkrati je čutil do njega čudno ntržnjo, skoro stud. Vendar se je bal zanj. Bal se je, da bi se mu kaj ne zgodilo in bi potem moral oditi. — V bolnem možu je videl svojo rešitev. « , a/ < Zdaj pa mu je vea Čas šumelo v glavi; "Kaj, če zmanjka kruha? Ce ne bo za vse dosti kruha r' Stopal je na prste, da bi videl, koliko je pred njim še ljudi. Vsa vrsta se mu je zdela neskončna. Niksmor ni videl. Krog in krog njega je bila črna, zatohla noč. Le nad seboj, mimo glav tvojih tovarišev, je videl medli, ugašajoči «Weak neba. Bil Je kakor majhna, drobna bilka v visoki, razrasli travi.* In najbolj ga je sdaj motil veliki stari mož, ki je na vrhu svoje velike postave še neprenehoma kašljal. Najraje bi ga udaril. Skušal se je zmuzniti mimo njegovih nog dalje.' Ali mol je to takoj opazil. Iztegnil je svojo veliko, dolgo roko, jo krepko položil na Ivanovo glavo in ga potisnil nazaj. Ivanu so po licih zdrknile solze. Zaihtel je. Toda kmalu mu je ihtenje zadušil osoren glas, ki je savpll nanj: "Molči!" V zvoniku je ura bila sodom. Štiri ure so po-tririe; pet, šest ur, kar so ljudje čakali kruha. Stražniki so se fczmenjavali. Novi, ki so nadomestili prve, so izpraievaAi ljudi, kako dolgo že stoje. In potem so smajevall z glavami. Prvi stražniki so z močnim, samozavestnim in osornim glasom vpili, da kruha ne bo zmanjkalo. Tako so ušli joku, kletvicam, cmerjahju ln tožbam —- ln nemara marsikdo tudi nevarnosti. Vsi stražniki so se teh množic, ki so vsak dan stale v dežju ali vročini, ki so bile od dne do dne bolj nestrpne in divje, bali. V teh množicah so videli nekaj hudega, ki se je pretilo njim — predvsem njim. Nad vrsto Je legla noč. Is pekarne je avetila rumena luč in metala na cesto dolgo, belosivo senčo. Trušč na ulici je ponehal. Nebo se je čez in čez potemnilo ln ae posulo s zvezdami. Ivan je sa nekaj trenutkov posabil na kruh in utrujenost, na mater ln na sestre. Obras se mu je umiril. V lesketu tvesd so mu sabkstele velike otroške oči. CDSUs prlhodnjic.1 miiljljo in nemara rsvno z delno obronpitvijo Živcev človeku | onemogoči laganje. Iz tega razloga smo tudi začeli misliti na to. da postavimo ta spoznanja v slpžbo kriminali-I stike. Upamo, da smo s tem na-|šli tudi sredetvo — kar je glavno: docela nedolžno sredstvo — ds celo najbolj zakrknjene zločince prisilimo k prienanju! 1 Tako smo Sktipno z znanim i ameriškim kriminalistom polkovnikom Goddardom napravili prve poskus*- z zločinci. Uspeh je bil pr*anetljiv ... Newyorttco državno pravdni-|štvo je samo predlagalo pri teh posebno zakrknjenih zločincih to metodo. Ko so jim po kon čani "operaciji" prečitaM steno-grame, so zločinci pod.težo svojih lastnih priznanj — ki se jih niso več spomnili — obnemogli in vnovič vse priznali. Housovi in Goddardovi po-I skusi s "tiriznanji proti volji" — ali gre za prebrisano sleparijo, naključje ali pa za novo pot za izsleditev zločincev? Ulitoll priZMvajo v ■§-zamti Kani mi poskusi ameriških zdravnikov ta kriminalistov Klinika profesorjs Housa stoji na najbolj prometnem kraju v osrčju New Yorks. A čudno: le v desetem nadstropju pojenjava zamolkli cestni ropot, in ko se dvigalo neslišno untavl pred vrati osemnajetegs nadstropja, objame obiskovalca atmosfere pokoja ln miru, ki je po eelo v najmodernejših bolnišnicah zaman Iščeš. Uamlljenka odvede obiskovalca v čakalnico. Stili, pet mladih ljudi tam polglaano debatira — študentje, ki ao ss dali na razpolago za Houeove poskuse. Njihova mnenja ao kaj različna: U trdi, da Je vse skupaj navadna sleparija, drugI govori o aluča-ju, tretji je vea navdušen za "epo batni i sum". Profesor House, mož srednjih let, s nekaj besedami obrazloži zgodovino svojih eksperimentov. "Nekako od leta 1908 p<«na medicinska znanost narkotično (uspavalno) sredstvo, ki ao ga v določeni zmesi z drugimi snovmi nekatera države le uvedle sa olajšanje porodov. To Je -akopolamln". alkaloid, rastlinski atrup kakor morfij, kofeia ln atroptn: na aentrslni živčni sistem deluje omamljajoče in uspavajoče ter sato uteši bolečine. Najprej ja dužll ako-polamin pri težkih porodih v Gradcu; danee pa je njegova raba fte splošni raailrjena. ^Nekateri zdravniki, ki ao ra-bili to zdravHo pri porodnicah, so opazili, da dobe paeijentke po njem veliko nagnjenje do govorjenja. In sicer govore na* vadno smiselno ln logično. Tudi jaz pomnim nekaj takega. Neka moja pacijentka je kmalu po porodu svojega prvega otroka letala na videz še v nesa vesli, ko aem proall njenega mote, naj ml prinese nekaj vate. Ml*-di mol je nI znal najti — tedaj pa je nesaveetna iona povedala, kje Je! Pozneje se svojih besed — bile so popolnoma točne — ni več zavedala. Takih primerov J# bUo ie voč, zato smo pršili k sistematskim IpeaftMSoM. -Kajpada tt poskus ie niso zaključeni. Čeprav smem reči, ds so sdravnlki ie pojavili svojo teorijo — Kden izmed mladih študentov ee Je med tem v sosednji tleknll na tofo. Drtmte ao utih ni le — vsi z napetneUo čakamo, kaj bo. Nihče ne poana vprašanj, Id Jih bo sdravnik aa dal — Komaj tri sekunde traja mali vbrftsg — študent leži mirno ln gtabdko dihaj* na aoft. -AU ste bUt ie kaznovani r Proučevanje kozmičnih megla Je šele pred nekoliko desetletji I privedlo do uspeha, ko so raziskovalci uporabili pri svojem delu fotografijo nebesa v zvezi Is spektroskopom in zrcalnim te-I Jeskopom. Pred tem je človeštvo bore malo vedelo o kakovosti in nastanku t&i meglenih madežev ter o njihovi razdelitvi v vse-mirju. JI Meglen A madeži so silno ob-|sežne plinske mase izredne rod kosti. So zbirališča energij, ki jih neprestano izžarevajo zvez-| de v mrzli svetovni prostor. Njihovo število je doslej zelo veH ko. Madeži so nekako enakomerno razdeljeni po vsem svetovnem prostoru. To je tudi dokaz, da je plinasta tvarina povsod v prostoru. Kot ogromne meglene jfcoprene zagrinjajo megleni madeži zvezdni prostor in so tako rediti, da so povprečno mnogo midijardkrat tanjši nego oni malenkostni ostanek, ki se | obdrži v umetno ustvarjenem 'brezzračnem" prostoru, fe Ker pa sežejo mi globino v neizmerne daljave,'je razumljivo, da često popolnoma zastro iz de večjih daljav prihajajočo luč. Vsekako je zagonetno, da se pri izredni razredčenosti svojih plinskih maji ie lahko svetijo, ko si moramo misliti, da imajo približno temperaturo absolutne ničle, t j. 278,2° C pod ničlo. Morda je U svetloba le elelktrič-no tlenje ali obratno izžarevanje svetlobe solne, ki nam sarmo pričara svetlikanje plinskih mas. Novejia raziskovanja so namreč dognala, da ao v nebesnem prostoru tudi obsežne meglene mase, ki se ne avotijo. Slednjo do-ženemo v temnih, brezzvezdnih madežih, ostro omejenih od okch lice, in sicer na prostorih, ki so sicer kac posejani s zvezdami jgraia sdravnik po daljšem pre-l Verjetno so ti madeži mase tem MITU. . ' " ■ ■:.. . ■ I»♦ svetlobe ne propUftajoče pa- in da je njihova hitrost tem večja, čim bolj ao od nas oddaljene. Pred kratkim ao proučevali meglo, ki ima hitrost kakih 12,-000 km na sekundo. Vsako sekundo se ta megia oddalji od nas približno za toliko, kolikor meri zemeljski premer. Ta hitrost je celo v zvezdoznanstvu nekaj nezaslišanega in je znana le v atomski fiziki. Astronomsko nedvomno pojasnilo za ta pojav je do danes nemogoče. Vse teorije so se izkazale kot neveljavne. Takisto se ne da pojasniti, da vsi megleni stvori,.naj bodo že na kateremkoli delu nebesa, hite od nas proč. Učenjaki si zaman razbijajo glave nad tem in tudi relativitetna teorija nam ne more dati verjetne razlage.—Zis. Milijoai gobavcev Bolezen, ki navdaja ljudi s strahom in«roso Gobavost —- to je beseda, ki nas navdaja a strahom in grozo. Hujše usode, nego nam riše ta beseda, si ne moremo predstavljati. Ldudjo se razkrajajo ob živem telesu, duh jim je ie jasen, telo pa razpada — in nihče im ne more pomagati ozdravljenih gobavcev je tako majhna, da ni vredno niti omembe. CtoveštvojiiJgM pomagalo gobavce izločalo Iz svojih vrst n jih zapiralo v posebne hiše, d so se jim zdravi ljudje izogibali že od daleč. Običajno mnenje veli, da je število gobavcev dandanes že ze-o majhno in da bo kmalu prišel dan, ko ne bo več nobenega, tako strahotno okuženega človeka na'svetu. To mnenje je povsem napačno, kajti najnovejše statistike pravijo, da živi na svetu še 10 milijonov takšnih nesrečnikov. Predstavljajmo si mesto z 10 milijoni prebivalcev in vsak )rebivalec, celo vsak otrok v »m mestu je gobav! Se pred 20 eti so cenili število gobavcev na 2 milijona, a potem so začeli raziskovati razširjenost te bolezni V Afriki in drugod. Proti tej strašni bolezni je en sam zanesljiv pripomoček: da se je obvaruješ, Še preden sf te loti. To ni težko. Gobavost nastopa, kakor vemo danes, v dveh različnih oblikah, kot kožna in kot živčna bolezen. Zadnja se skoraj nikoli ne prenaša na druge ljudi. Vzroke gobavosti so odkrili pred kakšnimi šestimi leti in od tedaj jo skušajo ozdravljati na povsem nov način. V kolonijah gobavcev žive zdravniki, ki so občudovanja vredni za svoje delo in ki postanejo neredko žrtve svojega dela. Njih usoda je posebno trda, a malokdo govori o teh tihih junakih znanoeti. Naročite MtadMfr boljlll '"Da," odgovori študent raz- re, ki našim očem zakriva svet-ločno in Jame pripovedovati ne-1 lobo zvezd, za njimi. Kakšna je dolžno iatorijo o prometnem I sestava teh prostorov teme, nam prestopku. Stražnik ga jo dobili je še popoflnoma neznano in tu-kolesom na poti v parku — Idi spektralna anallaa nam v tem dva dolarja globe . . . Kden iz- pogledu ne b* mogla nikoH po-med njegovih tovarišem steno- magati grsfira vprašanje ln odgovor. Začetek zelo obsežnih temnih Uro nato, ko ss Je "paoljsnt" Ipoij vidimo med "Labodjim zbudil, je zdravnik ponovil prej- obiski" in odtod ae počaai vle-Šnje vprašanje. "Ne," ogorčeno čejo proti jt*u. Najbolj ee opa-odvrne študent, "še nikoli ni-1 ti jo "zvezdne praznote" na ne- v sosslitoi v sosetCini Južnega križa to praznoto,imenujejo * pr. M 0.4 kva-Kje ste ae rodili? Kaj Študira-1 dratne *t«p|nje 249 to? Atl ste poročeni?" Dsest|m«gla. dvanajst vsakdanjih vprašanj, Najčudovitejše na njih pa je ki Študent promptno nanje od- njihova neizmerno velika hi govori Kakor ae Jepomeje po-11rast M, katslo, ao bili odgovori točni ns Rimske cesto gibljejo s hitrost-fca, čeprav ss je študent odločil. L do SOtansT« da ne bo govoril resnice. I ph "Vtisk Imamo." meni profe- hitroet več sto. ds. celo več tisoč nor Housa, "da akopoUmin tre- km na sekundo. Ss zagonetnej nutno skali savest, pusti pa ne-1 it pa Je to. da ss zdi. kakor da lotaknjen spomin. Zdi as, da Us vse te megle (le s nekaterimi prsdvaem popolnoma omrtvi do- Izj mami), oddaljujejo od nas PETEK. 18. KOVEMRRa SMESNI CY Slaba v«it •V tvojem plašču sem naala pismo, ki ga je pisala ženska ru ka," vzroji Jero, Mevžetova i. "Izključeno!" zajeclja Mev-že in vsa kri mu izgine z lic "Kaj boft govoril! Pismo je moje in jutri bo že Štirinajst dni, kar sem ti ga dala, da va vržeš v nabiralnik!" Izpred sodišča Pred sodnikom je stal pote. puh z veliko črno brado. Sodnik je preletel akte, nato pa »e je obrnil k obtožencu: "Sodeč po vsem tem mora bi-ti vaša vest prav Uko črna kakor vaša brada." Potepuh pa se ni dal: "Ce me-rite vest po bradi, potem, gospod sodnik, vi sploh vesti nimate!" ». i V ., e 'Tako, tako!" prikima tuje«; domačinu. *To je torej vaš no-vi rotovž! Lepa stavba! Koliko ljudi dela v njem?' Polovica I" NAJBOLJŠE CENE DOBITE ZA MORGAŽE, BONOE in certifik«u.j Ue ae aa: ^84 N. La Seile i, SIS. Chicagi. Odprte ob vettrik. . .. : ' —(Adv.) SLOVANSKA NARODNA POŽ: PORNA JEDNOTA! Izdaja avoje publikacije |a ie i koristi. . svojih In članatva In za propagando svojih idej. Nikakor ps ne za propagando drugih pod-pornih organizacij. Vsaka organizacija Ima običajno svoje glasilo. Torej agitatorični dopisi In naznanila drugih podpornih organizacij in njih društev naj danes cirkuška igralka v Parizu, ss ns pošiljajo listu ProeveU. —T«4«r«u-d PUtam. Maria Rasputin, hči znansga blaznega meniha v Rusiji, ki NAROČITE SI DREVNIKUST PROSVETA Pe skleps 9. redne kesvead|e ae eeda) lahke aare« ss Hat Prearata la prišteje eden. dva ali tri flane Is aas drniine Is Is taegs ssslera k mt naročninL Uet Prseveta etaae sa vse enake, sa flaae aH seflaae M * m eno letno nerotntn* Ker pa flaal «e plačeje pri tttatitsts fl.tO ta taMk, ee Jim te prišteje k naročnini. KI prl#teje«e enega, dva aH trt flasa h ene drniine k eni sarečnini. Torej aedal nI Taroka, re«. da )e llat fre> drag aa «ane S. N. P. J. Lint Presveta Je reša laetnina in getere J« skere v vsaM drnlial nekde. U U rsd HUI list veek dan. TereJ aeda) kaste prilike, da ee tadi VI nerečite na dnevnik Preevete. Ceaa Usta PresvaU Jat Za ZdnUL driave Is Kessde 99.99 Ee Cleere ln Chicage !•......IT M 1 tednik In.............. 4.SS 1 tednih Is...............SJ® l tednika In............ S.S9 S tednike Is..............tli S tednike ts............L49 I tednike Is..............U» lapelnite spodnji knpen. prileiHe petrehas vstte denarja wM M«eaf Order t pi-ma In si naročite Presvete. llat, U Je vala lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri Uh članov preneha Mti član SNPJ, ali ia ae preseli proč od drnflnt In bo sahteval tast svoj Ust tednik, beda moral tisti Slan ls dotične drniine, ki Je tako akupno naročena na dnem& Prosveto, to takoj nasnanlti upravnUtvu Usta, in obenem doplačati dottfm vsoto ltata Proavsta. Ako toga ae atore, tedaj mora opravnlštvo anllaS datnm aa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, SSS? Bo. Lawndale Am, Cklcego. IU. PriMesM poHlJam ssročnlae sa Hat Presveta vsets 9- _________ČL Ar aH rt it— Ustavite todalk Is gs pripišite k meji a. llat, naj- TISKARNA BPBBnDMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Hrv VODSTVO TnmiRNB APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ. TISKARNE nSKOVDfS DA TBKOV1NB NAROČA V SVOJI TISKARNI Vat pojasnita daje vodstve tiskarna ualjgko delo^prve vrata MS74M So. Usmdnle Ai CHICAGO, II.L. TAM SS DOBE NA UlJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA