ca 1«; narodna ih ŠTUDIJSKA - KNJIŽNIC^.:";v/:-'' r., VIA GEPPA , j /kp T R I E S i'ds‘ 3° 0/9 List izhaja vsako su straneh 25 lir. Zaost X i». J- •“ "1 x ' / d Bot- novljena IZDAJA LETO VIII. ŠTEV. 10 (389) TRgT - SOBOTA, 10. MARCA 1956 CENA 20 LIR R i ms DNE' lovljerii TOVARIŠ GOMBAČ NA T OB KO VI SEJI TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA overeij Pi atoj jen je -č let acijo. sa telj 3. 5. lesnik '. 6. 191 i Vis: j del ;.a. aree nu za iena. t, , Dl <$P II 11 11 NlK k P 111 mPPilll Ì7IIAÌflìfl 0 političnih in pokrajinskih iločila posehneoa statuta in ustavevolitvah na tržaškem področju Za zaposlitev slovenskih uradnikov in osebja - Vprašanje ustanovitve otroških zabavišč in vrtcev - Popraviti je treba in zgraditi nove šolske stavbe - Za dovršitev poslopja slov. srednjih šol - 0 slovenskih šolnikih in napisih na šolah torkovi seji tržaškega oli- noma obnovljen vrtec v ul. Pa- podpritličju. Treba je na kak- ni orli 15.30 sveta je po vprašanju estra jčuna govoril tov Frane ■an'isHì-”- tovornik se je dotak-s pos 'prašanj, objavljamo ta plar>ovora v celoti. Tov. Gom-le poleg lega govoril tudi ijska Arijskih vprašanjih in o |S čas 'Vi p0 gradnji okrajnih positi ^zb1 trgov" O obeh vprašanjih j,j. ((Qt' Podrobneje pisali prihod- 10 Z [_razkrivanju kršitev in di-dijskaa*naeij na škodo pravic slo-in tete manjšine na Tržaškem JU’ P r a vie, ki so potrjene nj idonskih sporazumih in priba pc®m Posebnem statutu, se iki ve?js**m spuščali na splošno - 21. področje, marveč se že-i: «N^mejiti le na ožji krog ne-ciJ1 rib pravic manjšine, za ka-»csloV odgovarjajo krajevne o-isbke ti" 8e,|eralni komisariat, nje-,l,ni i j'olski odsek in za katere tana:r Kovornosti občinskega sve-neveSHsne. >ki kadila ima odseke in secije. hin»n("lna*ra^' urad', zdravniške ca OjJe’ delcSaoije in urade, ki na z<‘°3" nujno baviti z javno-datiiii aj je napravila občinska arane11 a' '*a lii dala Slovencem intver. Ost, posluževati se svojega občinskih uradih? In ni 'iti *1 t'“ntt°uski sporazumi to-lja l 0 očajo to pravico za slo-' 0 etnično skupino. ° Ve*ja za državne in pol- 0 hfM.de. Cl včerajsnjim je bil dose- 1 /'Porazim, o ribolovu na Ja-3: «A u ■ la sporazum ho moral 10L i1 n privesti do dobrih so-20: s< 1 i odnosov in razumeva- "«'d ribiči in oblastmi obeh !0: «P1- ierci)|"lrazum za ljudi jadranskih f v_ je bil podpisan leta STA*' * °da podpisi in sporazu-0: i.OF" >. državniki zaviie ud de 11 ali* xolje ljudi, da jih uresm- im. P0-. 16. s9°pinio na lo pot z obeh 1 b: bodite vi, gospodje piki, kolikor je v vaši 9,30: j1’ Za zgled pri njihovem iz-lehiik, "j" v občinskem merilu s lemmi kriteriji, brez di- 16: sfpacij. akšlle j kje so možnosti iz-30: O« načel pravic manjšine Zgodi einsken, merilu? Evo ne-), neer'h: ^zaposlitev v občinski služ-ja \e.nsk*b uradnikov in o-il ’ 1 je potrebno za zago- 0 narodnih zahtev Sloven- il ?lr°rhev slovenskih otro-Tl -, t av’šč in vrtcev in to: V Jakolm0ska cZa,liaviT: Pri P .» “v. Soboti, Sv. Iva-trarlk. °janu, Barkovljah, na Andrei Pr°S5ku’ ' Sv. Križu iailidf nfmJjn°’ ce s<‘ m ne bi mo-, in ev , "ma uresničiti, zapo-olitlfeliin °Venlkih ""iteljev in ike aviščihV. °bs‘°jec,h "'roških v Ul'I °'v°ritev slovenskih o-’ D' 'h vrtcev v ul. Sv. Tanči- žer.|cmkoveku°!jetU’ V Roco,u’ na . I ( ^ razširitev in zgraditev K 1 c * v ul. Sv. Frančiška je pobilo -• - - r nebianco». Sedaj se je stanje v primeri z letoru 1953 izboljšalo, toda poslopje, kot ga je pravilno - označil odbornik Dulci, ostane «staro poslopje» v očividno škodo za pouk in higieno. Slovenski otroški vrtec se še vedno nahaja v istem poslopju, to je v drugem nadstropju in v eni sami sohi, ki gotovo ni prikladna za to svrho. Problem je res akuten, zaradi dnevnega obiska 40-50 otrok, ki niti ob lepem vremenu ne morejo na vrt, da ne bi molili šolskega pouka. Ali se preseli otroški vrtec v novi vrl ec v ul. Panebianco ali pa je treba zgraditi novo poslopje. Če bi vrtec ostal, kjer je, bi bilo to res diskriminacijsko dejanje. Nadaljnje zahteve Slovencev v zvezi s šolami so naslednje : Rojan : razširitev sedanjega poslopja, ki ne more sprejeli vseh šolarjev brez škode za pouk in higieno. Sv. Ana : prostori otroškega vrtca so neprimerni, ker so v šen drugi način poskrbeti. Kolonkovec: šolsko poslopje, ki ga bodo zgradili, mora vsebovati tiv slovensko sekcijo, ker morajo sedaj učenci zahajati v oddaljeno šolo pri Sv. Ani. Sv. Križ : isto se zahteva za novo poslopje v Sv. Križu. Vprašanje bi se dalo rešiti s preselitvijo industrijske šole in u-čencev petega razreda osnovne šole, ki so večji, v šolo, ki leži med Sv. Križem in Nabrežino. Skoljel : zgraditev nove šole v ul. del Prato, ki naj bi vsebovala italijansko in slovensko šolo. Slovenski učenci iz Zgornje Kolonje morajo sedaj zahajati ali v šolo v ul. Sv. Frančiška ali pa k Sv. Ivanu, z veliko nevarnostjo za njihovo fizično varnost z ozirom na veliko daljavo. Srednje šole : Dovršiti obstoječo srednjo šolo pri Sv. Ivanu, ki je ostala nedovršena. Zgraditev novega šolskega poslopja za slovenske srednje šole v mestu in to v območju javnega vrta v ul. Giu- lia. To je potrebno zaradi preselitve dijakov srednjih šol iz ul. Lazzaretto Vecchio, ki je neprimerna in nehigienska, tako da bi moral higienski urad proglasiti poslopje za neprimerno za šolske potrebe. Imamo nato vprašanje slovenskih šolnikov, ki zavisi od vladnih oblasti. Nedopustno je, da slovenska šola še vedno ni juridično urejena. Treba je izdati zakon, ki naj temelji na načelih, vsebovanih v republiški ustavi in v skladu z določili posebnega statuta in listine o človeških pravicah. Tudi ni mogoče pristati na neimenovanje slovenskih šolnikov, ki so bili 5. oktobra 1954 v službi v slovenskih Šolah v Trstu. To dejstvo- predstavlja kršitev posebnega statuta. Kot resno diskriminacijo lahko označimo dejstvo, da se pri imenovanju za tekoče leto ni upošteval čl. 8 spomenice o sporazumu, kakor tudi izostalo zaposlitev 29 slovenskih učiteljev, ki imajo vse zahtevane rekvi- (Nadaljevanje na 4. strani) RESOLUCIJA CK KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. Centralni komite Komunistične partije TO je na svoji zadnji seji izglasoval naslednjo resolucijo o političnih in pokrajinskih volitvah: Soglasna zahteva po parlamentarnem predstavništvu za Tržaško ozemlje je bila potrjena tudi v poslanski zbornici, kjer so bile predložene razne resolucije, ki so zahtevale vključitev tega vprašanja v nov politični volilni zakon. Toda izjave podtajnika pri ministrskem predsedstvu posl. Russa so izzvale splošen protest, ker je smatral, da se to pereče vprašanje lahko odloži z absurdnim opravičilom, da se tej zahtevi, upira začasnost tržaške ureditve. On se je namreč skliceval na pravno fikcijo, ki je prava prevara za javno mnenje, ker se je delitev dejansko že izvršila. Na ta način hoče nadaljevati s prevaro in odvzeti prebivalcem njihove osnovne pravice. Po drugi strani se Tržačanom zagotavlja, da bodo lahko volili šele na političnih volitvah’ leta 1958. Ta odložitev ne more biti na noben način sprejeta, ker je tržaško gospodarstvo v kata--strofalnem položaju, ker se ne morejo uveljaviti politične pravice prebivalstva in ker se bižajo upravne volitve, s ka- IZMENJAVA POSLANIC MED VODITELJI Z.S.S.R. IN Z.D.A. Eisenhowerjev odgovor Bulganinu navdaja svet z novim upanjem Ameriški predsednik trdi, da bi njegovi predlogi iz Ženeve, izpopolnjeni s predlogi Bulganina izboljšali perspektive trajnega miru v svetu iboLnskTk";11 pos!re takoza . 0 ko1 za italijansko so- H r sedanja ne more spre-’ "LIiV , učencev, kaklkedenj: j„. maja I953 je mHSlk'r?lk h*"*1" v zvezi s šolo «IV JU uS°'"vil naslednje: e , - '!r se tiče Skednja, je sta-fe J.° sko poslopje zaradi pove-li SUa šolskega prebivalstva, ki ikdvposebni občutno zadnja leta. riv'plo prenatrpano. Občinska i lutava že proučuje načrte za i 'r"ev in premestitev odvi-eni* , ""e n cev v bližnja šolska f" ® prihodnjim šolskim > Z " no začel delovati popol-sleliL i&lor^^"*----------- emi'1 i P ili] za nehV Pred nekaj dnevi je ameriški pi eusunik Eiseniiuvver odgovoril na. spomenico ministrskega predsednika ZSSR Bulganina. Dopisovanje med državnikoma, ki se je začelo 19. septembra 1955. se torej nadaljuje. Predmet, ki ga o-bravnavata se nanaša, kot je znano, na vprašanja razorožitve in miru v svetu. V zadnji spomenici je predsednik Bulganin odgovoril na nekatere postavke Eisenhowe-rja, nanašajoče se na sklenitev dvajsetletne prijateljske pogodbe med obema največjima velesilama. Poudaril je tudi, da je Sovjetska zveza zaradi zagotovitve trajnega mi ru v svetu, pripravljena s,kle niti slične pogodbe tudi z Ve liko Britanijo in Francijo. V zadnji Bul,gallinovi poslanici :e bilo govora tudi o razorc-žitvenem sporazumu in o zmanjšanju števila oboroženih sil, kar naj bi se izvajalo pod posebno odgovarjajočo k on trolo. Eigenhower je v zadnjem odgovoru Bulganinu sporočil. da je sedaj dokončal podrobne preučevanje njegove sporne niče z dne 19. septembra 1955, ki se nanaša na iskanje spre jemljivega sistema razorožit-ve, o čemer so razpravljali v Ženevi. Poudaril je, da z zadovoljstvom sprejema na zna nje, da Bulganin soglaša z njim v pogledu važnosti vza jemnih jamstev proti nena-d nim napadom in glede prikladnosti vzajemnega zmanjšanj -. oborožitve. Nadalje Eisenho wer trdi, da je prepričan, d ; bi sprejem njegovega predlo ga iz Ženeve, izpopolnjen z nadzorstvenimi komisijami, katere je predlagal Bulganin, ■pripeljal z zmanjšanjem nevarnosti nenadnih napadov do zmanjšanja, oborožitve, do po- miritve in do izboljšanja per- | Zatrdil je tudi, da je prepri-spektiv za trajen mir. Bodal je tudi, da so ZDA trdo odločene, da dosežejo te cilje, in da bo ameriški predstavnik v pododboru OZN za razorožitev, pripravljen sodelovati pri izdelovanju programa za uresničenje te odločenosti, Nato pravi Eisenhower, da je po njegovem mnenju najprej treba poskrbeti za nadzorstvo nad grožnjo atomske vojne ter da bi bile ZDA pripravljene izdelati skupno z drugimi državami, poleg letalskega in suhozemskega nadzorstva, tudi ukrepe proti večanju rezerv jedrnega orožja. čaa, da ,e mogoče uspeti v tej nalogi, ako se bosta oba državnika resno posvetila tem vprašanjem. Za lem pa Eisenhower nadaljuje, da je za dosego razorožitve v začetku potrebno predvsem uvajanje zmanjšanja oborožitve, ne pa zmanjšanja števila oboroženih sil. To pa zato, ker je prvo rešitev lažje nadzorovati kot pa drugo. Zaradi obstoječega stanja, zlasti pa zaradi pomanjkanja resničnega miru na Daljnjem Vzhodu, bi bilo težavno doseči sporazum o splošnem znižanju števila vojakov. Vendar pa je mnenja, da bi bilo že sedaj mc.Q_če doseči sporazum u ukrepih za stabilizacijo položaja zlasti o nadzorstvu in s primernimi jamstvi omejiti glavne vrste oborožitve. Ves svetovni tisk je mnogo pisal o Eisenhowei-jevem odgovoru na Bulganinove poslanice. V demokratičnih vrstah se z zadovoljstvom pcudaja za-sti dejstvo, da je ton tega odgovora povsem drugačen, kot je bil v prejšnjih pismih in da je zaradi tega mogoče sklepati da se otvarja nova doba plodovitejšega sodelovanja med narodi. V. kongres Kompartije T O preložen na 6., 7. in 8. april Poziv CK za pospešitev diskusije in predpriprav Centralni komite Komunistične partije je na svoji seji 5. marca 1956 diskutiral o poročilu tov. Destradija v zvezi s pripravami na kongres ki je bil določen za 17., 18. in 19. marca. CK je ugotovil, da so se morali zaradi slabega vremena preložili številni sekcijskj in celični plenumi, ki bi se bili morali vršiti februarja in da se zato predkongresna diskusija ni mogla vršiti tako, kot je bilo predvideno. Zato odloča, da se kongres preloži za dva ledna, t. j. na 6., 7. in 8. aprila, da se na ta način omogoči celicam izpopolnitev politične diskusije o tezah in organizacijskih priprav na kongres. CK poziva vse organe parli je in vse tovariše naj pospešijo v teh tednih svoje delovanje, diskusijo o tezah po sestankih in tis, u, naj skrbno in demokratično izvolijo delegate, da bo mogel kongres zbrati najboljše tovariše in tako uspešno izvršiti svoje delo, ki bo zaključek vsega dosedanjega dela in trdno izhodišče za volilno bitko. Skupno poročilo Bulganina in Hansena V torek sta ministrski predsednik Dan-ske Hansen in tovariš Bulganin v imenu Sovjetske zveze podpisala v Moskvi poročilo, v Katerem se lospodarski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo ^kliTv51* teden so se uspešno ;. C1*a dolgotrajna poga-5kr. “ med Italijo i-n j0 v"‘=’u Italijo i-n Jugosla-'dpi ■ j50*30'0 so v Beogradu zelo važne spora-ora g°sPodarskega značaja: iae',o1-a?Urn 0 Posebnih dobavah, *n<-iia Taia 'ta>iianska indu-1 P nrw.° j® Posebno važno, - £&». "■ •« oni sporazumi m »d državami dovoljevali nabavo le nekaterih predmetov, katerim so nato industrijci sami navijali cene po mili volji. Sedanji sporazum določa, d i bo poseben medministrski od bor nadzoroval cene proizvodov. Tako bo z druge strani izvajanje ravnokar sklenjenih določil sporazuma omogočil > jugoslovanski industriji, d obnovi svoje naprave ter tak-, ne le poveča, temveč tudi kakovostno izboljša svojo pro izvodnjo. Od tega pa bo imela velike koristi tudi Italia. Saj bo našla v Jugoslaviji dobre ga odjemalia. Važno je tudi to, da je sporazum stopil v veljavo z dnem podpisa, kar po drugi strani pomeni, da se bodo- njegova določila lahko-začela, takoj izvajati. Rok izkoriščanja kreditov je predviden nad 3 leta, rok za plačevanje kreditov pa na 8 let od - dneva, ko je bilo blago do- bavljeno. Kredit se bo izplačeval v obliki kliringa. Skupni finančni stroški, ki obremenjujejo kredit, ki bo dan Jugoslaviji, znašajo 5.26%, vštev-ši tudi zavarovanje. S sporazumom o tehničnem sodelovanju sta se italijanska in jugoslovanska vlada obvezali, da si bosta medsebojno pomagali na vseh gospodarskih področjih, v industriji, kmetijstvu, prometu itd. Isti sporazum nadalje predvideva izmenjavo izkušenj, vzgojo kadrov, izmenjavo licenc, izmenjavo patentov itd. Vprašanje ribolova na Jadranu je bilo dolgo vrsto let trd oreh. V zvezi s tem so se dagajala številna nesoglasja in prišlo je do neštetih incidentov. Ker so italijanski ribiči lov-i-li ribe v jugoslovanskih teritorialnih vodah, so jim pogostokrat jugoslovanske oblasti zaplenile čolne, opremo in nalovljeni plen ter jih še povrh obsodile na plačilo globe. Povsem razumljivo je, da je zaradi tega prišlo do sporov, čigar odmev se je odražal na vseh področjih med obema državama. Novi sporazum določa, da bodo smeli italijanski ribiči loviti ribe na področju" okrog otokov Pelagruža in Jabuke in v določenem pasu vzdolž gornje istrske obale in sicer 4 milje stran od jugoslovanske libale. Vsi ti sporazumi so kot smo že poudarili velikega pomena za vse nadaljnje sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo. Želeti je-, da se ne bi pri tem ustavili, temveč, da bi se sodelovanje razširilo tudi na druga, področja, od česar bi nedvomno tudi Slovenci, ki živimo v mejah Italije, imeli veliko koristi. pravi, da se bosta obe državi v medsebojnih odnosih držali načela nevmešavanja v notranje zadeve, spoštovanja suverenosti in mirnega sodelovanja. č* lipan iz Manije Jordanska vlada je izgnala iz dežele dosedanjega poveljnika jordanske arabske legije Angleža Giubba. Po izgonu se je v Kairu vršila konferenca predstavnikov Egipta, Sirije in Arabije. Na tej konferenci so razpravljali o vprašanjih varnosti i-n miru na Srednjem vzhodu. Malenkov pojde v Anglijo Prihodnji teden o-dpotuje v London sovjetski ministrski podpredsednik in minister za električno energijo Malenkov, ki bo z vo-čjo delegacijo obiskal Veliko Britanijo. Med tem britanska vlada že pripravlja obisk Bulganina in Hruščeva. Razmejitvena komisija začela z delovanjem Vponedeljek je začela z delom- mešana italijansko-jugo-slo-vanska komisija, ki ima po določilih spomenice o sporazumu nalogo, pc-praviti začasno začrtano mejo med cono A in B na mestih, kjer je preveč nesmiselna. Jugoslovansko delegacijo vodi opo-lnomočeni minister Rihard Knez. terimi bi se morale vršiti tudi politične volitve zato, da bi Tržaško ozemlje moglo takoj dobiti svoje legitimno predstavništvo v parlamentu in bi tamkaj lahko branilo svoje pravice in svoje koristi. Zato se vztraja na nujni potrebi, da pristojni organi izdajo u-krep v tem smislu. Glede pokrajinskih volitev in tendence nacionalističnih vladnih strank, da izzovejo po-pravew zakona o potrajinskih volitvah z dne 27. marca, 1951 štev. 122 v smislu povečanja števila volilnih okrožij v Trstu na škodo po-deželjskih občin z motivacijo, da je prebivalstvo Trsta veliko večje kot v drugih občinah, ugovarjamo da hoče prvotni zakon varovati upravni kompleks pokrajine pred prevladujočim in nepravičnim vplivom glavnega mesta m da se na vsak način število sedežev ob koncu volilnih operacij ne bo omejilo na 8, marveč se bodo prav gotovo povečali z ostanki kumu-liranih glasov v tržaških o-krožjih, t. j s skupno veljavnimi glasovi ki jih bodo prejeli kandidati, kateri ne bodo proglašeni za izvolijene. Na ta način bo mesto Trst lahko doseglo skoraj dve tretjini skupnega. števila mandatov, medtem ko se bo ostala tretjina delila" mej vse ostale občine. Pripomniti je še treba, da se po členih posebnega statuta, priloženega k listini, o sporazumu, ne smejo spreminjati obstoječe upravne delitve z namenom, da bi se škodilo etničnemu sestavu področja, kot je jasno, da skušajo napraviti nacionalistične in konservativne struje. Medtem ko se od vlade zahteva, da se volilna okrežja določijo na podlagi spoštovanja topografskih in mestnih enot, t. j ne da bi pri tem imela svoj upli.v politična gledanja, se istočasno zahteva, da se zakon o pokrajinskih volitvah raztegne n- Tržaško ozemlje brez nobenih popravkov v razporeditvi volilnih okrožij v občinah pokrajine. Centralni komite KP TO tok tov. Togliattija v moskovski "Pravil" Mo-skovska «Pravda» je v sredo objavila članek tov Togliattija o možno-sti izkoriščanja parlamentarne poti za prehod v socializem. Tov, Togliatti razvija v tem članku trditev tov. Hruščeva, da. se more v sedanjih pogojih tudi izkoristiti parlament v nekaterih državah za prevzem oblasti s strani delavskega razreda. Več o tem članku bomo pisali prihodnjič. V torek se je tov, Togliatti vrnil iz Moskve, kjer je načeloval zastopstvu KPI na XX. kongresu KPSZ. Atomska oborožitev nemške vojske Obrambno ministrstvo Zahodne Nemčije je javilo, da bo nova zahodnonemška vojska i-mela v dotaciji tudi atomsko taktično orožje, jateljsKih vezi s Sovjetsko zvezo. Iste izjave je podal tudi v Karačiju na seji južnoazij-skega vojaškega bloka. Dejal je celo- več, ker je ugotovil, da je svet prišel v dobo mirnega sožitja. Izglasovan zakon o upravnih volitvah V četrtek zjutraj je italijanska zbornica izglasovala zakon o upravnih volitvah, ki se bodo vršile zadnjo nedeljo maja ali pa prvo nedeljo junija. Zakon bo takoj raztegnjen tudi na Tržaško ozemlje. Predsednik Gronchi se še vedno zadržuje v ZDA po kratkem obisku v Kanadi. Za časa svojega bivanja je Gronchi že večkrat poudaril, da mora Zahod spremeniti politiko in izhajati iz sedanjega stvarnega. položaja v svetu. POTREBEN ODGOVOR Sovjetski minister za geologijo lAntropov je izjavil, da so diamantna ležišča v sovjetski avtonomni republiki Jakutije enaki, če ne boigatejši od ležišč v Južni Afriki. Z zanimanjem smo precitati nadvse dolg članek, ki ga je «Primorski dnevnik» objavil v nedeljo, 4. t. m. kot odgovor na naš članek od 11. februarja. Želimo odgovoriti na kratko, ker smatramo, da jedrnatost po. maga v tem primeru odstraniti nesporazume, pojasniti stališča ter olajšati diskusijo. Ni pravilno nenadoma zaključiti polemiko, če se slednja ohranja v okviru argumenta in se razvija v vedrem ozračju. Javnost in v tem primeru demokratični Slovenci imajo pravico spoznati razna mišljenja in sodelovati za dosego skupnih ciljev. Naš članek je izražal kolek. tivno mišljenje voditeljev SHLP in tudi članov naših društev. Odgovarjal je intervjuvu, ki je vseboval nekatere besede žal ji’ ve za naše dostojanstvo demokratov in Slovencev. Odgovorili smo, ne da bi koga žalili in tudi brez tega namena. Naš članek so citali in o njem razpravljali tudi naši simpatizerji in ljudje, ki so daleč od nas. Prejeli smo pisma, v katerih odobravajo na. še stališče in nas vzpodbujajo, naj nadaljujemo po začeti poti, potrpežljivo in brez domišljavosti. fili se ne želimo spuščati v pomen besed. V polemiki, kot je naša, so važni nameni in ne besedni slovar. Kulturno giba- PRAZNOVANJE 8. MARCA Jutri, v nedeljo 11. marca ob 9,30 bo V KINU ALABARDA ZBOROVANJE na katerem bodo govorile prof. Ada Gobeni Mira Rijavec in Jole Deferri Popoldne ob 16. pa bo v dvorani Prosvetnega doma na OPČINAH Slovensko narodno gledališče uprizorilo Prlestleyevo igro ”Sreča, kje si?” nje pomeni za nas vse ono delovanje, ki stremi po kulturnem dvigu slovenske skupnosti, od šol do gledališča, od obrambe našega jezika do organiziranja veselic s kulturnim sporedom. Pisci dolgega članka naštevajo nekatere posamezne primere. Za enkrat ne želimo izražati do. končne sodbe o vsakem posameznem primeru. Napake so bile storjene tako na eni kot na drugi strani. Sedimo skupno k mizi, pretresimo jih mirno, pril. najmo napake, skušajmo jih po-prativi, da bi šli lažje naprej. Res je, borba je bila v naših krajih dolga, ustvarila se je medsebojna nestrpnost, z vseh strani so letele najbolj krvave žaljivke, zato bo pot do enotnosti dolga in težka. Toda od nas vseh je odvisno, da jo ugla-jujemo in skrajšamo, zavisi predvsem od nas da to storimo z dobro voljo, stremeč k skupnim koristim vsega gibanja. Pustimo za zdaj preteklost, ki predstavlja jamo, v kateri vsi lahko kopljemo, eden več drugi manj. To bomo storili drugič, ko bo ozračje prozornejše, ko se bo ustvarila podlaga za medsebojno zaupanje. Nihče noče slepomišiti. Ce bi kdo skušal kaj tega, bi bil nevreden svojega poslanstva. Diskusija mora biti iskrena, premočrtna, konkretna na konkretnih problemih, navdahnjenm z dobro voljo. Predvsem pa skušajmo oboje, stransko odstraniti vse «hudičke»: zamero, domišljavost in mržnjo. Naš pozdrav občnemu zboru SPZ Jutri, v nedeljo bo v ul. Roma IX. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze. Na njem bodo razpravljali o delovanju organizacije. Naš list pozdravlja IX. občni zbor SPZ v upanju, da bo služil utrditvi slovenskega prosvetnega delovanja na Tržaškem Ln da bo povedal svojo pozitivno besedo tudi o težnji po e-notnosti na prosvetnem polju, težnji, ki zajema čedalje širše kroge slovenske javnosti. Želja našega lista je, da bi sleherna prosvetna organizacija tržaških Slovencev pozitivne odgovorila na to pričakovanje slovenskega prebivalstva. Seja CK kompartije TO Danes ob 17 bo Centralni komite Komunistične partije TO nadaljeval svoje zasedanje, ki se je začelo v ponedeljek. u Demokracij au in italijanski nacionalisti z roko v roki Pineau o spremembi zahodne politike Ze pred tednom dal je Zahod osupnil, ko je francoski zunanji minister Pineau izjavil da je treba spremeniti zahodno politiko, se zavzel za mirno sožitje in za obnovitev pri- Takoj po o-bvestilu društva «Dom»,, da je prejelo od italijanske vlade 175 milijonov lir kot prvi prispevek za gradnjo kulturnega doma v ul. Petronio, se je "začel z vso silo o-glašati italijanski nacionalistični tisk. V bistvu ta tisk protestira proti prispevku in zahteva, naj italijanska vlada ne prispeva za Slovence -niti vinarja. Pri tem se opažata dve obliki napadov. Na eni strani je odkrito fašistični tisk, ki. je v svojem protislovan-skem in protislovenskem besu dvignil huronski viik in krik in noče niti slišati, da ima slovenska manjšina v Italiji pra- Jamo sl kopljejo Moramo priznali, da so urednici «Demokracije» vztrajni v svojem psovanju proti komuni, stom. Ne gre jim v glavo, da s sedmimi ali osmimi članki t) vsaki svoji številki ne morejo prikriti dejstva, da so postali prav poslušni zavezniki — če že ne kaj drugega — demokristjanov in italijanskih nacionalistov in da si s tem kopljejo grob. Vsak je pač gospodar lastne usode. tiazburjajo se, ko jim pravimo, da imajo delavca za drugorazredno bitje, da se za delavske pravice ne zavzemajo in da pišejo o komunistih kot o sodrgi brez narodnosti itd. Da, tako je. v Demokracijam ima pač to nalogo, ki jo zvesto in šablon, sko izvršuje. Pišejo jo pač ljud. je, ki jih jezi, da napredno gibanje zavzema položaj za položajem in da se kapitalistični svet stalno zožuje. Časi Rožmana in Rupnika so pač minili in se ne morejo več vrniti, čeprav razni protikomunistični pritli-klavci upajo še na kakšno Francovo Španijo ali pa na Dulleso-ve grožnje. 1 Zadnja tDemokracija» nam stavi ja tri vprašanja. Odgovarjamo na prvo in jim svetujemo, da si ogledajo «.Demokra-cijo» od /. IV. 1949, kjer se pravi, da mòra delavec najprej poslati človek..., na drugo odgovarjamo z vprašanjem (ali nam dajete to pravico?): Kdaj ste se zavzeli za delavske pravice?, na tretje pa, ki se tiče komunistov kot ljudi brez domovine in narodnosti, s lem, da si sami poiščejo že izšle številke svojega lista, kjer bodo našli dovolj takega materiala. Ugotoviti moramo res, da niso nikoli pisali, da bi komunisti morali viseti, kljub temu tudi to indirektno izhaja iz njihovega pisanja. Na vsak način s psovkami na račun komunistov ne bodo prišli daleč. Ob drugi priliki bomo točno navedli, s kakšnimi vzdevki nas pitajo ti «visoko kulturni ljud jen, ki imajo vsi za seboj univerzo in še kaj drugega po vrhu. Naš narod hoče dejstev, ne pa besed in psovk. Do sedaj, pa se je «Demokracija» rajši bacila z objavljanjem laži in psovk kot s konkretno problematiko našega delavca, kmeta in izobraženea. vico do življenja. To je tisk raznih fašističnih hierarhov in nacističnih kolaboracionistov, ki jih še nihče ni klical na odgovornost za pretekle «junaške» podvige v črni srajci Po drugi strani pa je tisk, ki je bolj dem-okristjan-sko usmerjen in ki ne more že zaradi lepšega zavzemati takšnega stališča, ker bi s tem njegovo «krščanstvo» šlo rakovo pot. Zato ta tisk protestira proti nakazilu, istočasno pa zahteva, naj se ta nakazila ne izdajo, dokler ne bo jugoslovanska vlada storila isto za italijansko manjšino v bivši coni B. Dejansko eni in d ruki sc na istih pozicijah. Eni in isti izhajajo iz fevdalnega, rasističnega in fašističnega stališča, da v Italiji ne sme imeti pravice do življenja nihče drugi kot državljan italijanske narodnosti. Ne moremo reči, da si te reakcije s strani zakrknjenih italijanskih nacionalističnih krogov nismo pričakovali Kljub temu smo mislili, da je italijanske nacionaliste spravila malo bolj k pameti polpretekla zgodo-vina. Prav posebno smo si mislili, da jih je sedanja zgodovinska doba nekaj naučila, kajti v svetu prihaja vedno bolj do izraza želja po miru in pomiritvi, po strpnem življenju med narodi, po uveljavitvi demokratičnih načel. Toda ne, ti ljudje so ostali pri mentaliteti «provincia di Lubiana», «Nizza, Savoia, Corsica fatai...», pri mentaliteti invazije Abesinije, Albanije, Sovjetske zveze, pri kratkovidni politiki šovinističnih križarskih pohodov na narode i-n dežele, ki. jih nič ne vprašajo in ki zahtevajo le pravico živeti v miru in strpnosti, Ti nacionalisti se bodo morali sprijazniti s sedanjostjo in prenehati te napade, ki služijo le sovražnikom Italije, katere lojalni državljani hočejo biti Slovenci. To pa, kar nas je najbolj osupnilo, je bilo stališče krogov okrog vodstva SDZ in «Katoliškega glasa». Tudi ti krogi so protestirali proti nakazilu vsote društvu «Dom», češ da je italijanska država s tem dala denar... komunistom, za... komunistično propagando itd. Kaj takega si. res nismo pričakovali, ker je znano, da bo dom, ki se bo zgradil s tem denarjem, služil vsem Slovencem brez politične razlike, za kar smo- se že od vsega začetka borili in za kar se bomo tudi v bodoče buril}. Tudi društvo «Dom» je to našo trditev potrdilo. Zato zakaj ta napad s strani takozvanih «demokratičnih Slovencev»? Najboljše spričevalo sta «Demokracija» in «Katoliški glas» dobila, ko sta bila pohvaljena od italijanskega nacionalističnega tiska. Dejansko so se v teh napadih proti nakazilu znašli v skupnem objemu i italijanski nacionalisti i krogi okrog «Demokracije») in «Katoliškega glasa». Iz tega naj ti krogi povlečejo zaključke. Prav gotovo jim naše ljudstvo ne more šteti- v dobro, da so se znašli glede določene slovenske zadeve na isti liniji kot sovražniki Slovencev, t. j. italijanski nacionalisti. Na vsak način bi bilo dobro, da bi se eni in drugi pomirili. Italijanski nacionalisti naj bi dokazali svojo «dvatisočletno kulturo» s tem, da bi vendarle enkrat priznali svojo preteklo krivdo napram Slovencem in ugotovili, da je pravilno, da Slovenci dobijo vsaj delno povrnjeno to, kar jim je bilo s silo iztrgano v mračnih letih fašistične diktature. Ljudje okrog «Demokracije» in «Katoliškega glasa» pa naj se pomirijo z mislijo, da bodo tudi oni uživali sadove tega nakazila in da je zaradi tega grdo in podlo, da napadajo dejanje, ki služi slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem. r STKAN 2 DELO 10. MABCA K- INTERVJU S TOV. GUŠTINOM 0 IV. KONGRESU C.G.I.L. rrefl italijanske delovne lindi se poslavlja vprašanje gospodarske preostrojitve dežele Tržaška delegacija navdušeno sprejeta in pozdravljena - Borba proti monopolom je glavna naloga italijanskega delavstva - Na kongresu so bile številne inozemske delegacije - Perspektive tržaške Delavske zbornice C.G.I.L. Tržaška delegacija na IV. kongresu CGIL (v drugi vrsti sedežev) bili prisotni predstavniki sindikalnih organizacij iz približno 20 dežel. Zelo dobro so bile zastopane socialistične dežele, med katerimi so bili zelo navdušeno pozdravljene delegacije sovjetskih in kitajskih sindikatov. Bil je prisoten tudi jugoslovanski predstavnik. Dobro so bile zastopane tudi sindikalne organizacije kapitalističnih dežel, med drugimi so bili tudi predstavniki sindikalnih organizacij Latinske Amerike, Indonezije, Francije. Louis Saillant pa je prinesel pozdrav Svetovne sindikalne zveze. VPRAŠANJE: Kakšne perspektive ima nova Zvezna delavska zbornica iz Trsta po IV. kongresu CGIL? ODGOVOR : Gotovo je, da se pred našo novo organizacijo otvarjajo po Sindikalni konsti-tuanli in po IV. kongresu CGIL velike in dobre perspektive. V 5 milijonih italijanskih delovnih ljudi, ki so včlanjeni v CGIL, je tržaško delavstvo dobilo velikega zaveznika, ki mu bo znalo biti ob strani v vsa- i Nadaljevanje na IV. strani) PREDKONGRESNA DISKUSIJA Še o kongresnih tezah Dolgo trajanje slabega vremena je v mesecu februarju občutno oviralo delovanje partije, zaradi česar je tudi diskusija za bodoči kongres nekoliko zaostala. Sele zadnje čase, ko se je vreme popravilo, se je začela spet razvijati po že prej pripravljenih sekcijskih načrtih. Kljub temu so pa nekatere sekcije imele možnost nadaljevati svoje delo skoro brez prekinitve din so dosegle dobre rezultate. Tako se je važna predkongresna diskusija razvila v sekcijah in celicah «Tomažič, «Bariera», «Curiel», Sv. Ivan in drugih. Obravnavali so razne komunalne in politične probleme, vprašanja žena in mladine, naše gospodarsko stanje itd.; proučili, so socialni sestav posameznih okrajev s perspektivo bodočih u-pravnih volit tev in so končno sprejeli konkretne sklepe glede dela, ki ga je treba izvršiti na partijskem organizacijskem in političnem področju ter v o-brambo interesov vseh državljanov. Sedaj, ko se vreme spet tista! ju j e, imajo sekcije nalogo poskrbeti, da se diskusija tez zaključi v celicah na najboljši način ter da se istočasno izvolijo delegati za kongres. Zdaj je že vsem tovarišem jasno, da ima kongres tem večje možnosti uspeha, čim bolj bodo poglobljene diskusije na bazi in čim večje števi-' lo tovarišev bo na njih sodelovalo. Na ta način, s pomočjo izkušenj pri vsakdanjem delovanju, je mogoče doprinesti velik prispevek k izdelavi politične linije ter k organizacijski okrepitvi partije. Upoštevajoč, da se zaradi slabega vremena diskusija ni doslej dovolj-no razvila, morajo sek-cijski komiteji skušati pospešiti diskusijo v celicah ter nuditi celicam kar največjo pomoč. Pomagati jim morajo predvsem pri izbiri snovi, ki jo je treba še pretresati, ter imeti v vidu posebno, one snovi, ki so najbolj primerne za značilnosti kraja, v katerem deluje celica. Na podlagi teh diskusij in proučitve položaja, naj se potem sprejmejo sklepi za bližnje in daljne delovanje, kot so to storile druge celice. Dober zgled nam daje ena najbolj važnih mestnih celic, ki je v vrsti sestankov razpravljala položaj raznih socialnih slojev in je nato, na podlagi te proučitve, sprejela organizacijske ukrepe s pomočjo katerih se bo mogla pozneje, v teku volilne kampanje, približati kar največjemu številu prebivalcev. Drug primer prihaja od tovarišic ženiske ce- V ponedeljek se je vrnila iz Rima. kjer je prisostvovala IV. kongresu CGIL. delegacija nove Zvezne delavske zbornice iz Trsta. ki jo je sestavljalo 0 ljudi: Tominez. Radieh. Saranz, Gallonar, Guštin. Benini. Cioffi, Pagliari in Vitez. Takoj po prihodu delegacije smo šli k tov. Veljku Guštinu in ga zaprosili za razgovor, ki naj hi ga objavili-v naš-m listu. Predvsem smo tov. Guština vprašali, kako je bila tržaška delegacija sprejela. Že na kolodvoru nam je dejal tov. Guštin nas je pozdravil predstavnik CGIL. Na kongresu pa smo bili sprejeti z velikim navdušenjem, prav posebno, ko smo takoj po uradni otvoritvi kongresa vstopili v dvorano z zastavo nove Zvezne delavske zbornice iz Trsta. V imenu tržaške delegacije je pozdravil delegate kongresa tov. Tominez. V svojem kratkem nagovoru je poudaril uspeh, ki ga je doseglo tržaško delavstvo z ustanovitvijo nove organizacije in z vstopom v veliko družino italijanskih delovnili ljudi. Posebno je podčrtal dejstvo, da so v novi sindikalni organizaciji bratsko združeni slovenski in italijanski delovni ljudje. V svojem odgovoru je predsednik zasedanja Novella v imenu kongresa in vseh italijanskih delovnih ljudi, ki so včlanjeni v CGIL. srčno pozdravil korak, ki je bil storjen v Trstu, in zagotovil. da bodo tržaški delavci našli v CGIL veliko družino, ki jim bo znala pomagati v nadaljnjih borbah za dobrobit delovnega ljudstva in tržaškega gospodarstva. Dva člana — Tominez in Benini — sta bila izvoljena v delovno predsedstvo, tov. Tominez pa je bil izvoljen v novi glavni odbor CGIL. VPRAŠANJE : Kaj se ti je zdel kongres? ODGOVOR : Najbolj mi o-Majata v spominu dve dejstvi : resnost, 's katero so vsi razpravljali o delavskih vprašanjih in na splošno o vseh vprašanjih, ki se tičejo izboljšanja življe- nja v Italiji, ter široka demokracija. ki je vladala na kongresu in ki dokazuje demokratičnost te velike sindikalne organizacije. Naj v podkrepitev te moje trditve navedem dejstvo, da je novi glavni odbor sestavljen iz predstavnikov 8 struj. VPRAŠANJE : O čem je v glavnem razpravljal kongres? ODGOVOR : Glavno vpraša- nje, ki se je postavilo na kongresu, je bilo vprašanje enotnosti italijanskih delovnih ljudi v borbi za prenovitev italijanskega gospodarstva, za omejitev monopolov in veleposestev in njihovega kvarnega vpliva na Italijo. Ugotovilo se je, da dozorevajo r Italiji pogoji za odločno, učinkovito in uspešno borbo proti monopolom in veleposestnikom, ker njihova omejitev lahko privede do rešitve glavnih italijanskih vprašanj, ker samo njihova omejitev lahko spremeni gospodarstvo Italije v zdravo gospodarstvo, sloneče na delu in na razvoju vseh potencialnih sil dežele. Poleg tega glavnega vprašanja se je razpravljalo o tem, da je treba izhajali vedno iz dveh smeri : iz konkretnih pogojev in vprašanj tovarne in iz konkretne stvarnosti dežele. Metode borbe in borbe same se morajo prilagodili konkretnim krajevnim pogojem, otresti se je treba vseh šablon, istočasno pa vokviriti te borbe v širšo perspektivo gospodarstva dežele, ker je brez te širše perspektive nemogoče tolči skupnega sovražnika. Govorilo se je o demokraciji v tovarnah, v zvezi z borbo proti monopolom pa o vprašanju brezposelnosti itd. Veliki poudarek so dali enotnosti delavstva, prav posebno zaradi zadnjih dogodkov, ki dokazujejo, da se delodajalci povezujejo v enotno fronto, kot dokazuje primer «gospodarske fronte» med industrijci, veleposestniki in veletrgovci. , VPRAŠANJE : Ali je bilo na kongresu veliko inozemskih zastopnikov? ODGOVOR : Na kongresu so KAKO 0DP0M0REJ0 ELEMENTARNIM NESREČAM NA KITAJSKEM 800.000 LJUDI ZGRADILO 4700 m dolg jez v štirih mesecih in pol lice iz Sv. Križa, ki so na sestanku ugotovile dejanske možnosti za vpis številnih žena v partijo in so si potem razdelile delo ter se približale simpatizerkam in že v prvi akciji rekrutirale 14 novih tovarišic. Tako bi lahko našteli še druge primere. Diskusija, postavljena na takšno podlago, nam daje možnost izogniti se akademskim diskusijam, ki ne dajo nobenega rezultata in nam pomaga iziti iz abstraktnih diskusij, v katere včasih padamo na sestankih, zaradi pomanjkanja jasne perspektive določenega problema in tudi zaradi pomanjkljive pažnje, ki jo posvečamo pripravam tu- Sekcij ski komitJT kot politični org n Nekaj tovarišev je že spre govorilo-, o. delovanju sekcij-skih komitejev. Vsi, ki so do sedaj pisali o tem vprašanju, so u-gotovili, da mora biti sekei-j-ski komite nekaj agilnega, ki mora v svojem vsakdanjem delovanju izhajati predvsem iz podrobnega poznavanja krajevnega položaja, krajevnih zahtev, krajevnega razmerja političnih in družabnih sil itd. Tovariši so ugotavljali, da sek-cijski komite nè sme biti šablonski prenašalec direktiv od vzgoraj, ne da bi jih. znal prikrojiti krajevnemu položaju. Z vsemi temi ugotovitvami se strinjam. Mislim pa, da vse to ni dovolj. Mnenja sem. da se vse premalo pazi na bistvo Katastrofalne poplave 1. 1954 - Rešitev prebivalstva in pomoč države - V kapitalističnih deželah se te zadeve „rešujejo" z nabiranjem prispevkov med prebivalstom Primerjava med načini organiziranja pomoči pri škodi in nesrečah, ki jih povzočajo še neobrzdani naravni elementi, v socialističnih ali buržoazno-kapitalističnih deželah je organizirati skupine ribičev in lovcev na divje race. Cim se je voda v teku naslednje zime umaknila, sta Komunistična partija in ljudska vlada mobilizirali- v bližnjih področjih 800.000 delavcev in kmetov: v štirih in pol mesecih kolektivnega in dobro organiziranega dela, čeprav s primitivnimi sredstvi — kot je tudi razv-idno na sliki — je Leta 1954 so bili kraji ob jezeru Tongting na Kitajskem težko prizadeti od poplav. Da se preprečijo nove take elementarne nesreče, je vlada izvedla velika dela za ureditev bregov. Pri delih je sodelovalo približno 800.000 delavcev in kmetov bilo zgrajenih 4.700 metrov nasipov, solidnejših od prejšnjih, ker so na zgornjem delu poraščeni s travo. Istočasno so ponovno zgradili 2.400 stanovanjskih hiš in začeli obdelovati polja. S 3.000 kvintah riževega semena, ki ga je poslala vlada, so posejali- 3.000 hektarov zemlje, ki je dala dvakrat večji pridelek, kot so bili prejšnji. Prisotnost številnih zdravnikov in bolničark, poslanih na mesto poplav, je pripomogla k izboljšanju zdravstvenih pogojev na vsem področju, kjer so .bile obenem odstranjene nekatere bolezni, ki so jih prej smatral-i za neozdravljive. Primer Slang Piuna dokazuje, da kjer prevladuje duh bratstva in sodelovanja in kjer upravlja proletariat, ki je sposoben to organizirati, je mogoče tudi z najbolj primitivnimi sredstvi naglo popraviti škodo, ki jo povzroči divjanje naravnih elementov. Nasprotno pa tega ni mogoče nikoli doseči tam, kjer nad bratskim razumevanjem in sodelovanjem prevladuje cilj črpanja najvišjih profitov celo iz nesreče bližnjega. Delegati na XX. kongresu Komunistične partije jejo za nove vodilne organe partije. SZ glasu- di še tako važnega sestanka. Ob zaključku diskusije in izvolitve delegatov za kongres naj se pripravijo, kjer se še niso vršila, zborovanja za izvolitev novih sekcijskih komitejev. Na ta način bomo šli na kongres dobro pripravljeni na plodno diskusijo, ki bo še enkrat dokazala življenjsko silo ter organizacijsko in politično moč partije delovnih ljudi. SPARTACO VALENTINIS Ameriški balon uničil lurško mesto Nedavno se je razvil v turškem mestu Gerze na obali Črnega morja ogromen požar, ki je uničil 1.333 od 1400 obstoječih hiš in povzročil številne smrtne žrtve. List «Al Huda» trdi, da je požar povzročila eksplozija bal-ona, ki so ga Amerik,anci spustili nad turško ozemlje. šekcijskega komiteja. In bistvo sekcijskega komiteja je — po mojem — ustvarjalno delo. Zaradi tega želim nakazati nekatere negativne strani delovanja sekcij skih komitejev, ki pa ne m-orejo zasenčiti, kar je pozitivnega. A. za danes mislim pozitivne strani pustiti ob strani. Vzemimo kakršen koli sek-cijski komite iz mesta ali s podeželja, Kako deluje sekcijski komite? Po eni strani politični sekretarji tmajo vsakih petnajst dni svoje skupne sestanke na centru partije. Isto se dogaja z organizacijskimi, agitpro-p, upravnimi sekretarji itd. Tu si izmenjujejo izkušnje, dobivajo glavna navodila in potem gredo v svojo sekcijo. Tod,a na seja-h sekcijskih komitejev se najpogosteje dogaja, da politsekretar, orgsekre-tar, a g itpr ops ek r et ar itd., vsak s svoje strani postavlja tista vprašanja, o katerih je bilo govora na, skupnih sestankih na centru. Na teh sestankih se VESTI IZ JUGOSLAVIJE NOVA PANOGA PROIZVODNJE V tovarni elektrod v Črnici pri Šibeniku grade nove objekte, ki bodo- povečali proizvodnjo ferozlitin in elektrod, obenem pa bodo začeli tudi proizvodnjo grafitnih elektrod, ki jih potrebujejo železarne za pridobivanje elektrojekla. Doslej so morali te grafitne elektrode uvažati in sicer letno okrog tisoč ton v vrednosti 400.000 dolarjev. Ta uvoz bo sedaj odpadel. RAZŠIRITEV GOJENJA NAGLO RASTOČIH GOZDOV Pred kratkim je bila ustanovljena Jugoslovanska nacionalna komisija za topol, ki bo imela predvsem nalogo u-stvariti sodelovanje z državnimi in drugimi organi za pospeševanje gojenja in izkoriščanja topolovih gozdov. V Jugoslaviji je sedaj 27.000 ha teh gozdov, d očim bi jih lahko gojili na kakih 150.000 ha površine. SPREMEMBE TARIF DAVKA NA PROMET Zvezni izvršni svet je izdal uredbo, s katero se spreminjajo in dopolnjujejo nekatere postavke tarife prometnega, davka v namenu, da se davčna obremenitev posameznih proizvodov prilagodi spremenjenim odnosom cen na trgu. S tem v zvezi je važno znižanje postavke za jedilno olje od 145 na 120 din pri kilogramu, s čemer bo omogočena ponovna vzpostavitev enotne cene olja na 310 din za kg. Olje se je namreč zadnje čase prodajale pe različnih vi* j ih cenah. Prometni davek na sladkor je znižan od 38 na 32 din, cena sladkorja pa bo ostala nespremenjena zaradi manjše proizvodnje sladkorja in zvišanih proizvodnih stroškov. Cena za peetrolej za razsvetljavo se bo pa povišala od 110 na 130 din za kilogram zaradi novega prometnega davka, ki je bil povišan od 50 na 70 din. SKRB ZA ZBOLJŠANJE OTROŠKE ZAŠČITE Iz poročila Sveta društev za skrb za otroke in mladino Jugoslavije, ki se je nedavno sestal v Beogradu, je razvidno da je bilo lani iz sklada 55 milijonov din za otroško zaščito uporabljenih 28 milijonov za opremo 15 raznih u-stanov za otroke, ki še ne hodijo v šolo, ter za opremo pionirskih klubov, delavnic, knjižnic in podobnih ustanov v raznih krajih države. . Razen tega so kupili opremo za šolske kuhinje v 13 krajih, opremo za 56 mlečnih kuhinj v Makedoniji in 160 šotorov za letovanje otrok. PROIZVODNJA MALIH ROČNIH TRAKTORJEV Zavod za mehanizacijo v Zagrebu bo začel spomladi raziskovati razne tipe ročnih motornih traktorjev, s katerimi je mogoče obdelovati vrtove, vinograde in manjše njive. Traktorje bodo nabavili iz Francije, Avstrije, Italije in Svice. Najboljše modele bodo potem začeli proizvajati v deželi in računajo, da jih bodo imeli jugoslovanski kmetje la ra-zpelage že letes. nadvse zanimiva. . Kot je znano, se v/kapitalističnih deželah ob takšnih nesrečah razpiše javno nabiranje prostovoljnih prispevkov, organizira se zbiranje predmetov in oblačil, prirejajo se dobrodelne prireditve, od katerih imajo navadno ponesrečenci najmanj koristi. V socialističnih deželah se pa popravlja škoda s kolektivnim delom in skladi, ki jih dajo na razpolago ljudske vlade. LENINOVE SOBE V KRENILJU Poleti leta 1954 na primer, so Jangce in nekatere druge reke silno narasle in povzročile takšne poplave, kakršnih niso na Kitajskem zabeležili že celo stoletje. Komunistična partija in vlada sta nemudoma poskrbeli za najprimernejša sredstva, da se priskoči na pomoč žrtvam v trenutku nesreče; istočasno pa sta ukrenili vse potrebno, da izboljšata prebivalstvu življenjske pogoje tudi za bodočnost. Nakazali sta ogromne vsote denarja, delno kot posojilo. in dali na razpolago žito in semena ter mobilizirali veliko množico delovnih ljudi, tako da so žrtve poplav lahko kmalu začele s produktivnim delom in so poplavljeni kraji postali bolj rodovitni kot prej. Takšen je primer Siang Piuna, ki leži v bližini jezera Ton-gtin in je bilo bolj prizadeto kot druga področja. Vlada je nemudoma poslala na mesto stotine ladij, ki so prepeljale drugam 27.000 poplavljencev in 1.400 glav živine s potrebnim živežem in krmo. V krajih, kamor so jih prepeljali, so ponesrečenci našli prisrčen sprejem prebivalstva, ki se je takoj potrudilo in jih sprejelo v svoje domove ter jim dalo ha razpolago svoje kmečko orodje. Poplavljene! niso bili obsojeni na brezdelje ali tujo miloščino. Začeli so obdelovati in sejati še neobdelane ledine ter z znane spretassi j e Tišina in skromnost - Koledar se ne obrača od 12. decembra 1922, ko je Lenin zadnjič delal v svojem kabinetu » Zemljevidi, kjer še ni bilo Magnitogorska, Hibinograda, Komsomolska - Leninova ljubezen do Puškina in Nekrasova k stopili smo v Kremelj. Od S paškega stolpa nas pot pelje vzdolž visokega kremeljskega obzidja. Poslopje ministrskega sveta ZSSR. Danes je delavnik; zato je na stopnicah, v veži in po hodnikih, kot navadno, mnogo ljudi, ki hite po svojih o-pravkih. Sedaj smo na dolgem, ozkem hodniku drugega nadstropja; na obeh straneh so tirad ni kabineti. Moj sopotnik je obstal pred nekimi vrati, podobnimi vsem ostalim, vtaknil v ključavnico ključ — in že sva na pragu kabineta Vladimirja lljiča Lenina. Tu je vse ohranjeno natančno tako, kot je bilo za njegovega življenja. Tu je pisalna miza, za katero je delal, tu so telefonski aparati tistih časov, lesen naslanjač s pletenim naslonilom, police s priročniki, knjižne o-mare, zemljevidi na stenah in usnjeni naslanjači za obiskovalce; z visokega obokanega stropa pa se spušča lestenec... Tu je vse tiho in skromno. Skozi okno vidim malo kremeljsko dvorišče ter s snegom pokrito drevje; v daljavi pa, pod opečnim obzidjem Kremlja - strehe, tesno drug poleg drugega stoječih moskovskih poslopij. Telefoni na mizi jnolče, stenski koledar je od časa že ves o-bledel; na njem ti bije v oči številka «1922». Vladimir lljič je dvanajstega decembra tistega Leta poslednjič delal v tem kabinetu... Odtlej je minulo mnogo dni in mnogo mesecev. Na zemljevidih, ki vise na stenah, ter v debelih zemljepisnih atlasih, ki aa na mizi, na baš našel Magni- togorska, Hibinogorska, Komsomolska na Amuru in drugih takih mest... Tedaj jih v sovjetski deželi še ni bilo, kot ni bilo orjaških elektrarn, mogočnih industrijskih kombinatov in celih industrijskih področij. Celo v tistem delu Moskve, na katerega se nam odpira sedaj razgled skozi okna Leninovega kabineta, je prišlo do velikih sprememb : tu stoji pravokotno poslopje knjižnice «F. 1. Lenin)), poleg nje je vhod v moskovsko podzemeljsko železnico9 ki je prav tako imenovana po voditelju, nekoliko dalje pa je Smolenski trg z nebotičnikom. ki se s šiljastimi konicami svojih stolpov dotika neba... Pre-.lovili sta se i dežela i njena starodavna prestolnica! Tu, v tem kabinetu, nehote pomisliš na prvo življenjsko dobo sovjetske države. V tistih časih so sem, v mali Leninov kabinet, peljale žive niti napetih zgodovinskih dogodkov, ki se ne bodo nikdar več ponovili. V Leninovem kabinetu je vse namenjeno delu in vse spravljeno v sklad z njim. Knjige, brošure, slovarji, priročniki, revije in zemljepisni atlasi. Vse te knjige je imel Lenin v rokah in na marsikaterih napisal svoje pripombe. Tu je tudi mnogo i-nozemskih tiskovin. Lenin je namreč odlično obvladal evropske. jezike angleščino, francoščino in nemščino. Zanimalo ga je vse. Lenin je napeto sledil stanju svetovne ekonomike, industrije in kmetijstva. Filozofija, statistika, naravoslovje, de-Imvsko gibanje v vseh deželah svete, umetnest in literature — vse to je bilo predmet stalne in napele Leninove pozornosti. Ob vratih stojita dve omari, v katerih so spravljeni spisi ruskih pisateljev, revolucionarjev in publicistov. Tu so zvezki Nekrasova in Puškina. Tu je (.(Neobjavljeni Puškin» — dela Puškinovega doma Akademije znanosti. N. K. Krupskaja je pripovedovala, da je Lenin imel še posebno rad ta pesnika in da ju je večkrat prebiral. Istotam vidimo tudi zbrane spise pisate-Ija-narodnika N. N. ZlatovTat-skega, A. I. Levitova, 1. A. Kri-lova. Tu so tudi knjige Turgenjeva, Tolstoja, Čehova, Koro-Ijenka, Gorkega, Hercena, Čer-niševskega in Radiščeva ter spi. si Plehanova. V omarah, ki stoje job pisalni mizi, so ruski slovarji raznih naklad ter inozemska literatura, Marksov « Kapital» in periodika. Darila, ki jih je prejemal lljič, so naravnost ganljiva, kajti skromna so, kot je tu skromno vse ostalo. Pred nami je mali obelisk iz sivega železa, katerega so mu delavci Gurjev-ske tovarne leta 1922 izdelali iz prve kovine, ki so jo bili proizvedli; album s fotografijami Azerbajdžana ter soha kovača, katero so mu bili podarili uralski delavci. Tu, v tem kabinetu je Lenin pisal svoja genijalna dela. Sedel j p za svojo pisalno mizo, prevlečeno s temno-zelenim suknom; svetila pa mu je svetilka pod temni m senčnikom, narejenim iz ftlaga. Na mizi stojijo enostavne pisalne potrebščine iz be. lega marmorja, dva bakrena podsvečnika, štiri stearineve sve- če in dva mala namizna predala za papirje. Tik ob naslanjaču pa stojita na vsaki strani po ena polica s priročniki: tu so vse štiri knjige D uljevega slovarja z besedno razlago, štiri knjige Girvčenkovega ukrajinskega slovarja, nekoliko slovarjev tujih besed, stenografska poročila s partijskih kongresov, kongresov Kominterne, kongre. sov Sovjetov, železniški priročnik in tako dalje. Police so bile narejene po Leninovi prošnji na poseben način in po njegovih navodilih. So štirislranske, tako da so knjige razpostavljene na vseh štirih straneh. Razen tega so na stojalu , tako da se lahko obračajo. Za naslanjačem so poleg knjižnih omar — vrata v aparatno sobo, v kateri se je Lenin v letih državljanske vojne pogovarjal s frontami. Istotam je ob vratih tudi mizica s težkimi zemljepisnimi atlasi. Ob oknu stoji palma s kosmatim deblom, iz katerega raste cel šop suličastega listja. Ob nasprotni steni sloji mali, oguljeni usnjen divan z visokim naslonilom, nad njim pa Marksov portret s sledečim napisom na okviru: ((Dragemu tovarišu in učitelju. Petro gr a j ski sovjet». Pripovedujejo, da so Petrograjčani nameravali podariti ta portret Leninu v slavnostnih okoliščinah. Toda, ko so še o tem pogovarjali s Sverdlovom, je v sprejemnico stopil lljič in slučajno slišal njihov pogovor. Lenin se jim je zahvalil za darilo, ga sam odnesel v kabinet in jim prepovedal vsako slavja, kajti bil je zagrizen nasprotnik vseh proslav in slavospevov. Na beli lončeni peči je pr ri- trjena značilna ploščica: «Kaje. nje je prepovedano». Lenin je v vsem rad imel red, snago in disciplino. To je bilo njegovo strogo pravilo. Lenin je večji del dneva prebival tu. v tem kabinetu. Njegov, do skrajnosti prenapolnjeni delovni dan se je začenjal navadno ob pol desetih — desetih zjutraj; ob štirih je Lenin odhajal domov na kosilo in se tam tudi malce odpočil; ob šestih pa se je spet vračal na delo in delal do pozne noči. V tem kabinetu se je sestajal z neštetimi ljudmi. Kar predstavljam si živega lljiča, ko se pogovarja z Gorkim. Pogovor je iskren, prijateljski in zanosen. «Gibal se je lahno in okretno; njegove skope, toda odločne kretnje so popolnoma har-monirale z njegovo govorico, ki je bila prav tako skopa toda polna misli, je zapisal Gorki. In na mongolskega lipa obrazu so žarele ter se svetile prodir-ne oči neumornega borca zoper laž in gorje. Te oči so žarele, se nenadoma napol zapirale, mežikale, se ironično smehljale, včasih pa tudi zableščale v jezi. V se, kar je govoril, je zavoljo bleska teh oči postajalo še bolj jedko in še jasnejše. V časih se je zazdelo, da mu iz oči švigajo iskre neukrotne duševne energije in da besede, nasičene s to energijo blešče v zraku, Kadar je govoril si vedno fizično občutil, da je vse, kar je povedal, neizpodbitna resnica». N. 2 D ANO V (Konce prihodnji«) zato razpravlja izključ| prav posebno le o tem. je direktiv veliko, se izj iz vidika teren, se izgtf iz vidika konkretne kr? današr borbe delovnih množic, °4avlj skih množic, gredo mimflls^e F kretnih potreb v okrajne?0111 SH rilu, prezirajo se mobil 0aPrc ske in borbene možno0 Slove kraju samem. aj° k T 1 zato, Iz tega izhaja, da se Lprašai sko seje sekcijskih konb0 (jej vršijo v vzdušju prerij prel)i direktiv, nalaganja čeda! aše ure v ih nalog, na ta način a« da b piči delo, se kopičijo d ve, se kopičijo kampa n. ’ in v določenem trenutnjsj- P zgodi, da nekateri ne zllčlanka' takega peklensko interi)rgimjz ga dela, nekaterim oittusij,-roke, nekateri se sprai ali center ne misli na ni gega kot na «križanje» (*uveusl sekcijskih komitejev s kSveta njem direktiv. f1'- °bč njem Zaradi tega ------- "r sekcijski komite izhaja tu^a ■ -, ki ne m0%. V gega kot prenašati iste : tive v celične komiteje 3. ze r' lice in potem se opaž^ ^ roke omahujejo še z vei J glico navadnim članom z n»ne§a z Zaradi tega potem vprašanje pasivnosti, vi nian*b nje pomanjkanja rednL.luvan Stankov celic, kopičenja"^ *jU< polnjenih direktiv, kupŠnogo rature in propagandnega enotne riala ostajajo po sekcija!«' posv rokah najaktivnejših 6 se st-celic. àe,3 že Tisti, ki so prebrali Uka ve stice do tu, bodo morda trnlJa, da se s tem vsa krivda [‘ionih, na sekcij ske komiteje in Plavo sekcijski komiteji tisti, L' so znali organizirati delatato bc kot se spodobi v partiji ? da p skega razreda. Ne, niseba in da izhaja iz dejstva, da ■ na pri sekcijske komiteje češi, ra2n gleda kot na ustvarjalnia, a jz dilne organe partije, t. želja organe, ki so — to je i*nju p] vmesna stopnja v naši » enot kratično centralizirani Prednjih a so istočasno in predvs«1 in yS< gani, ki imajo nalogo, dr bi c di jo politično delo na sfturne sektorju dela, v svojem ambi ju, med množicami tega hlede ja. Kaj pa to pomeni? T1 ^ . meni, da mora center ,Zo 2 vsem paziti, da daje C2’e** organom partije tiste diy ve splošnega značaja, £>airairl lagi katerih bodo znali s‘ prebivalstvom, a cedal. način S3e uredmštvo obenem opo-ičijo d"’ da t>° objavljalo vsakršen ampanP?Vek’ ki mora biti podpi-trenui • r Prevzema odgovornost ne zìi*-18 *’ izne®ene v članku, pi-intenC anka ne Pa uredništvo ali m o«trSa-nizacija, ki je pobudnica Spra; Uredništvo. na ni' anje» pvettsko hrvatska ljudska ev s kSveta pripravlja svoj 3. ni občni zbor, določen na aja tuf36® zasedan,ju Glavnega e moti3, k' bo predvidoma v i iste ' ' ^ ta p amen je taj.ni- oiteje P ze razposlalo včlanjenim opaž^lVoin okrožnico z na vodi z večfa'J ze zdai pristopijo k pri-anomiVarn za čimboljši izid tega ;m nr*eSs zbora, k,i bodi dostojni, vi rnanilestacija enotnosti in rednf'°VanJa Slovencev na pod-ičenjaPu ljudske prosvete. > kupčnogo je ge težav za dose-dnegal enotnosti, kateri je občni tkcija»r posvečen. Toda kijub le- sih o se stvar pomika dalje in f®'3 ze lahko rečemo, da se 'rali taKa večina Slovencev tega lorda Flja, pripadnikov raznih rivda'1 ‘‘enih strank, zavzema za .je inP1 avo ovir, ki še st0je na tisti, I1' 1 f-e*a,"a^0 bo naloga občnega zbo-n dim! P1'etehtaJ kar je bilo a .id jiu, avfìeneSa ter izvaja za-a e iz onega, kar nam v ,u'aj «ul 2razpoloženjem sioven-°. v , a piudstva narekujeta po-e]C,v', a m čas. Glavni poudarek ’ pesti °a Prizadevanju za čim ve irjalnia a®2®1 b?nost Prosvetnega t žel /Zrecena bo tudi odkri-'ie'ini.u 9 P° eno'tnosti in zedi-taši t p Pr0lSvetnega delovanja, zedinjenju ve, posebno osrednja Prešernova pod okriljem SHLP v Trstu, kakor tudi nekatera vsestransko dobro uspela predavanja. Pevski zbori in dramske skupine napovedujejo svoje nove nastope, kar bo opazno že ob sodelovanju pri ženskem prazniku 8. marca. Tudi včlanjevanje poteka v zadovoljivem tempu, za kar naj posebno- pohvalno omenimo prosvetno društvo «Vesna» iz Križa, ki je letos že doseglo nad 320 članov ter se včlanjevanje še nadaljuje. Marsikatero od ostalih društev menda tudi ne bo zaostajalo in nekatera, kot se sliši, bodo v procentualnem razmerju s prebivalstvom svojega okoliša omenjeno število morda celo prekosila To- so dejstva, ki nas potrjujejo v optimizmu ter bodo na občnem . zboru nedvomno imela blagodejen odmev. Treba bo pa še mnogo dela za dosego one višine razgibanosti, ki bo zadovoljila- ter bo v čast vsej slovenski skupnosti Vprašanje zase pa je prizadevanje za dosego, enotnosti prosvetne dajavnosti. Kljub veliki večini bodisi članov naših ali drugih prosvetnih društev, ki so odločno naklonjeni združitvi in enotnosti, ne more in ne more priti do- uresničitve. Vodstvo naše SHLP se je že ponovno obrnilo do osrednjih prosvetnih organizacij za razgovor, a žal se je odzvala doslej edinole SPZ iz ul. Roma; prišlo je do dveh sestankov, do nekaj izmenjavanj misli, vsejano je bilo le seme, ki pa žal še ni obrodilo. Plemenito prizadevanje ni še našlo pravega. odmeva. Dolžnost pa je, da v smislu ljudskih teženj vztrajamo še dalje. Se vedno predlaga- mo, naj vodstva osrednjih prosvetnih organizacij sedejo za skupno mizo ter odkrito pre-di-skutirajo vsa vprašanja, ker od sporazuma na vrhu je odvisna tudi normalizacija na terenu. Ce se bo z dobro- voljo pristopilo k reševanju teh vprašanj, ne bo več treba niti intervjuvov, niti dolgih polemičnih Člankov, ki ne pozi j o ničemur Ca-si so taki, da magajo k enotnosti ter ne slu-bi morali vsi prispevati k e-notn-o-sti, ker samo tako se bodo odprle možnosti sodelovanja, kar je želja vseh prosvetnih delavcev, vseh naprednih Slovencev. JUSTO KOŠUTA 20 - letnica smrti ruskega učenjaka Pavlova V prostorih PD «S. Jenko» ( Dom pristaniških delavcev) je SHLP priredila razstavo štirih slovenskih slikarjev Franja Grmka in Emila Primožiča iz Trsta, Josipa Derganca iz Loga tn Stanka Žerjala iz. Boljunca. Razstava je odprta še jutri, v nedeljo 11. marca od 9. do H. ure ODRAZ NEVZDRŽNEGA POLOŽAJA V TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU V januarju je brezposelnost v Trstu narasla za 2233 enot V štirih mesecih 4150 brezposelnih več - Kljub izseljevanju število zaposlenih pada - To dokazuje, da se tržaška kriza ne more rešiti s pripomočki In s kratkovidnostjo sedanje vladne politike enotnosti ... , !dvscUnnÌÌh prosvetnih o-rganiza-dr h- S6b Prosvetnih društev ’ svitu* °benem siužil° dvigu 5 'Alile r flxzrt i 4 ____y__ v- * -ramh6 ravni ter uspešnejši )jem a.mbl narodnih koristi tega ~jje . ii? T1'1 Qe . razgibanosti mislim, iter jzo ? ■26 Prebroid-ili najhujšo je IL ’ kl' ie nastala posebno po ;e diL Zetpu italijanske uprave a, na;r na3im' ozemljem. Kljub ali ,stldiam °d strani teh oblasti, to, JV-vih* Z uvajanjem cenzure in okroifov kolavdacij dvoran in sek< z ceii0 na prostem, bo-di-,em Voi ”e2nosnimi taksami za ive»,rihJ®nM nai na IV Pnreditl najskromnejših kul-ev, se naša dru- rašaiš i(j0,e Postavljajo na noge. aaefle. d azuiejo zadnje priredi-:entl °kazujejo- razne prosla- Kaj vse zmore radioaktivna sol Profesor Ro lis Sivers iz ra-diofizičnega instituta v Stockholmu je ugotovil da- je ljubezen samo neka radioaktivna recipročna manifestacija. Po njegovem mnenju ni sentimentalni pritisk nicer drugega kot medsebojna kompenzacija in izmenjava pr-irodne radioativonosti do katere nride v glavnem čzaradi radioativ-nih soli v človeškem organizmu. Profesor je ob -objavi svojega odkritja izjavil: «V par letih bo za nas popolnoma naravna stvar dati ljuba-vno izjavo s tem-i- besedami: «Draga, pred tv-o-je noge polagam vse svoje radioaktivne soli.» ZA NAŠE KMETE Nekaj pripomb k sajenju krompirja sgi/1 a sp no, izj? kraf ržijO-zpol1. snje-sek[ prak iktiVj UV:zadorvmvir k rastlina’ kl se :a ?emi ■ 11 m usPeva v vsaki sanjy , p- Tudi glede uvrstitve up4en 0 ubar ni krompir izbir-celCr. ' Vendar je potrebno, da 1 p štenju krompirja u-po-lo, % am° v,sa pravila, ki so /aja-fl , Vezi s sajenjem in z na-ilo Lc,]njimi obdelovanjem, če -, cemo doseči d-o-bre uspehe e jinah da se - v izognemo degeneraciji. ° J(d=!kemu kmetu ie znano, e z, . krompir zelo rad degene-»eki ira in sajenje degenerirane-kromPirja daje. slab in ,af Sa°;,reden pndelek' De§e- šbn ljl se lahko nekoliko tih njemem0i Z zg0ldni:m saje' Id no uU1 Z nadaljnjo pravil-J1J nič-0 grmov> katerih go-• - ,Je bo-mo uporabili za, sa- '°it ih J,e: Po najnovejših pravi-ia5 s. ’ ki 3o' jih uspešno uvedli v ')] j sujVjetski zvezi in preizku-6 Se j tbdi v drugih deželah, I «ji adko izognemo degenera-pt>; Se ,s Poletnim sajenjem, ker i ’ sveti8*10 iz°gnemo preveliki ipč j- °bi poletnih dni. i tej m0 ^Pravilneje je, da sadi-orJj pjr rodnje debeli celil krom-rehi v D’ 1 nieri približno 3-6 cm sef!-niora®erU- V Primeru, da ga sv1 l{0j drn°' rezati, ne smemo tast»' ]0y ^saditi prerezanih de-eli ti arveč moramo počakana Č- ne-kaj dni, da se ra-zaceh. ju važnosti pri sajen- Saj6 .)mPirja je predkalitev. lep0’ J krompirja, ki že ima iftia azv,,te in močne klice, Senjem* prednosti Pred p'rja ^ se sPecega kro-m-k; ž ' . Ko sadimo krompir, lahko mia leP° razvite klice, 1 je k- odstranimo- v,se gomo-1 nam zaradi šibkih klic ravnanje s semenskim Sji]" j _ ___ _________ da znakov pokažejo, njem tav-generiTali- S saie" •ahko ksne§a krompirja pa dosežemo zgodnejše pridelke, kar je velike važnosti, da se izognemo morebitni poletni suši. Tudi zemU, v katero bomo satini krompir, moramo posvetiti zatiostno paz-njo. kemija mora biti, uobro pripravljena, gi ob ek o preorana m dobro pognojena. Kakor Spioh za vse spomladanske pose t ve, je torej tudi za krompir najbolje, da p-riae v taKšno zemljo, ki je bila ze pied zimo globoko preorana. Krompirju gnojimo običajno s hlevskim gnojem. Za hektar je potrebno 2oO q hlevskega gnoja, ki ga po-dorjemo že jeseni. V primeru, da gnojimo s hlev-skim gnojem šele spomladi, moramo rabiti v ta namen dobro razkrojen (špehast) hlevski gnoj-. Poleg hlevskega gnoja, posebno pa če tega nimamo dovo-i-j, se priporoča raba 100 do loO kg dusična-tega umetnega gnojila, 150 kg kalijeve so-a in 40-0-tiUC: kg supe-rf c sfata. Ne hlevski gnoj ne umetna gnojila ne smejo priti v doti-ko s semenskim krompirjem. Zato jih je treba trositi pred sajenjem ali pokla-danjem kro-mpirja, ter jih podorati .ali podvleči. Za lažje obdelovanje in boljše uspevanje sadimo krompir v vrste. Razdalja semenskega krompirja med vrstami i-n v vrstah samih se ravna po zemlji, po g-nojno-sti zemlje in po sorti semenskega krompirja. Izkazalo se je, da je manjša oddaljenost v-rst pri- eni in isti sorti ugodnejša za pridelek, v čim boljšem stanju je zemlja in čim močnejše je bila pognojen-a. Z ozirom na to naj znaša oddaljenost med vrstami 45-60 cm in razdalja v vrstah pa 30-40 cm. V zemljo- naj pr-ide krompir 6 do JO c-m globoko. V težki zvezni zemlji ga sadimo plitve-je, v lahki pa globlje. Za globočino je merodajen tudi čas. v katerem sadimo krompir. Oktobra lani je vladni komisariat za tržaško področje objavil številke, po katerih naj bi izgledalo, da se je v prvem letu italijanske civilne uprave na našem področju število zaposlenih povečalo in število brezposelnih zmanjšalo. Takrat se je trdilo da je bilo oktobra 1954 z-apo.slenih 84.970 oseb, -oktobra 1955 pa 86.192, t.j. 1222 več kot leto dni prej. Po drugi strani se je trdilo, da 1 je bilo okto-bra 1954 19.164 brezposelnih, oktobra, lani pa 17.827. Čeprav nam uradne številke vedno vsaj delno vzbujajo sum po manipulaciji, nismo mogli postaviti v dvo-m trditve vladnega komisariata. Številke, ki so bile takrat o-bjavljene niso mogle kot razveseliti človeka, čeprav same po sebi niso mogle dokazati, da se vprašanje krize tržaškega gospodarstva rešuje na korenit način. Toda te dni so- z druge stran-ii prišle številke, ki se na no-ben način ne ujemajo s trditvami vladnega komisariata. Trgovinska zbornica je namreč objavila januarske podatke o zaposlenosti. Po teh podatkih je razvidno, da se je v januarju število brezposelnih povečalo za 2233 enot. Na ta način je skupno števiio brezposelnih na tržaškem področju naraslo n-a 21.183 oseb. 20. decembra je bilo vpisanih v seznam brezposelnih 18 tisoč 950 oseb. kar pomeni da se je v enem mesecu število brezposelnih povečalo za 11,8%.' Toda to še ni vse. Ce pogledamo podatke- o brezposelnosti od septembra dalje, bomo lahko ugo-votili, da se stanje na tem področju od septembra dalje stalno slabša. Septembra je bilo, 17.024 brezposelnih, oktobra 17.827, novembra 17.996, decembra 18.950, januarja pa 21.183. Sk-ok je. velikanski za področje. ki šteje približno 300.000 prebivalcev, za mesto, ki ima najlepše in najugodnejše pogoje za zaposlitev vse svoje delovne s-i-Ie in celo za pritegnitev v produkcijo nove delovne sile iz bližnjih področij. Število brezposelnih se je torej v zadnjih štirih mesecih povečalo za 4.150 enot. Sorazmerno -se je zmanjšalo tudi število zaposlenih. Oktobra je bilo na Tržaškem zaposlenih 86.192 oseb, januarja pa 84.830. Nočemo trditi da se številke nobenega dvoma, da gre tržaško gospodarstvo po rakovi poti. Pa če k tem nesrečnim šte- vladnega komisariata za o-kto- vilkam dodamo še števil-o iz- ber ne ujemajo s številkami trgovinske zbornice. Dejansko, če jih primerjamo, popolnoma odgovarjajo. Dejstvo- pa je, da vladni komisariat pravi, da se je število brezposelnih’ v primeri z ok-tobrom 1954 zmanjšalo. Kar tako vzeto je tud-i ta trditev resnična. A ne ujema se s poskusom da bi se stanje na našem področju prikazalo kot v stalnem izboljšanju. Ce se je res do septembra opazilo naraščanje zaposlenosti in padec brezposelnosti; od tedaj da-lje je padec zaposlenosti in naraščanje brezposelnosti tolikšno, da ni več seljencev? Po zadnjih odhodih v Avstralijo se računa, da se je iz Trsta izselilo v tujino približno 8000 oseb. Vzemimo, da je v številu izseljencev za-popadeno tudi precejšnje število otrok in hišnih gospodinj. Kljub temu ostaja dejstvo, da na j večje število izseljencev tvorijo družinski poglavarji, mladinci brez družine in žene-delavke. Kako je mogoče, da se po eni strani veča število izseljencev, istočasno pa tudi število brezposelnih? Naravno bi bilo, da bi se prav zaradi vi-sokega števila izseljencev število zaposlenih moralo ve- BOGDAN GROM v občinski galeriji V občinski umetnosti galeriji razstavlja te dni tržaški slovenski slikar Bogdan Grom, doma s Proseka. Grom ni nepoznan v našem mestu, a kljub temu moramo ugotoviti, da je verjetno bolj znan po svetu kot v ožji domovini. Zato je važno, da se slikar predstavi svojemu mestu, svojim ljudem, svojemu o-kol ju. prav posebno še, ker ga lahko označimo kot slikarja našega okolja, našega Krasa, kot so o njem pisali milanski časopisi v času, ko je razstavljal v velikem mestu Severne Italije. Ne mislimo objavili kritike o njegovi razstavi, ker nam to ob tej priliki ne dopušča odmerjen prostor. Kljub temu hočemo povedali. da je ta naš proseški slikar, ki je že dosegel svojo višino, svojo lastno obliko in iz svojega okolja znal najti tudi posebno tematiko in vsebino, postal nekak «pesnik obmorskega Krasa». Prav zaradi tega želimo, da bi ga naši ljudje bolje spoznali, da ne bi ostal poznan le v ožjem krogu kritikov in u-metnikov, marveč da bi se zanj zanimalo naše ljudstvo, iz katerega je izšel. V tem smislu pozdravljamo njegov nastop v ob- činski umetnostni galeriji. A to se nam ne zdi dovolj. Ali ne bi bilo primerno, da bi slovensko ljudstvo pobliže spoznalo svoje, ga umetnika s tem, da bi slovenske občine mislile na prireditev razstave njegovih del v Nabrežini, v Zgoniku, v Repen, tabru, v Dolini? Zakaj ne približati umetnika ljudstvu, namesto da bi čakali, da se ljudstvo približa umetniku? Zakaj bi ga moral poznati le ozek krog ljudi? Upamo, da te svoje misli nismo vrgli tjavendan in da se je bodo oprijeli naši občinski možje, ki morajo skrbeti tudi za duševno hrano naših ljudi, predvsem pa da se ba te misli oprijel umetnik sam, ker vemo, da globoko čuti povezavo s svojimi rojaki. PREJELI SMO: AGERPRESS, Bulletin d’In-formatio-n, Vile année, N. 4, 15 tevrier 1956, Bucarest. REVU-E- DE LA POLITIQUE INTERNATIONALE, Vie année. N. 139, 16.1.1956, èdite par 1'Union des journalistes de Yougoslavie, Belgrado. čati, ne pa manjšati. Zato na-m številke potrjujejo, da se kriza tržaškega gospodarstva ne more rešiti z izseljevanjem. P-o-meni, da je kriza tržaškega gc-spodarstva takšna in tako globoka, da je vsak pripomoček, žalosten -in kvaren pripomoček, kot je izseljevanje in propaganda za izšel.evanje, nesmiseln in celo kvaren za gospodarstvo tega mesta, ki bi bilo lahko danes eno izmed največjih in najbogatejših trgovskih in industrijskih središč v tem delu Evrope. Številke nam dokazujejo, da niti skladi, niti fantastični načrti o prispevkih ne morejo rešiti tržaškega gospodarstva, če se istočasno ne vodi načrtna politika za njegov dvig. T-a načrtna, smotrna politika leži na dlani vsakega, ki jo hoče razumeti in videti. Za vlado bi bilo zelo enostavno rešiti to vprašanje, če bi malce pregledala zgodo-vir.o Trsta, preučila njegov zgodovinski razvoj in izluščila logične zaključke: Trst mora biti tisto, za kar» je bil ustvarjen, t. j. trgovsko in industrijsko središče, pomorski vozel, ki služi namenom svojih naravnih trgov v do-navski kotlini in na Bližnjem vzhodu. Toda v-se te logične smernice so za vlado, zgleda, najtežje razumljivo vprašanje, ker se v njeno delovanje vmešujejo interesi, ki so nasprotni intere som ne samo Trsta, marveč tudi vsega italijanskega gospodarstva. Monopoli, veleindustrijo!, konkurenti iz Gem-ve in Napolija so eoklja, ki. onemogoča razvoj tržaškega gospodarstva, ki onemogoča ustanovitev integralne proste cone, tradicionalnih pomorskih prog, tradicionalno trgovinsko povezavo, razvoj industrije itd. In dokler bo vlada gledala na tržaško- gospodarstvo kot na parazita, dokler bo vlada gledala zi očmi demokristjanov in prav posebno tistih demokristjanov, ki se čedalje -bolj povezujejo v fronto monopolistov, veleindustrij cev, do tedaj bo Trst trpel. Zato je nujno, da se Trst zgane, k-ot se je znal večkrat zganiti, da se zgane in da z odločnim pose gom pokaže vladi pot, ki ji je treba slediti Pred nekaj dnevi je poteklo 20 let od takrat, ko je veliki ruski znanstvenik in fiziolog Ivan Petrovič Pavlov za vedno zatisnil oči. Njegova smrt je močno prizadela ne le narode Sovjetske zveze, ki jim je bil veliki učenjak eden izmed najdražjih sinov zaradi njegove u-stvarjalnosti, temveč je pretresla vse svetovne kroge učenjakov, ki so priznavali Pavlovu eno izmed najvidnejših mest v svetovni znanosti. Pavlov je v resnici ogromno doprinesel na področju medicinske in fiziološke znanosti. Učenec velikega Secenova, je njegovo delo nadaljeval in znanstveno dokazal trditev svojega prednika, da je višja živčna dejavnost človeka podrejena znan. stvenim zakonom, kakor vsaka osnovna živčna dejavnost. Dokazal je, kako vplivata okolje in povezava z zunanjostjo na organizem človeškega ali živalskega bitja ter na njegov razvoj. Njegov študij in njegova teoretska in eksperimentalna dejavnost sta pomenili ne le vetih doprinos razvoju fiziološke znanosti, temveč sta tudi odprli pot novim iznajdbam in odkritjem na področju medicine in biologije v svetovnem merilu. Njegovo teorijo so v Sovjetski zvezi leta 1950 po skupnem zasedanju Akademije znanosti in Akademije zdravniških ved ter Akademije pedagoške znanosti, kjer so se obravnavala vprašanja fizioloških naukov Pavlova, začeli uvajati celo na področju telesne vzgoje, živinoreje in pedagogike. Zlasti v zadri jih časih se mno- V dneh od 12. do 25. marca bo v Dubrovniku drugi kongres Svetovne meteorološke organi-nizacije za Evropo. Med vprašanji. o katerih bodo razpravljali, je zlasti pomemben predlog programa za mednarodao geofizično leto. * * * - Ob stoletnici smrti Heinricha Heineja so v neki knjižnici v Jeruzalemu odprli veliko Hei-nejevo razstavo iz zasebnih zbirk. Med 600 razstavljenimi predmeti so originalni rokopisi njegovih glavnih del, vrsta doslej neobjavljenih skic ter precejšnja korespondenca. Poleg tega so razstavljene vse prvotne izdaje njegovih del. * * * Prejšnji teden je bila v Narodni galeriji v Ljubljani za ključena razstava beneških moj sirov «Od Tiziana do Tiepola», ki je zelo zanimala ljubitelje umetnosti. Računajo, da je raz stavo v mesecu dni obiskalo o krog 20.000 ljudi, kar pomen ogromen uspeh znamenite raz stave. * * * V šolskem letu 1927-28 je študiralo na vseh fakultetah ZSSR 160.000 študentov, zdaj pa jih študira že 1,865.000. V začetku prve petletke (1928) je bilo v narodnem gospodarstvu zaposlenih samo 90.000 strokovnjakov z višjo in 56.000 s srednjo šolsko izobrazbo. Zdaj ima SZ nad 5,5 milijonov strokovnjakov z višjo in srednjo strokovno izobrazbo. V šesti petletki bo v primerjavi s peto petletko naraslo število diplomiranih strokovnjakov približno za polti rugikrat. v panogah težke industrije, gradbeništva, prometa in kmetijstva pa za dvakrat. * * * Angleški zdravnik dr. James Williamson je odkril eepivo proti spalni bolezni živine. Ta bolezen je posebno razvita v A-friki, kjer je zelo težko razviti živinorejo, ker živina hira zaradi te bolezni, ki jo povzroča muha ee-ee. Zdravnik je proučeval spalno bolezen živine na področju Nigerije. Cepivo v šestih mesecih imunizira živino pred okuženjem s spalno boleznijo. Pavlov go govori o porodu brez bolečin. Vprašanje zanima najširšo javnost v svetu in tudi poglavar katoliške cerkve Pij X// je spregovoril o tem besedo ter izjavil, da to vrsto poroda katoliška cerkev ne prepoveduje, ker ni proti njenim načelom. Malokomu je pa znano. da porod brez bolečin sloni prav na Pavlovi teoriji o pogojnih in nepogojnih odrazih: žena namreč lahko rodi brez bolečin, če zna, kako se je ravnati v trenutkih porodu, če zna odstraniti stoletne predsodke, bojazen. strah, če se zaveda, kaj se z njo dogaja v tistih trenutkih Zasluga Ivana Petroviča je tudi, da je s svojim študijem in s svojimi. znanstvenimi dokazovanji še potrdil osnovna načela slov. slip v listu (. . . to) Štirje mlajši slovenski slikarji, Germek Franjo in Primožič Emil iz Trsta, Derganc Josip iz Loga pri Ricmanjih in Žerjal Stanko iz Boljunca so se odločili razstaviti svoje slike pred tržaškim občinstvom. V ta namen so se obrnili do prosvetnega društva Simon Jenko, ki jim je rade volje prepustilo razstavne prostore v Domu pristaniških delavcev ter s tem pomagalo novim, mlajšim močem do uveljavljenja na področju slikarstva ter obenem nudilo tržaškemu občinstvu, posebno delavcem, ki stalno zahajajo v Pristaniški dom, priliko pose-Čanja slikarske razstave, ki je bilo otvorjena v nedeljo, 4 t. m. in bo odprta še jutrit v nedeljo do 13. ure. Razstava je vzbudila precejšnje zanimanje, saj je marsikdo hotel spoznati te nove ljudi, ki so razstavili okrog 70 svojih del, akvarelov, olja, risb, grafik, krede itd. Posetniki razstave niso odnesli slabega vtisa. 'Nekatera dela že lahko štejemo med produkcijo resno stremečih slikarjev, ki so že na pragu u-nietnosti, a za nekatera moremo. žal, reči, da bi bilo bolje, če bi izostala. Med temi, naj posebno omenim Zdravniško pomoč, Sejalca in Gong, ki bi izdajale sicer že nekakšne «u-metnišken) pretenzije, a jim primanjkuje pogojev, tehnike estet, skega čuta in predvsem — duše. O ostalih delih pa že lahko govorimo tako, kol se lahko govori z ljudmi, ki se objektivno zavedajo svojih moči. To velja za vse štiri razstavi j alce, bodisi za Germeka in Derganca, ki sta že nekaj let študirala na slikarski akademiji, kakor tudi za Žerjala in Primožiča, ki sta sama-uka. Največ kvalitetnih del Um seveda razstavila prva dva. Ger- filozofije dialektičnega male- I mehovi so posebno dobri Morje rializme in njiheve pravilnost. \ v megli, Ledeniki. Pred nevihte. Pogled na ledenik v Antarktiki, kjer so sedaj v leku velika znanstvena raziskovanja s strani ekip velikega števila dežel NAJVEČJA RAZSTRELITEV V EVROPI V kamnolomu neke zahod-nonemške cementne tovarne v Lengfurtu na Bavarskem so razstrelili 220 metrov dolgo in 42 metrov visoko kamnito steno, Za razstrelitev so uporabili 10.000 kg razstreliva. S to razstrelitvijo so dobili 143.000 ton apnenca iz katerega bodo napravili 80.000 ton cementa. To je bila doslej največja razstrelitev v Evropi. Stromboma sta živela srečno in zadovoljno, se pravi, ne tako srečno in zadovoljno, kakor v času zaroke, kajti ona je izvohala, da pokadi on za sto in petdeset kron cigar na leto, on pa je izvohal, da ima ona neko teto, ki potrebuje vsak mesec deset kron podpore. Toda nikoli je ni prevzela želja, da bi ga zadavila, ko je spal in smrčal še dolgo potem, ko je ona že vstala. On pa ni nikoli čutil v sebi notranjega klica, da bi ji dal kovaške klešče za družbo, kadar je odšla z doma, omenivša, da so zavese spet popolnoma zakajene. In tako, mislim, lahko rečemo, da je ta zakon v naših hudih časih zares zelo srečen. Njuni dohodki so zadostovali za preprosto življenje in za salonsko pohištvo, podloženo s senom. Skratka, bila sta skromna in sta se večkrat na dan do sitega najedla, vendar nista imela tako dobrih jedi, da bi bila še posedala in lopatila vase, kadar sta jima bila trebuha že nabita kakor boben pri veliki paradi. In sta -imela dva otroka, ki nista bila kratko in malo nič bolj umazana kakor drugi otroci njunih let. Če pa je kdo prišel na obisk, ga je papà vedno sprejel pri vratih salona, mama pa je vzela za roko enega in drugega otroka in potem nisi slišal petnajst minut nič drugega kakor pljuskanje vode in šklepetanje, kakor če nimaš Škarij in moraš odgrizniti nit, ko si prisil krežlec, nato nekaj rahlih tleskov na čvrsta lica in zgrožene vzklike kakor : «Oh, mama, kako si hudobna ! » In potem sta prišla oba Strombomčka ven in sta imela mokro počesane lase in sta dehtela daleč naokoli po cenenem milu. Ampak ljubi bog ni hotel, da bi bila takšna sreča stanovitna, zato je poslal teto Luizo v goste. Teta Luiza je bila poštama, tršata, odporna ženica pri svojih sedemdesetih letih ; poslednje upanje, da bo zapustila ta svet, se je lahko opiralo samo na to, da bosta njena brada Alfred Hedenstjerna UGLIKO OGLODALO JOTO LBIZ8 in njen nos, ki sta se leto za letom zbliževala, skupaj zrasla, tako da ne bo več mogla dihati ; ampak za pol palca sta bila še narazen. Teta je sedem tednov sladila Stròmbomovi družini življenje in preden je odpotovala, pe sklenila, da jih bo lepo obdarovala. Sedmi leden je bila velika dražba pri nekem grofu in tu so prodali elegantno, veliko ogledalo, ki je nekoč stalo štiri sto petdeset kron, za sedern-inštirideset kron in šestdeset čirov ; kupila ga je teta Luiza in ga poslala k Strombomovim na dom. Naslednji dan je odpotovala. Doslej je imela Strombomova družina samo eno služkinjo in je gospa sama pazila na oba otroka, »e pravi, pustila ju je rasti precej samostojno in posegla vrne« samo, če je kateri od obeh pogoltnil preveč bucik, ali zvalil nase težje pohištvo, ali pa sta dobila preveč Škarij ali vilic v oči ali pa sta se na preprogi v salonu urila s papanovo veliko steklenico črnila v vodnih umetnijah. A ta dan, ko je prišlo veliko ogledalo tete Luize v hišo, je mama zagledala malega Karla Stromboma pred ogledalom, kjer se je meril ob gorjači, nakar ga je ljubeznivo vzela v roke, mu rekla, da je njen ljubi, sladki razposajen-ček, potem pa je Strombomu razodela, da bo treba najeti pestunjo. Ta je poceni, vsekakor cenejša, kakor če bi pustili, da bi fantek razbil veliko ogledalo tete Luize. Pestunja je prišla v hišo, toda po nekaj dneh je gospo Striimbomovo strahovito zabolela glava, krčevito si je odpela steznik in vpila po Hefmanovih kapljicah, »e vrgla na ležalnik v spalnici vznak in zaigrala mučenico. Po dolgotrajnem ljubeznivem spraševanju, kaj ji vendar je, je Stròmbom naposled zvedel, da je tega kriva stara pobledela preproga v sa-, Ionu, ki je le preveč navzkriž z elegantnim ogledalom tete Luize. Takšnole ogledalo lahko cdsvita le nežne črte kakšne bruseljske preproge, ki bi pokrila vso sobo. Stròmbom je vzdihnil, dvignil dvestopetin-sedemdesel kron na hranilni knjižici otrok, in kmalu se je v ogledalu tete Luize zrcalila na pol pristna bruseljska preproga. ...«Nebeško, sladka moja,» je drugi dan rekla gospodična Češpljeva gospe Stròmbomovi, «kako lep je zdaj vaš salonček, naravnost eleganten ! Ampak kako lep bi šele bil s kakšnim novim modernim lestencem, veš, s takšnim, ki bi se lesketal s svojimi odbleski in prizmami v temle lepem ogledalu ! » Po osmih dneh je visel tak lestenec, ki so ga kupili na up, s stropa Strombomovega salona. Stròmbom je imel čut za lepoto. Več let je študiral in opravil izpit iz estetike in kadar koli je pogledal v svoj salon, je nabiral obrvi in vzdihoval. «Kaj ti je? Saj zdihuješ kakor pitan vol, ki se je naphal sveže detelje,» je milo in prijazno rekla njegova žena. «Ljuba, kaj ne vidiš, v kako kričečem nasprotju je naše staro pohištvo tu notri z lepo preprogo, lestencem in ogledalom tete Luize?» Mama mu je takoj pritrdila. Hop, že je sedela možu na kolenih, ovila mu je dvoje de- belih rdečih rok okoli vratu, ga tako stiskala, da je šumelo seno, s katerim je bil blazinjak nabit in rekla : «Ah, ti ljubi Stròmbom ! Ampak čut za lepoto in okus pa imaš!» Našli so nekega petičnika. napisali menico, kupili pohištvo iz orehovine in omejili jedilnik tako, da je smel Stròmbom do nadaljnjega hoditi v gostilno, da bi njegova prebava zaradi pomanjkljivega obratovanja popolnoma ne zastala. Zato pa je bilo velikemu ogledalu tete Luize v zadoščenje, da je odsvitalo okolico, ki je je bilo vredno. Naj še pripovedujem, kako so pisali nove menice in kako so tudi ostale sobe tako opremili, da se je prilegalo salonu? Naj razkladam, kako so stradali in lagali in si izposojali, da so lahko sprejemali goste, kajti kaj velja še tako eleganten dom, če zanj nihče ne ve? Ne, gotovo bo zadostovalo, če omenim, da je mamica videla na svoj rojstni dae, kako je stal Stròmbom v jedilnici za oglom jedilne mize in poljubljal preklu, županovo guvernanto. Tega ni mogla videti naravnost, pač pa nesrečnika nista upoštevala, da ju lahko vidi v lepem ogledalu tete Luize... Naposled je Stròmbom sijajno bankrotiral. Vso gospoščino so zdražbali in je neki mlad, novoporočen pastor tega mesta kupil veliko ogledalo tete Luize za petinsedemdeset kron. Stròmbom je stopil k njemu in mu rekel : «Gospod pastor, pazite, tole ogledalo ram ne bo prineslo «reče v hišo.» Toda gospod pastor je zasukal oči, si pogladil lase s čela, vzdihnil, zaprl oči, sklenil roke in rekel : « Kogar ima bog rad, temu gre vse po sreči.» Pri teti Luizi se je ob kavi razvil strašanski klepet, ko je prispelo pismo z novico o Stròm-bomovem polomu. Teta Luiza je tlesnila z rokami in vreščala : «Da. tu vidimo, kako je, če ljudje ne znajo gospodariti. Sorodniki so jim tako pomagali ! Jaz sama sem jim podarila veliko, izredne lepe egledale.» Pot skozi gozd, Delavci pri SELAD itd.; Dergančevi pa Ob drevoredu, Oh reki. Delavci pri delu, Dalmatinke pri delu, Tihožitje in Zaveljski zaliv. Način oblikovanja in tehnike imenovanih slik, bi bil kažipot za nadaljnje delo ter prepričan sem, da bi ob strani že izkušenejših slikarjev nedvomno oba lahko dosegla mnogo vidnejših uspehov. Tudi Žerjal in Primožič imata nekaj dobrih prijemov. Od Zerjalovih so mi najboli ugajali Zimski počitek, Pot v planine in Hrasti spomladi; od Primožičevih Glicine in Po- krajina pri Ricmanjih. Obema bi priporočal, naj slikata le iz narave s primerno poglobitvijo in napredek ne bo izostal. I si štirje slikarji tičijo seveda še vedno v žanru obdelovanja vidnega, brez lastnega soustvarjanja na podlagi intimnih estetskih občutij, ki so za u-metniško ustvarjanje nujno potrebna. Ce bodo lo zasledovali ter šli po poti, ki vodi v stvarnost sedanjega človeka, ki stremi k dvigu vsesplošnega kulturnega nivoja, ter imeli obenem pogled vedno vase, tedaj smo prepričani, da jih bomo na ev. prihodnjih razstavah srečali že popolnejše in — zrele. Zasedanje Zveze kitajskih pisateljev Konec februarja je bilo v Pekingu širše zasedanje Zveze kitajskih pisateljev. Podpredsednik Zveze Ču Jang je v svojem poročilu pozval kitajske pisatelje, naj pišejo dobre knjige, ki naj prikazujejo socialistično preobrazbo Kitajske, herojske napore za izgradnjo socializma in ki naj širijo med množice velike ideje marksizma-lenini-zma. Na zasedanju je bila posebno podčrtana potreba večje pažnje do mladih pisateljev. Pisatelj La o Še je pa obširno govoril o razvoju literature kitajskih narodnih manjšin. ZLATA POROKA Alojzija in Ivan Cibic sta prejšnjo nedeljo slavila svojo zlato poroko. Ker pa je mamica Cibiceva bolna, so ta lepi jubilej proslavili v bolnici v Trstu. Ob tej priliki so jubi-lantko obiskali številni vaščani, sorodniki in prijatelji, kar je bilo slavljencema in vsej družini v veliko zadoščenje in veselje. Ker se družina Cibic in zlasti mamica Alojzija, ki je še vedno v bolnici, ne more osebno zahvaliti vsem, ki so se na kateri koli način spomnili njene zlate poroke, nas je naprosila, naj preko našega lista izreemo vsem, prav vsem. prisrčno zahvalo. Naše uredništvo je to željo prav rado izpolnilo; ob tej priliki pa še enkrat vošči bolni Cibicevi mamici. da bi čimprej ozdravila in se ponovno vrnila v krog svo;ih dragih. Tov. Poccecai šestdesetletnik Tovariš Massimo Poccecai sin-svoj 60 vi v torek 13. marca rojstni dan. Vsi poznamo tovariša Poccecaja, poznamo njegovo življenje in njegovo doslednost v borbi proti fašizmu in za delavske pravice. Že z mladih no g je stopil v vrste naprednega gibanja in poslal član Komunistične partije. Bil je zaradi svo. jega antifašističnega delovanja aretiran in je sedel več let v ječi. Takoj po padcu fašizma je postal eden izmed organizatorjev partizanskih edinic v naših krajih. Bil je komisar slavnega garibaldinskega bataljona «Alma Vivoda», predhodnika garibaldinskih brigad v naši pokrajini. Bil je vedno veren pristaš bratskega sožitja med Slovenci in Italijani in se dosledno boril proti vsakemu nacionalizmu. Sodeloval je tudi pri tržaški vstaji kot voditelj in organizator uporniških edinic. Danes kljiib vsemu, kar je moral pretrpeti za stvar svobode, demokracije in socializma, stoji dosledno in vztrajno v prvi vrsti borcev za boljšo bodočnost in napredek. Je član CK Komunistične partije TO, vodi-tel j zveze partizanov in bivših političnih preganjancev. Ob tem jubileju mu vsi slovenski in italijanski komunisti, demokrat je in napredni ljudje želijo vse najboljše in da bi še dolga leta služil stvari delavske, ga razreda in delovnih ljudi. K jubileju mu čestitajo Izvršni in Centralni komite KP TO, Zveza partizanov in bivših političnih preganjancev in na splošno vse množične organizacije. Čestitajo mu uredništva «Lavoratore» in «Unità», posebne čestitke mu imenu vseh naših bralcev in de. mokratičnih Slovencev pošiljamo iz uredništva «Dela». hovo enakopravno življenje. Zato je važno, da se vsi slovenski delovni ljudje vključijo v svoji celoti v to organizacijo, ker ni druge, stanovske organizacije, ki hi imela te cilje in ta načela. S. N. DELO NADALJUJE SE STAVKOVNO GIBANJE KOVINARJEV Tov. Radich Je pri ministru Vigorelliju obrazložil težak položaj v našem mestu Sporazum med ravnateljstvom in zastopniki delavcev Acegata - Pogajanja za raztegnitev pogodbe za trgovinsko stroko - Agitacija v konopljarni S Kolonkovca Tovariš Pregare Ivan iz Kolonkovca je te dni slavil svoj 61. rojstni dan. Ob tej priliki mu žele 3ekcij.ski komite in žene iz Kolonkovca in Kobcev izraziti svoje iskrene čestitke in globoko zahvalo za njegovo požrtvovalno delo pri širjenju «Dela» in ženske revije «Noi donne». Tudi naše uredništvo iskreno čestita vrlemu tovarišu in mu želi še mnogo let življenja v zdravju ter veselju nad vedno večjimi uspehi našega gibanja. Obvestilo davkoplačevalcem 31. marca zapade rok za predložitev vsakoletne prijave dohodkov na osnovi takoime-novanega Vanonijevega zakona. Opozarjamo vse kmete, ki pridejo za to v poštev, da ima Zveza malih posestnikov s sedežem v ul. Zonta 2/1. na razpolago tozadevnega strokovnjaka za izpopolnitev prijav. Za to, da ne bo zadnje dni prevelikega navala, svetujemo prizadetim, naj se čimprej zglasijo na sedežu omenjene Zveze. Kovinarski delavci podjetij GRDA so v četrtek dali dostojen odgovor prevzetnosti ravnateljstva, ki se tako trdovratno protivi sprejeti njihove upravičene zahteve. Poleg večine delavcev, pripadnikov nove Delavske zbornice CGIL, je stavkalo tudi veliko, število članov liberinske sindikalne organizacije, kljub temu, da njihovo vodstvo ni hotelo, proglasiti stavko. Stavki so se pridružili tudi delavci, ki niso organizirani v nobenem sindikatu. Tudi v nočnih izmenah je stavkala večina delavcev. Uspeh stavke je zbudil veliko navdušenje med vsemi delavci, ki so čvrsto odločeni nadaljevati borbo Zato bo sindikalna organizacija FIQM organizirala v skorajšnji bodočnosti kratkotrajne stavke v posameznih delavnicah in oddelkih, dokler ne bo prisilila ravnateljstva C. R. D. A., da popusti. Toda stavkovno gibanje se ne bo omejilo le na velika podjetja. Tudi delavci malih in srednjih industrij so na svojem zborovanju v četrtek razpravljali o nastalem položaju in ni izključeno, da se bodo tudi oni pridružili gibanju, ker so oni ravno tako zainteresirani, da se doseže izboljšanje prejemkov spričo velike draginje in dejstva, da so v Trstu v primeri z drugimi industrijskimi mesti v Italiji, plače kovinarskih delavcev najnižje. Veliko zanimanje vlada med kovinarskimi delavci tudi za pogajanja za kolektivno pogodbo, k:i so se začela v Rimu v sredo. V tem okviru so tudi razpravljali o zahtevi tržaške CIGIL,' da se plače tržaških kovinarjev izemačijo s. plačami genovskih. Kot je znano, je bil Trst s voj čas vključen v mezdno področje, ki je nižje od industrijskih središč v Severni Italiji, S tem bi se tudi stanje naših kovinarjev nekoliko izboljšalo. Tržaške delavce zastopa v Rimu tov. Ernesto Radici!, ki je bil v sredo sprejet tudi pri ministru Vigorelliju, kateremu je obrazložil težak položaj našega mesta in zahteval takojšnje primerne ukrepe, vključno z nakazili, Seladu za zaposlitev večjega števila brezposelnih. Prejšnjo soboto je bil na u-radu za delo dosežen sporazum med sindikalnimi predstavniki vozačev in sprevodnikov Acegat ter predstavniki ravnateljstva podjetja glede urnika za izmene voznega o-sebja. Kot je znano, je vladala med uslužbenci Acegat precejšnja nestrpnost in odločnost, tako da je že resno grozila stavka, ki bi omrtvila vse mesto, ker bi stavkali vsi tramvajski, trolejbus ni in avtobusni vozači in sprevodniki. Dosežen sporazum je sedaj to preprečil. Dokončni sporazum o. zmanjšanju delovnega urnika v vozilu, o vključitvi 10 novih uslužbencev v delovne izmene in o, ukinitvi treh dnevnih izmen, bodo dokončno sestavili in podpisali na sedežu podjetja. V uradu za delo so se tudi nadaljevala pogajanja med predstavniki sindikatov in tr-. govcev glede raztegnitve nacionalna delovne pogodbe za trgovinsko stroko. Delavke Tržaške konopljar-ne so začele agitacijo zaradi izplačila doklade k proizvodni nagradi. Zaradi slabe preje _ orajo namreč sedaj opravljati mnogo težje delo. Ravnateljstvo je sindikalnim predstavnikom izjavilo, da bo na zahtevo odgovorilo po preteku dveh tednov. da-vanje Angela Blažine o LR Madžarski v njenem desetletnem naporu za socialistično ureditev, ki se je vršilo v kinodvorani v Nabrežini. Predavanju je sledil madžarski film «Budimpešta 1810» ter dokumentarni film o nogometni tekmi Anglija-Ma-džarska, Tak kulturni večer spoznavanja ljudske republike Madžarske je vsekakor zbudil zanimanje, kajti nabrežinska kinodvorana je bila polna do zadnjega kotička. V Ricmanjih pa je bila v dvorani Prosvetnega doma o-premljena bolgarska razstava fotografij, ki prikazujejo vsestranski razvoj Bolgarije v zadnjem desetletju po osvoboditvi. Bogata razstava je številnim obiskovalcem v Ricma- njih prikazala razne uspehe v industriji, poljedelstvu, kulturnem in športnem razvoju, narodne noše itd. Tudi v Boljuncu je številno občinstvo, prisostvovalo večeru. ki je bil posvečen LR Češkoslovaški. V tamkajšnji kinodvorani je bil predvajan zanimiv barvni češkoslovaški film ((Ce,sar zlatega mesta». Poleg tega je Center prejel mnogo materiala, ki bo služil predvsem osebam in tista,novam, ki se zanj zanimajo, obenem pa bo obogatel razvoj kulturnih stikov določenih dežel s tukajšnjimi prebivalci. Slavjanski komiteji iz Prage, Moskve, Sofije, kakor tudi VOK S so poslali razne plošče, revije, literarni material, zemljevide, poučne filme itd. SEJA NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA L st P' Ul D r< zi Pi razvoju turizma nabrežinski občini V ponedeljek popoldne je lah, kar je predstavljalo resno bila v Nabrežini občinska seja, na, kateri bi bili morali razpravljati o občinskem proračunu za letošnje leto. Vendar pa do razprave ni prišlo, ker je bilo na zahtevo svetovalcev sklenjeno, da bo občinski odbor prej izročil svetovalcem izvleček proračuna, da ga proučijo, in se pripravijo na diskusijo. Zato bodo o občinskem proračunu razpravljali na prihodnji seji. ■ Sledila je intervencija odbornika Legiše ki je poročal o tujskem premetu v nabrežinski občini, ki ima vse mož- oviro za razvoj turizma. V najlepši in na.,bolj znani hotel v 'Seslja-nu so pred meseci naselili begunce, zato je občinska uprava intervenirata pri pristojni ih ustanovah v Trstu, kjer je prejela zagotovilo, da bodo do konca aprila hotel izprazniti. Vprašanje je, če bo lastnik utegnil urediti hotel do prihodnje turistične sezone. Tudi bi bilo treba izvedeti kakšni so nameni grofa Thurn-laxisa, ki je lastnik pretežnega dela obale. Nabrežinska občina ima n-a- nosti dobrega razvoja zaradi men pripraviti letos taborišče naravnih lepot obale in krajev. Opaža se veliko, zanimanje v inozemstvu; zato je potrebno, da zasebniki, posebno hotelirji in gostilničarji poskrbijo, da bi imeli turisti vse ugodnosti m se prijetno počutili. Za časa vojaške okupacije so biti hoteli zasedeni po vojaških če- S EJ E TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA Vsesplošne hrume svetovalcev prod prvdložvnvmv irvračvvv Nejasnosti glede gradnje tržaškega letališča Delovanje Centra za stike s soc. deželami Pod odriljem Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije so se v preteklih dneh vršile nekatere konference z razstavami ali predvajanji filmov, ki so na splošno lepo uspele. Delovanje Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije, čigar naloga je gojiti in popularizirati kulturne tradicije in splošni razvoj socialistične izgradnje med tukajšnjim prebivalstvom, je imelo do sedaj povsod uspehe, posebno pa tam, kjer so se organizatorji pozanimali, da bi bila določena pobuda pravilno izvedena. Med zadnjimi pobudami, je vsekakor najbolj uspelo pre- Predkongresna diskusija in plenumi v sekcijskem merilu IV. kongres (Nadaljevanje z 2. strani) C.G.I.L. kem trenutku. Nova Zvezna delavska zbornica si mora zadati nalogo, da skupno z italijanskim delovnim ljudstvom doseže tisti cilj, ki ga je tako odločno nakazal kongres. Predvsem bo treba izhajati iz dveh perspektiv : iz krajevne in iz vsedržavne per. spektive, ki nista ločeni. Vsedržavna perspektiva postavlja na prvo mesto enotno borbo delovnega ljudstva za rešitev gospodarstva Italije iz kremljev monopolov, veleposestnikov in sedanje «gospodarske fronte» industrijcev, veleposestnikov in veletrgovcev, za prenovitev italijanske gospodarske strukture. Ta vsedržavna perspektiva se docela ujema z našo, krajevno perspektivo, ki nam veleva organiziranje in vodenje enotne borbe za preporod tržaškega go spodarstva, preporod, ki mora sloneti na potencialni] gospodarski možnosti Trsta in ne na raznih skladih. Trst noče miloščine. Trst hoče razviti svoje možnosti, ki so velike in lahko otv-a rja jo našemu mestu široke perspektive dela in blagostanja. VPRAŠANJE: Kakšne per- spektive izhajajo za Slovence s IV. kongresa CGIL? ODGOVOR : Slovenci smo našli v CGIL organizacijo, ki sloni na popolnoma demokratičnih načelih in v kateri prihaja do izraza sleherna manjšina. V bodoče ho prav gotovo prišlo še bolj do izraza, da bodo slovenski delovni ljudje našli v tej organizaciji ne samo zaščitnika svojih stanovskih, marveč tudi svojih narodnostnih koristi, ker je eno izmed glavnih statutarnih načel CGIL spoštovanje na-redmih manjši* ie barba za a ji. Tov. Vidali je poročal partijskemu aktivu o XX. kongresu KP SZ Komunistična partija se aktivno pripravlja na svoj V. redni kongres, ki bo, kot javljamo na prvi. strani, 6., 7. in 8. aprila. Slabo vreme v februarju je zelo škodilo pripravam na kongres, ker nihče ni mogel zahtevati, da se sestanki celic rednp vršijo s tolikimi stopinjami pod ničlo. Zaradi tega je bil kongres preložen, Spričo tega dejstva je jasno, da imajo sedaj celice veliko več časa na razpolago za predkongresno diskusijo in za izbiro delegatov. Prav posebno je važno, da se na celičnih sestankih in sekcij,skih plenumih, na katerih se obenem volijo novi sekcijski komiteji, razpravlja o XX. kongresu Komunistične partije SZ, o njegovih velevažnih sklepih na ideološkem, političnem m organizacijskem področju. Tovariši se morajo zavedati, da so zaključki XX. kongresa zgodovinske važnosti in da jih je treba zato podrobneje obravnavati in se z ’ njimi oborožiti za nadaljevanje borbe. V preteklih dneh so se vršili sekcijski plenumi, na katerih so se izvolili tudi novi sekcijski komiteji, pri Sv. A-lojzu, Sv. Vidu, v Podlo,njerju, pri Magdaleni Prihodnji teden bo v torek plenum sekcije Sv. Ivana v Podlonjerju in v sredo s ek cije na Greti. Križani pa se za soboto 17". t. m. pripravljajo na partijski OBVESTILO Tajništvo Slovensko hrvatske ljudske prosvete obvešča vse člane Glavnega sveta in druge prosvetne delavce, ki so bili povabljeni na sejo Glavnega sveta, da je omenjena seja preložena na nedeljo 18. marca ob 10. uri. NASTOP HARMONIKARJEV V BARKOVLJAH Jutri v nedeljo 11. t. m. bo do imeli barkovljanski harmonikarji v dvorani Rumene hiše svoj javni nastop. Izvajali bodo bogat spored raznih skladb, ki so se jih s pridnim šolanjem v zimskih večerih naučili, kakor tudi. še druge točke, ki vas bodo zabavale. Začetek ek 1*. uri. Poidite! OBČNI ZBOR PD MATJAŠIČ Prosvetno društvo Matjašič v Barkovljah sporoča da bo odborova seja v društvenih prostorih v torek 13. t. m. ob 20. uri, občni, zbor pa, ki je moral biti zadnjič preložen, bo prihodnjo soboto 17. t. m. ludi ob 20. uri z dnevnim redom, ki je bil že javljen. Proslave Praznika žena V okviru proslav 8. marca, Mednarodnega praznika žena, bo nocoj ob 20. uri v kinodvorani v Nabrežini predvajanje zanimivega filma “Chopinova mladost". Nabrežinske žene vabijo na filmski večer vse žene okraja. Jutri, v nedeljo ob 15. uri bo pa v Sv. Križu svečana proslava praznika žena z zanimivim kulturnim sporedom, nastopom pevskega zbora in godbe. Po sporedu prosta zabava za vse. SOŽALJE — Izvršni komite naše partije in uredniški kolektiv našega lista izražata i-skreno sočutvovanje tov. Buggera Spadaro, ki je te dai izgubil svoje stare mam». praznik, na katerem bodo razdelili letošnje izkaznice. Kriški tovariši so imeli v letošnji kampanji za pridobivanje novih članov zelo lepe uspehe. Prav posebno se je izkazala ženska celica, ki je kar naenkrat vpisala v partijo 14 žena. V vseh celicah se nadaljuje predkongresna diskusija. V tem tednu je bilo pridobljenih 15 novih tovarišev; 7 v sekciji Tomažič, 5 v Trebčah, 2 v Sv. Križu in 1 pri Mag' baleni. V torek zvečer je bil v glavni dvorani Ljudskega doma partijski aktiv, ki je bil sklican, da tov. Vidali lahko poda svoje poročilo o XX. kon gresu K P SZ. Dvorana Ljud skega doma je bila v torek nabita do zadnjega kotička. Tovariš Siškovič je podal besedo tov. Vidaliju ki je izčrpno govoril o poteku in zaključkih kongresa, podrobno razložil vsa ideološka in politična vprašanja, ki so bila postav^ Ijena na kongresu in pozval tovariše, na,j se po celicah in sekcijah diskutira o teh važnih vprašanjih. Govor tov. Gombača v mestnem svetu (Nadaljevanje s Z. strani) zite v kategoriji začetnikov. Smatramo te ukrepe proti slovenskim šolnikom kot skrajno ponižujoče in zahtevamo, da vladne oblasti uredijo čim prej zadevo normalizacije slovenske šole, kot tudi da dajo zadoščenje pravičnim zahtevam šolnikov. Ne moremo nadalje ne protestirati proti dejstvu, da so bile obstoječe slovenske table odstranjene iz šolskih poslopij in niso bile nadomeščene z novimi dvojezičnimi. Šolski odšek vladnega komisariata je na protestno resolucijo, ki jo je poslala Slovensko hrvatska ljudska prosveta odgovoril, da so bile dvojezične table že postavljene na šolskih poslopjih v kraških občinah. Ničesar pa ne pove za Trst. Smatramo, da imamo pravico, da se tudi na slovenskih šolah v Trstu postavijo table, ki naj označujejo vrsto šole, poleg v italijanskem tudi v »Isrenskem jemkn. Pretekli četrtek se je v občinskem svetu nadaljevala diskusija o 'proračunu za leto 1956. Svetovalci, ki só posegli v razpravo, so po večini kritizirali občinsko upravo in proračun ter navajali vse njegove pomanjkljivosti. Prof. Palati in (PSDI) je poudaril, da hi bilo treba, znižati stroške in povečati dohodke, če bi se hotelo proračun izboljšati. Pri znižanju stroškov ni mogoče govoriti o reduciranju osebja, ker bi to pomenilo povečati armado brezposelnih. Predvsem pa bi bilo treba obnoviti davčni sistem ter uvesti strogo progresivnost za družinski davek. Se bol.j oster in kritičen je bil govor svetovalke Grubei^Benco (PSDI), ki je razčlenila postavke proračuna ter ugotovila, da mora sedaj vsak preniivalec plačati 13.000 lir letno za občinske usluge in vzdržuje občino s plačeva-njem prevelikega davka na potrošnjo. Na seji so govorili tudi svetovalec Gentile (DC), Agnelet-to, ki je spet dokazal prijateljstvo do svojih novih zaveznikov, in Morpurgo (PIJ). Na petkovi seji so pa prišli v ozadje vsi probemi spričo polemike, ki se je vnela med svetovalci večinskih strank v zadevi predvidene gradnje tržaškega letališča. Podžupan Vi-sintin je hotel objasniti delovanje «Ustanove za tržaško letališče», ki da je upoštevala vse, možnosti a še ni sprejela nobenega sklepa, pri tem pa je namignil na škodljivost o-sebnih intervencij ljudi, ki so pri stvari neposredno zainteresirani in ustvarjajo v Rimu zmedo pri onih, ki bi morali o lem odločati. Svet. Lauri (DC), predsednik družbe «Meteor» se je očividmo čutil prizadetega, pa je posegel v diskusijo ter opravičeval delovanje svoje družbe. Nato je ponovno odgovoril Viisintin. za njim svetovalec Morpurgo (PLI). tako da je iz vse te čudne polemike izšel vtis, da nekaj ni. v redu in da je morda res preveč osebnih interesov, ki branijo privesti zadevo do kraja. V torek so se občinski sveto-.vaici spet sešli iti nadaljevali razpravo o proračunu. Prvi je govoril tov. Teiner od PSI, ki je ostro kritiziral občinsko.u-pravo zaradi njene pristranske politike, ki ne upošteva zahtev in - prelogov c pozicije posebno pri glavnih in najvažnejših vprašanjih. Obtožil je občinski odbor, da je slabo porabil velike vsote denarja in ni v štirih letih nič napravil za gospodarski napredek mesta. Prej so se izgovarjali, da bodo več napravili, ko bo prišla Italija v Trst, toda ostalo je vse pri starem. Občinske dohodke bi lahko povečali samo s povišanjem narodnega dohodka, z zaposlitvijo 20.000 brezposelnih, ki bi lahko plačevali davke, z izboljšanjem gospodarskega položaja srednjih slojev. Toda občinski odbor na to ne misli. Stanovanjsko, vprašanje se je še bolj zaostrilo, vprašanje proste c.ne ni bilo rešeno in tudi ne Do sedaj je bilo izbrisanih iz volilnih imenikov 2600 državljanov na podlagi Scelbove okrožnice, ki predvideva brisanje za najmanjše prestopke pred 50 in več leti in celo za pogojne kazni. Protestirajmo proti temu samovoljnemu ukrepu. Zahtevajmo preklic vseh ukrepov o brisanju volivcev. Vsi izbrisani volivci pa naj se, čim dobijo obvestila s strani volilnega tirada, zglasijo na sedežu Komunistične partije, ul. Capitolina 3, kjer bodo prejeli vsa potrebna navodila za priziv proti krivičnemu ukrepu. vprašanje bivših nameščencev ZVU. Delovni ljudje, s katerimi občinski odbor ni znal najti stika, so s svojo borbo priborili Trstu pomorsko progo z Južno: Afriko in nekatere ladje, d o čim ,so resolucije občinskega odbora obležale nekje v predalih rimskih ministrstev. Tov. Teiner je na koncu izjavil da bo glasoval proti predloženemu proračunu. Po govoru svetovalca Stocco (TU), ki je tudi kritiziral in obsodil politiko občinskega odbora, je govoril tov. Gombač o pravicah Slovencev, o ureditvi slovenskih šol in o potrebnih ukrepih za kmetijstvo. Glavni del njegovega govora objavljamo na drugi .slrani našega lista. Tudi on je napovedal, da bodo komunistični svetovalci glasovali proti proračunu. za turiste v Sesljanu na zemljišču, ki ga je pred leti hotela kupiti neka avstrijska mladinska organizacija. Camping, ki leži zreven taborišča, bodo pa. razširili in izpopolnili. Pokrajinski turistični urad bo letos odprl svojo podružnico v Sesljanu; nujno pa je, da se v Devin in Sesljati napelje telefon, brez katerega tujski promet težko uspeva. V Sellami bodo tudi odprli nov poštni urad. Občinska uprava bo s svoje strani poskrbela za razvoj turizma s tem, da bo uredila ceste, okrasila trgé in kraje, ki, jih turisti radi obiskujejo ter ojačila razsvetljavo. V diskusiji, ki je sledila je župan omenil, da bi bilo koristno ustanoviti občinsko turistično društvo, s čimer so se vsi svetovalci strinjali. Turistično društvo naj bi .sestavljali hotelirji, gostilničarji, trgovci in drugi ter bi skrbelo za razvoj tujskega prometa. Po razpravi o turizmu in prečitanju poročila revizorjev, je bil odobren občinski obračun za leto 1954. Za teden Sobota, 10. . — Maka,rij Nedelja 11. — Heraklij Ponedeljek, 12. — Gregor (mlaj) Torek, 13. — Teodora Sreda, 14. — Matilda Četrtek, 15. — Klemen Petek, 16, — H tl arij in Ta,d ZGODOVINSKI DNEVI 10. 1946. je tržaška policija Skednju utrla 2 :n ranila ljudi. 13. 1848. se je začela marčna voluci'ja, na Dunaju. 14. 1868. se je rodil veliki r« pisatelj Maksim Gorki. 18, nija 1936' so ga trockisti ut 14. 1953. je umrl Klement G wa,ld, predsednik CSR. j »I TRST A SOBOTA: 12.55 Jugoslovan Tog] /vi- i r r 1 1/1 A C D ; A— : — .„.1, /i» _ • i motivi - 14.45 Ritmični anket nij Svvinging Brothers - 16. Sob«v»)n .. rvTroi «-> ICA r\ ----;xi,t novela - 16.40 Kavarniški kon orkestra Carla. Pacchiorija Moški kvintet Niko Štritof. "brka; 'be v NEDELJA: 8. Jutranja glf^K u - 8.30 Domaci odmevi - 9. Klresu tijska oddaja - 12. Oddaja vsa najmlajše: Mihael Jeras: «Tja(J ,, veterani» - 13.30 Glasba po žet u ■ - 15. Za naše malčke (glasbiv dt predavanje) - 15.45 Dunajski : drug tivi - 17. Slovenski zbori -.ti *. Čajkovski: Hrestač - 20.30 Dt r ' z etti: «Lucia di Lammerm» KOt opera v 2 dei. - 23 30 Potno. na r glasba. telali; PONEDELJEK: 12.10 Za vsfrrda gar nekaj - 12.55 Igra kvartčtovitt Doline - 14. Borodin: Polov1, Plesi - 17.30 Plesna glasba Saint-Saens: Koncert št. 3 za /' Le lino in orkester - 18 3Ò Z zP‘ se rane police - 19.15 Radijska i dru verza: Tečaj fiziologije - ! . Poje vokalni kvintet Niko i- liti Kv miei m,ko iof - 21. Znanost in tehmJfJU’ 12 21.30 Poje vokalni duet ob spf Uovi ljavi harmonike - 22. Italija«ekel književnost in umetnost - 2,„ , Franck: Simfonija v D mo noi : Je zn: TOREK: 11.30 Zabavna glfi' - - m pol Prodaja značk za vžigalnike V vseh prodajalnah monopolnih predmetov so v prodaji značke v vrednosti 300 lir za lastnike vžigalnikov, ki nadomeščajo prejšnje posebne žige. Značke, ki jih morajo lastniki vžigalnikov nalepiti na svojo osebno izkaznico veljajo za eno leto. V četrte dopoldne je na švedskem parniku «Intimen Carlstadt», ki je bil zasidran v lesnem pristanišču, izbruhnil požar, ki je zajel 1.150 stotov ameriških lešnikov. Gasilci so skušali prvotno pogasiti požar z vodo, ko so pa videli, da je delo težko, so skle-ntlizapreti skladišča ladje in jih napolniti s paro, da zadušijo plamene. Sele v soboto so skladišča odprli in ugotovili, da ni več nevarnosti za nadaljnje širjenje požara. Pri gašenju z vodo sta se dva gasilca lažje zastrupila plini, ki - se razvijajo pri požaru in so ju morali prepeljati za par dni v bolnico *** 16-letnemu Eliu Zecchini s Stare istrske ceste je pri delu v neki mizarski delavnici prejšnji četrtek padel na nogo kup vezanih plošč. V bolnici so mu ugotovili zlomi gležnja desne noge in ga pridržali na ortoped skem oddelku za dobo 20 dni. *** V petek zjutraj se je v baru «Lenardonu» v ul. Donizetti verjetno1 sa,m,o od sebe vnelo približno šest stotov še tople praže- '---- — :i -:- — ~~ ™ ~ —Ti Pin ^ SfpMl doma- inv svetu J ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Atalanta - Genoa 2:2; Bologna - Pro Patria 6:1; In ter -Fiorentina 1:3; Juventus - Torino 0:2; Napoli - Milano 2:0; Padova - La-nerossi 3:1; Roma-Novara 21:1; Sampdoria - Lazio' 1:1; Triestina - Spai 3:1. Po nedeljskih tekmah je lestvica naslednja: Fiorentina 35 točk, Milano 27, Torino, Ln-ter in Sampdoria 23, Roma in Spal 22, Napoli, Atalanta Lanerossi, Juventus 21, Lazio in Padova 20, Genoa in Triestina 19, Novara 16, Bologna 14 in Pro Patria 7. Jutri bodo naslednje tekme: Triestina - Atalanta, Fiorenti- TRZASKI SPORT Nogometno prvenstvo UISP V nedeljo so se začele povratne tekme za . tržaško nogometno prvenstvo UISP, ki so dale naslednje rezultate: Skedenj - Primorje KP 4:0; Roz and ra - Primorec 3:0; Dači,o, - Aurora 4:2. Jutri so na sporedu naslednje tekme: v Nabrežini Ve-sna-Rozandra, na Proseku Primorje PK - Primorec, v Boljuncu, Skedenj - Aurora; počiva Dacio. Tek čez drn in strn amaterjev UISP V nedeljo je bila v Podlonjerju na progi 1.800 metrov prva tekma čez drn in strn, ob. udeležbi številnih atletov na - Bologna, Milan - Inter. . ... ’ ... Pro Patria - Napoli, Spal - No- m ^cmstva. Prvi je prišel na cij Nino Štrukelj od Športne vara, Genoa - Padova, Lazio -Roma, Juventus - Sampdoria, Lanerossi - Torino. Poročajo, da bo Fiorentina, ki bo nedvomno letošnji italijanski prvak, odšla v jeseni na kratko, turnejo v Sovjetsko zvezo, da vrne obisk moskovskega Dinama. Igrala bo verjetno prvega septembra proti Dinamu, pozneje pa proti Sjearteku. skupine iz Bariere, drugi pa Arduino Qual a o d iste skupine. V nedeljo se bo vršila druga tekma z odhodom ob 10. uri izpred' Rumene hiše v Bar-kovlijah. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Od pretekle nedelje se po zimskem odmoru nadaljujejo tekme za prvenstvo FLRJ, Re- zultati nedeljskih tekem so naslednji: Crvena zvez,da-Bu-dučnost 2:0; BSK - Dinamo 1:2; Zagreb - Partizan 1:2; Ve-lež - Radini,čki 3:1 ; Sarajevo -Hajduk 1:0; Vojvodina - Železničar 3:0. Po prvih nedeljskih tekmah je lestvica naslednja: Crvena zvezda in Partizan .2,21 točk; Radnički 19; Velež in Sarajevo .16; Dinamo 15; Vojvodina 14; Bu-dučnost 13, Hajduk in Spartak 12; BSK in Železničar 10; Zagreb 8 in Proleter _7' točk. KRATKE ŠPORTNE VESTI AMiSTEiRD A.M — Holandska plavalka Cočkie Gastellars je v soboto zvečer zrušila svetovni rekord na 100 m prosto s časom 1:04,2 i,n s tem porazila nedavni svetovni rekord Avstralke Dawn Fraser. PARIZ - - Francoska reprezentanca v odbojki je v Parizu premagala Madžarsko z rezultatom 3:2 (16:14, 15:11. 12:15, 13:16, 15:13). BEOGRAD — Hokejska ekipa Partizana je premagala za-hod-nonemško moštvo. Bad Toelz s 6:1 V jugoslovanski ekipi je igral kot gost Kanadčan 0’Nail, ki je dal štiri gele ne kave. Gasilci so se morali eno uro truditi, da so pogasili po-žair. Skoda, k je krita z zavarovalnino, znaša okrog milijon lir. *** V soboto zvečer so našli na nekem, travniku y bližini Ratinare truplo prezgodaj rojene punčke. Policija, ki je uvedla preiskavo, da izsledi brezvestno mater, je ugotovila, da je bil o-troček ob rojstvu živ. *** 25-lenni' Dario Pucci iz drevoreda; D’Annunzio si je v sobo to od prijatelja izposodil motor in se odpeljal na kratek izlet. V bližini Sbramar j a pa je nenadoma izgubil oblast nad vozilom in si pri padcu zlomil ramena im nosne kosti;. Okreval bo v 20 dneh. , *** V ul. Farnetto se je v nedeljo zgodila huda prometna nesreča. Tovornik, dodeljen mestni čistoči, kateremu so verjetno popustile zavore, je iz ul. Marche-setti strmoglavili 7 metrov globoko v ul. Farneto in obležal na strehi električne, kabine. Pri nesreči se je smrtno ponesrečil 52-letn-i Lugi Roici iz ul. D’Alviano, ki j,e sedel v'tovornem delu avtomobila in mu je njegova stranica stisnila glavo. Vozač 49-let-ni A-nge-I Tass ini in- težak 54-letni Alberte Tornim,asini, ki je sedel poleg njega, sta se pa lažje poškodovala in bosta v kra-tikem' o-krevala. *** V torek je 50-letna hišna pomočnica Giovanna Frari snazila okna v drugem, nadstropju hiše št. 3 v ul. XXX Ottobre in pri tem nenadoma padla na streho sosedne hiše V bolnici so ugotovili, da se je nesrečna žena poleg drugih poškodb tudi verjetno zlomila hrbtenico. Njeno stanje je resno. *** 73-let ni Josip Pahor, o katerem, smo zadnjič poročali, da se je zastrupil s tetanusom, ker ga je ožulil čevelj, je v torej zjutraj v bolnici izdihnil. *** Iz menze v ladjed. Sv. Marka so v sredo prepeljal v A/lnico pet uslužbenk, pri katerih so u-gotovili lažje zastrupljanje ter jih pridi žali -na II. zdravniškem oddelku, Ker niso našli pri plinski napeljavi nobene okvare, domnevajo, da so se že,n e zastrupile s ,plinom, ki se je razvil v neki pečici na premog. *** 62-letnj glavni, železniški inšpektor Giulio Piva je v sredo dopotoval iz Rima. Ko pa je hotel izstopiti se mu je pod nogami- udrl kos stopnice zaradi česar je nerodno padel in sl zlomil gleženj leve noge. V tržaški bolnišnici se bo moral zdraviti kakih 30 dni. V dneh od 1. do 7. marca se je v tržaški občini rodilo 52 otrok in 2 mrtvorojena, umiri o ji 107 oseb, porok p» je bil» 13. - 12. Po tujih krajih - 13 30 C,, ba po željah - 18. Tartini: K:i no cert za čele in orkester - i za ■travniški vedež - 19.30 Pej v glasba - 21. Radijski oder: ML. 8' Javornik: «Potni list», kc- ■lva,Ž d-ija v 1 dej. - 22.30 Večerne Itvo iodije. Soe SREDA: 12. Naš svet - itu, m Lahke melodije igra duet Hstičn ris-Primani - 17.30 Plesna i,„ . “ ba - 18. Mendelssohn: Koncert/ klavir in orkester - 18.30 Rilcev, ska m amica - 18.40 Operne (Latti te pojeta tenorist Pokorni in si st Antič - 19.15 Radijska $; zn verza: Pomenki o omiki - Pe he Poje vokalni. tercet Metulji»1 2a v 21. Obletnica tedna - 22 Slo'tel v, s k a književnost in umetnoshn , 22.15 Beethoven: Simfonija SL” v ČETRTEK: 12. ZemljepisneL Italije - 14 Bi/ ’ zr n-imivosti „„..rv -Koncert za fagot in crkeste*10 in 17.30 Plesna glasba - 18 ti obde Krek: Koncert za violino in fedii« k ester - 19.15 Sola in vzgoji. 20.30 Dve slovanski simfor/ dela deli - 21. Dramatiziram, zgo1” Pari Maurice Maeterlinck: «N»’prvo njost» - 22. Iz italijanskega f ličnega življenja - 22 15 Ridi, *r£ Strauss: simfonična fantazij» a§t t opere «Žena brez sence», -‘ale 0 Chopinovi scherzi. avske PETEK: 12. življenja in fri se de - 13.30 Glasba po željah -i SDrn Korngold: Koncert v D d-urULi, violino in orkester - 18 30 Z e, čarane police - 19. Poje Be'sk:e, mino Gigli - 19.J5 Radijska 1 Bolgs verza- Velike pridobitve Fe v, '---- 20. Poje $ Z veirza: sirijske kemije - au. eoje “m j . Slovenske filharmonije - 21. drz reditve in umetnost v Trsitlin Vel 21.30 Poje vokalni kvintet - Sčnih Bee-tho-ven: Kon-cert za klavi%>iUcij 'ločila „° Kit: Pem , orkester. Kino OPČINE '°bodi l. baroi Sobota, io marca: «Ljub»! a*'Zei simfonija» (Sinfonia d’»la Po< re). Barvni film ENIC. v- KftifKia»* ™~rek, 13. marca: «Lovec na • m Ze čo» (Il cacciatore di fortu^^ke -- _________ V t Sreda, 14. marca: se ponovi-i: a 0 Četrtek, 15. marca: «A.~.gel^ deb; v x» **-», ix-. —. ..... — ~~. Film ENIC Ostavi Petek, 16. marca: se ponovi. Prej ; PROSEK ‘žilosti Sobota, 10. marca ob 19.30: «ufPodar, nokturno» (Notturno sel($je gio). Film ENIC. sw at Nedelja, 11. marca ob 16- sc e§a novi. v go Sreda, 14. marca ob 19.30: <|laOjšan pol junak» (Eroe a mtbv Film MG M' „ m I Posti NABREŽINA ij,, čl’ Sobota, 10. marca: «Cavali' rusticana». Nedelja, 11. marca: se pon<~1Zacij NABREZINA-POSTAJAj ; Sobota, 10. -marca ob 2Hr)jZv^°S «Otroci nevihte» (I figli fL va)£ la tempesta). Malizi Nedelja, 11. marca ob 16 30Uku ov ponovi. V sk.la ___.... ____________j dostav ^ratiz Slovensko narodnCu^ gledališče , spošl kotlih za Tržaško ozemlje j, ---------------------|.v V soboto 10. t.m. ob 20.30 m Opčinah J. B. PRIESTLEY Oi a po ^9 j V1ienja na ] Sreča, kje si? ahstič, Nvo ,, "^begt .^lede tirili JhUì a' ^Ks-tičn ! Sv°je-i Izlet v Celovec i * deže Pristaniška športna, skup'ijo . organizira, za velikonočne P:iltn’e a' znike 1. in 2. aprila. turist>'i na..z' izlet v Celovec, po želji 2 kiaji‘R letom na Kanzel. potr 1 Za vpi,s in vsa potrebna ;5rrieni jasnila se je obrniti na taM n.j, ^ štvo Pristaniške športne !'arske ' pine v Trstu, trg Duca. dfraievnij Abruzzi 3. I. nadstr., te-1.37? U g in ^arsk Odgovorni urednik .... -< RUDOLF BLAŽIČ (Biagl’ etl,, da Založništvo «DELA» /iti Tiska tip. RIVA, Torrefallo^