iilev. 185.
V Uomom v sram, dne a OVOOStO 1925. Po*me«» SMta stane 2 Oln. Leto LE
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta ..... „ 120 za celo leto .... B 240
za inozemstvo: •neseCno....... Din 90
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva. ... . 30
prilogo „ Ilustrirani Slovenec

Cene lnseralom:
Enostolpno petitna vy»ta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3'— in 4'—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSliiioa Mm v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/1X1. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797.
Konferenca časnikarjev Male antante v Sinaji.
V slovo.
Ko odhajamo nazaj v našo ljubo Ameriko, se nam zdi, da je naša dolžnost, da se še enkrat prav prisrčno poslovimo od vseh svojih dragih sorodnikov, prijateljev in od cele mile nam stare domovine. Vsem se prav prisrčno še enkrat zahvalimo za bratovski sprejem, prijateljsko gostoljubnost in ljubezen, katero smo sprejemali te kratke tedne našega bivanja v domovini v tako obilni meri! V resnici, nepozabni nam ostanejo ti najlepši dnevi našega življenja, škoda le, da so bili tako kratki. Kamorkoli smo prišli, kjerkoli smo bili, skazovali ste nam, mili rojaki, toliko prijaznosti in naklonjenosti, da smo bili večkrat do solz ginjeni. Bog naj vam vsem skupaj in vsakemu posamezniku posebej stokrat poplača vse to!
Pri tej priliki naj posebno poudarimo, da smo prepotovali skoraj celo Slovenijo, toda nikjer, ne na vlakih ne v javnih lokalih nismo našli drugega kot skrajno prijaznost, postrež-Hjivost in uljudnost in sicer od vseh brez razlike prepričanja in mišljenja. To nas je silno razveselilo, ker kaže, da je zavladalo tudi doma pravo amerikansko gentlemanstvo. Čast in hvala Tebi za to, mili naš slovenski narod!
Kar nas je kot navdušene katoliške .Slovence dalje tako silno razveselilo, je lo, da smo videli vsepovsodi, da je naš slovenski narod zopet našel samega sebe, to je, da je danes skoraj zopet tam. kakor je bil pred svetovno vojsko — videli smo, da se narod vrača nazaj k svojim starim idealom, starim svojim svetinjam — k sveti veri in k navdušenemu in odločnemu katoliškemu prepričanju. Slovensko ljudstvo, tako je prav! Živeči v Ameriki, pomešani med najrazličnejše narode, smo našli, da je sreča na zemlji mogoča samo na stališču krepkega verskega prepričanja in krščanskega življenja. Našli smo in lastna skušnja nas je naučila, da je prava narodnost, t. j. ljubezen do naroda doma samo v srcih, kjer je vera, ki je božja. Srce, ki ni po veri božje, ne more biti drugačno kot sebično, neusmiljeno in zato prave ljubezni'' do naroda nezmožno. Zato bratje in sestre, krepko nazaj h Kristusu! Krepko nazaj k skali sv. Petra, sv. cerkvi! Krepko nazaj k svojim od Boga nam danim voditeljem, škofom in duhovnikom! Kolikor hitreje boste to spoznali, toliko hitreje se bodo konsolidirale razmere, premagale sedanje težke razmere in narod osrečil. Amerikanski katoličani ljubimo svoje voditelje kot deca svoje očete, zato imenujemo duJjfovnika »fathra«, 1o je očeta, in čutimo na sebi blagodejno resnico tega, kar vam danes kličemo. Zato še vi tako!
Našli smo dalje, kar nas tudi zelo veseli, novo narodno zavest vsepovsodi. Dosedaj pri-bojevana svoboda že rodi krasne sadove. Velikanska je razlika glede tega med danes in med zadnjim našim obiskom v domovini. Dal ljubi Bog državi tudi dobrih gospodarjev, ki bodo razumeli veliki čas sedanjega preporoda družbe in vladali narod z ljubeznijo, nesebičnostjo in svobodoljubnem, kar se bo gotovo zgodilo — to trdno upamo — in krasna, zlata kralj Matjaževa doba se bo začela v lepi Jugoslaviji, kjer boste vsi trije bratje bratovsko skupaj živeli in si vsak sam lomil bogati kruh, katerega naša lepa domovina tako obilno ponuja.
Prosimo vas vse, kakor slovenski episko-pat, tako častito slovensko duhovščino, tako naše katoliško časnikarstvo, slovenske voditelje in ves narod, da ostanimo v prihodnje ožje zvezani v bolj skupni bratovski zvezi kakor do sedaj. Opustimo vse naše >partikebie«, kakor so »kranjski«, ^prekmurski« in tudi samerikanskic in bodimo kot Slovenci vsi samo eno. Vi podpirajte nas v našem delu za Boga in za narod pod lepo zvezdnato zastavo naše ljube Amerike, in tudi mi bomo krepko po svojih močeh podpirali vas tukaj doma! Naš veliki predsednik Roosevelt je rekel pri neki priliki: ^Človek, ki v Ameriki pozabi na svojo staro domovino in ji ne pomaga, je prav tako grd, kot sin, ki se oženi, pa pozabi na svojo dobro mater in zanjo ne skrbi, ako je v potrebi.« In tega nauka sc bomo krepko držali ameriški Slovenci.
Toraj še enkrat vsem skupaj naš prisrčni stokratni Bog plačaj za vse in še bolj prisrčni: Z Bogom in na svidenje!
Zastopniki ameriških katoliških Slovencev.
Belgrad, 18. avgusta. (Izv.) Konferenco časnikarjev Male antante, ki se je pričela 15. t. m. v Sinaji in ki se je udeležujejo zastopstva čehoslovaških, romunskih in jugoslovanskih novinarjev, je v zbornici Kasine otvo-ril s pozdravnim govorom romunski zunanji minister Duca. Po pozdravnih besedah gosp. Mile, ki pozdravlja konferenro v imenu romunskih novinarjev, izražajoč upanje, da bi se tudi poljski časnikarji pridružili pokretu čehoslovaških, jugoslovanskih in romunskih novinarjev, so predstavniki presbirojev min. za zunanje zadeve prečiiali izjavo, na podlagi katere so vlade vseh treh držav za,jamčile novi časnikarski organizaciji svojo pomoč. Isti dan so se novinarji mudili kot gostje pri romunskem prestolonasledniku Karlu.
Drugega dne pa je otvori 1 konfcreuco mesto ministra za zunanje zadeve g. Duce, šef presbiroja Diano. Potem, ko si je konferenca izbrala za častna predsednika dr. Nin-
r»elgrad, 18. avg. (Izv.) Na podlagi vesti, ki prihajajo iz Bukarešte, so se ob romunski meji pričeli včeraj veliki ruski manevri. Oči-vidno predstavljajo ti manevri, ki se jih baje udeležuje do pol milijona ruskih vojakov, de-
TRGO VINSKA POGODBA Z AVSTRIJO.
Belgrad, 18. avg. (Izv.) Kakor se poroča iz merodajnih krogov, se bodo trgovinska pogajanja z Avstrijo jutri 19. avgusta zaključila, nakar se naša delegata Savič in Todorovič vrneta v Belgrad.
NADALJEVANJE POGAJANJ ZA SKLENITEV KONKORDATA.
Belgrad, 18. avg. (Izv.) Pogajanja, ki naj zaključijo med Vatikanom in našo državo konkordat in ki so bila radi letnih počitnic prekinjena, se bodo glasom poročil nadaljevala koncem septembra v Rimu. Ker je v. glavnem sporazum že dosežen, se smatra, da bodo pogajanja v kratkem času privedla do končno-veljavnega zaključka. Tako poroča vladno časopisje, vsled česar prepuščamo odgovornost za resničnost teh vesti njemu.
ZA ČASNIKARSKI POKOJNINSKI FOND.
Belgrad, 18. avg. (Izv.) Minister prosvete Velja Vukičevič je podal te dni novinarjem zanimivo izjavo, da bo še to leto povišal dosedanjo postavko v budžetu ministrstva prosvete za časnikarski pokojninski fond od 25 tisoč dinarjev na 250 tisoč dinarjev.
čiča in Beneša, se je delo konference razdelilo na petero sekcij, ki so se lotile tega dela.
Oh priliki te konference je podal romunski zunanji minister Duca sotrudniku ^oblike*" sledečo značilno izjavo: "Jaz se nadejam, da bo Mala antauta, ki odgovarja očividni potrebi naših treh držav dosegla najboljše uspehe. Mala antanta se namreč vedno bolj očrtava kot element dela in napredka. Njen vpliv je velike važnosti pri utrjevanju miru, ki sloni na temeljih, obstoječih mirovnih pogodb.« Kar se pa tiče dela Male antante v Ženevi nadaljuje minister Duca: Lahko Vam rečem samo eno, da bo Mala aiitanta verna svojemu namenu zastavila ves svoj vpliv v to, da se z uspehom izvede pacifikacija Evrope. Izmed vseh današnjih političnih organizacij, koristi namreč mir Mali antanti največ; to pa pomeni, da je vsakemu poizkusu pacifikacije že vnaprej zajamčeno popolno in lojalno sodelovanje Male antante.«:
»nonstracije proti Poljski in Romuniji. Po drugih vesteh pa se cuje, da se udeležuje teh manevrov do tri in pol milijona vojakov in se domneva, da gre za odgovor na velike poljske manevre.
Pred veliko ofenzivo v Maroku
Pariz, 18. avg. (Izv.) Poročila iz Maroka javljajo, da stoji v Maroku 70.000 mož broječa španska armada pripravljena za ofenzivo proti Abd-el-Krimu. Španska ofenziva se bo začela 24. avgusta na celi črti. Tudi francoski generali so se posvetovali o pričetku francoske ofenzive.
Varšava, 18. avg. (Izv.) Poljski in estonski listi poročajo, da sta odšla iz Minska dva močna vojaška oddelka v Maroko na pomoč Abd-el-Krimu.
Pariz, 18. avg. (Izv.) > Petit Parisien« poroča, da bo maršal 1'etain prevzel vodstvo vojnih operacij v Maroku.
Pariz, 18. avg. (Izv.) Pogajanja z Abd-el-Krimom so se razbila. Vsled tega pričakujejo splošno pričetek velike francosko - španske ofenzive za 24. avgusta. Francozi so pripravili za ofenzivo armado 40.000 mož. Ahd-el-Krim je organiziral dve armadi, eno proti Francozom, drugo proti Špancem. Nacionalistični francoski krogi trdno verujejo v zmago francoskega orožja, levičarski listi pa so precej pesimistični in opozarjajo na bližajočo se deževno dobo, ki onemogoča vsak uspeh proti Kabilom.
»Bolno telo«.
V glasilu »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« jc napisal g. Prepeluh članek, v katerem usvaja mišljenje nekaterih Srbov in Hrvatov, češ da smo mi Slovenci »Bolno politično tclo<. In to bolno politično telo )e Slovenija radi tega, ker jc pretežna večina Slovencev sprejela program SLS, sc organizirala v njenih vrstah in podpirala njeno politiko. In po mnenju tega gospoda smo Slovcnci radi tega bolno telo«, ker je SLS »klerikalna, vsled česar tudi cilji njenega udejstvova-nja niso v mejah našega ljudstva, ampak izven njega«. To so tudi — zopet po mišljenju tega gospoda — vzroki, ki »so jo (SLS) za sedaj onesposobili postati soodločujoč element v državni politiki«. Vkljub temu, da sc jc — po mišljenju gospoda Prepcluha — onesposobila, pa jc ona tudi odgovorna za vse, kar sc v Sloveniji zgodi ali opusti.: Milostno dovoljuje g. Prepeluh SLS še en zadnji trenutek, ko bo še letos »enkrat in zadnjič pozvana, da izvršuje mandat, za katerega sc jc potegovala ob zadnjih volitvah in za katerega jc obljubovala našemu ljudstvu prav veliko. In ta zadnji trenutek bo, da sodeluje pri političnem sporazumu, ki sta ga sklenili dve stranki: radikalna in Radičcva stranka. Ti dve stranki sta sklenili, to podčrtava g. Prepeluh, samo politični sporazum, in nc narodni sporazum. Zveza slovenskega ljudstva, ki ji pripada tudi g. Prepeluh, je ie iz gole nesebičnosti vstopila v vlado in se priključila političnemu sporazumu, »da prepreči popolno izolacijo Slovenije od odstale države«, prepuščajoč »prostor in odgovornost za vse dejanje in nehanje v Sioveniji pre)-koslej SLS .
lo so bistvene točke, ki jih pisatelj navaja v svojem članku, da bi opravičil sedanjo politiko svojih zaveznikov, odgovornost v Sloveniji pa naprtil drugim. Članek jc samo po sebi razumljivo pisan s samozavestjo in suverenostjo moža, ki mu jc usoda dodelila tako nalogo, da jc edini poklican, da kaže narodu pot in z viška gleda na vse druge kot nerazsodno in nesposobno množico, kamor spada seveda tudi SLS. Zaio tudi samozavestno vzklika, da imamo Slovenci od tc politične neprožnosti SLS veliko škodo .
Pri vsej stvari gre torej za veliko prožnost, ki jo morajo stranke imeti in ki bi jo seveda tudi SLS morala imeti. In kakšna bi morala biti ta prožnost? Ali morda v tem, da bi šest let narodu oznanjevali, da je miro-tvorna človečanska republika edina dogma, na katero se mora ljudstvo spričo predstavnikov ljudstva zapriseči? Ali pa morda v tem, da bi se ves čas od obstoja SHS abstinirali od parlamenta, oznanjali popolno suverenost naroda slovenskega in hrvatskega, potem pa črez noč kratkomalo izjavili, da jc bila cela ta dolga sedemletna doba samo eksperimentiranje z ljudstvom, edino z namenom, da bi sc tesneje oklenilo velikega »mirotvorca«. Morda smatra g. Prepeluh za potrebno politično prožnost to, če kdo skuša vedno bolj licitirati od avtonomije do federacije, potem od federacije do konfederacije in končno do suverene republike? Kdo sc nc spominja na povest o drobtinicah v rajnem Avtonomlstu« in »Slov. Republikancu«, ki jih edino more pobirati in dosegali slovenski narod, dokler je država centralistično urejena? Ako bi hoteli biti zlobni, bi o tej politični okretnosti še dalje govorili in črpali dokaze za to okret-nost iz dolgih stolpccv -Avlonomista« in pa »Slov. Republikanca ? Pri tem sc moramo čisto resno in trezno vprašati: Jc-li mar narod nerazsodna in brezvoljna masa, ki more politika z njim poljubno igrati in ga vrteti, zdaj na desno, zdaj na levo? Je-Ii mar program, ki stopi resna stranka z njim pred narod in sc poteguje za njegovo zaupanje, samo preračunjena okretnost za zavajanje volivcev? Za tako okretnost sc mi prav lepo zahvaljujemo. Narod ni objekt, ki sc z njim eksperimentira in delajo z njegovimi svetinjami pre-okrcti, nego subjekt večnostnostnih pravic in nositelj neodtujljivega prava, ki ga nc more in nc sme oni, ki je od naroda legitimiran, da ga zastopa, nikdar in pod nobenimi okoliščinami žrtvovati. Res jc eno: Različna so pota in metode, ki vodijo do vstvarjanja narodnih idealov. Le ena pot jc izključena: da bi sc narod svojim idealom direktno odrekel!
Vprašamo: Cemu je bilo treba dolgih let boia, nivcliranja, trpljenja, čc se jo a priori
AMNESTIJA POLITIČNIH KRIVCEV.
Zagreb, 18. avguste. (Izv.) V jutrišnji številki »Doma« izide vest o amnestiji vseh političnih krivccv. Poroča, da sc izdeluje zakon, ki bo gotov te dni in bo v najkrajšem času predložen ministrskemu svetu. Kralj da je pristal na amnestijo že pred svojim prihodom v Zagreb.
Kulturen boj na češkem.
Praga, 18. avg. (Izv.) Češkoslovaški škofje so izdali novo pastirsko pismo, v katerem ostro obsojajo držanje vlade in vladnih organov ob priliki zadnje Husove proslave. Na strani škofov stoji celokupno katoliško ljudstvo češkoslovaške države kot en mož. Češki j katoličani so sklicali v Pardubice velik shod, katerega se jc udeležilo nad 50.000 vernikov, ki so ogorčeno protestirali proti enostranski ločitvi cerkve od države. Nemški katoliki pa so se zbrali na božji poti v Marie-Schein pri Toplicah in so na svojem shodu zahtevali, da se izključijo iz šole vsi učni predmeti, ki nasprotujejo veri. Oba zbora sla poslala papežu udanostne brzojavke.
Proti vojni v baroku.
Pariz, 18. avg. (Izv.) Kongres socialistične stranke je prišel do zaključka, da odklanja socialistična stranka vsako odgovornost glede bojev v Maroku z zahtevo, da čimprej pride do miru med Francijo in Ritanci. Socialistična stranka se bo z vsemi silami upirala evcntucl. kreditom, ki bi služili kolonialni osvajalni politiki Francije.
Upor v Sirip.
London, 18. avg. (Izv.) ^ Times r poročajo, da zahtevajo uporni Druži kot glavni pogoj za mir odstranitev dosedanjega francoskega guvernerja v Džeb-el-druzu. Druži hočejo priznati francoskega guvernerja, ampak le od njih izvoljenega. Dalje zahtevajo popolno amnestijo in orožje se jim ne sme pobrati. ^
TURČIJA ZAHTEVA MOSUL. "
Angora, 18. avg. (Izv.) Pod predsedstvom Komal-paše se je ministrski svet posvetoval o mosulskem vprašanju. Sklenili so dali turškim zastopnikom pri Društvu narodov nalog, da zahtevajo ukinjonje angleškega gospodstva nad Mosulom. ki naj mipade zopet Tuncui.
RR-sporazumu.
Zagreb, IS. avgusta. (Izv.) Podpredsednik JMO je podal izjavo, v kateri pravi, da politika muslimanov tudi z ozirom na novo situacijo nc potrebuje nikake nove orientacije. 10. septembra se bo vršila seja muslimanskega kluba, 12. septembra pa bo zboroval centralni odbor JMO, ki bo pretresal vprašanja, ki so nastala z novo situacijo po sporazumu
radičevccv z radikali. Centralni odbor bo tudi določil nove smernice, če bodo potrebne. — Glede nove politike je izjavil, da JMO nc veruje, da bi bila uspešna in da je muslimanom nemogoče sodelovati pri tem sporazumu, ki je neiskren in nima svoje odobritve v narodu. Bosno in Hercegovino pa jc Radič s tem prepustil popolnoma vplivu režima.
Ruski manevri ob poljski in romunski meji.
hotelo imeti samo običajno vladno koalicijo dveh strank, ki se politično pomirita in vzameta kot večina vlado drŽave v svoje roke? Ali ne bi gg. Radiči vse to že lahko leta 1920 dosegli, kakor je g. Pucelj tudi dejansko poskušal? Čemu je bilo treba z abstinenco ustvarjati hrvatsko vprašanje, a se to hrvatsko vprašanje tako lahko reši z enim samim političnim dogovorom, pri katerem se vse prizna za rešeno, kar in kakor je vidovdanska ustava rešila? Čemu ves trud, ves napor, vse trpljenje, vse oviranje državnega življenja? Čemu tiranje ljudstva ravno v nasprotni eks-?rem?
Tak političen sporazum je mogla SLS leta 1923 v jeseni imeti. Gospod Prepeluh naj vzame v roko knjigo dr. L. Markoviča Politika« in bo to v predgovoru črno na belem čitul. SLS tega političnega sporazuma — in to ji mora služiti samo v čast — ni sprejela. Že takrat je dr. L. Markovič napovedal, da jo bo g. Radič varal. S tem je seveda hotel pritisniti na SLS, da bi napravila politični sporazum. In če je kljub temu ostala zvesta fronti, ki bi sigurno in v doglednem času zrušila režim PP vlade, ni bil zadnji razlog in vzrok tudi v tem, — poleg enotnega programa zaveznikov — da je dobila od ljudstva mandat, da se bori za individualnost slovenstva in mu skuša priboriti državnopravno garancijo. Za ta narodni sporazum SLS ni bila onesposobljena niti leta 1923 niti je danes onesposobljena. O tem naj bo g. Prepeluh čisto miren in poto-lažen. Tudi v zadnjem voli vnem boju so je SLS pod težkimi pogoji potegovala za zaupanje ljudstva na programu, ki ga je slovensko ljudstvo kot reakcijo na dogodke v letu 1921. samo postavilo in si samo izbralo za svoj na-cijonalni ideal. O >lažeh« pa naj ne govore stranke, ki so grmele o republiki in lovile glasove z republikanstvom, sedaj pa pristajajo z g. Rr.dičem na vidovdanski monarhizem. Take prožnosti SLS res ne pozna in je ne bo nikoli poznala.
In odgovornost SLS! SLS se predobro in pregloboko zaveda, da nosi pred slovenskim narodom odgovornost za življenske ideale slovenskega naroda. Drobtiničarji hočejo stvar preokreniti in zabrisati absolutizem centralistično urejene države nad posameznimi pokrajinami države? Zakaj je mogel dr. Žerjav vladati nad Slovenijo? Radi centralizma! Zakaj si sedanji režim prilašča oblast nad Slovenijo in ne pripusti popolne politične, financijelne in gospodarske oblasti nad Slovenijo veliki večini slovenskega naroda? Radi centralizma, ki posameznim organizmom ne pusti svobodne ipoti razvoja. Naš narod ni tako naiven in politično nezrel, da ne bi uvidel, da vlada večina s par glasovi v centralističnem parlamentu absolutno neglede na to, kako so posamezne pokrajine volile. Zato se pa gg. zavezniki le pripravite na vso odgovornost! Kadar bo zrušen absolutizem — in prej ali slej bo — bo tudi režim v Sloveniji nosil vso odgovornost v Sloveniji.
Kar se tiče izvajanj g. Prepeluha o >kle-*ikalizmu« in o njegovih ciljih, ki so izven meja naše države, bi bilo deplasirano, ko bi hoteli SLS pred temi napadi braniti. Mi pač nismo stranica, ld bi hotela s politično organizacijo stranke komu vero vsiljevati ali mu jo jemati, ali pa celo novo ustvarjati, kakor to hoče veliki prerok na jugu in intimni prijatelj g. Prepeluha. To klerikalno delo prepuščamo antiklerikalnim sporazumašem.
Zdelo se nam je potrebno in dolžni smo bili slovenski javnosti, da odkrito in jasno odgovorimo. Raznih varihov nam ni prav nič treba. O politiki SLS bo odločalo edinole slovensko ljudstvo in nihče drugi. In to ljudstvo zna prav dobro razločevati, kaj je politični in kaj je narodni sporazum. To ljudstvo prav dobro ve, kaj se mu je govorilo pred volitvami in kaj se je godilo po volitvah. H koncu bi pripomnili samo to: Če je sploh kdo pokli-
can izven SLS naši stranki dajati nasvete,
prigovarjati ali očitati kaj njeni politiki, je sigurno to, da je v to najmanj poklican gosp. Prepeluh.
Vstop Nemčije v Društvo narodov.
London, 18. avg. (Izv.) Iz Berlina poročajo, da bo nemška vlada sprejela francoski varstveni predlog na znanje in da bo v najkrajšem času zaprosila za sprejem v Društvo narodov.
RUSIJA PROTI VSTOPU NEMČIJE V DRUŠTVO NARODOV.
Rim, 18. avg. (Izv.) O nameravanem vstopu Nemčije v Društvo narodov je izjavil ruski sovjetski poslanik v Rimu Kesencev sledeče: Varnostna pogodba ima namen preprečiti vsako zbližanje med Rusijo in Nemčijo. Nemčija naj poslane torišče diplomatskega boja med Rusijo in Anglijo. Nemčijo hočejo v Društvo narodov prisiliti, da zavzame napram Rusiji sovražno stališče. Zato Rusija teh načrtov ne more mirno gledati. — Sicer pa Rusija in Italija ne kažeta prevelike vneme za Društvo narodov.
Veliki protilidovski izgredi
Dunaj, 18. avg. (Izv.) Na Dunaju zboruje kongres židovskih sijonistov. Kongres Židov pa so smatrali dunajski nemško-nacionalni krogi za predrzno izzivanje čistokrvnega germanskega Dunaja in so uprizorili kot protest proti kongresu viharne poulične demonstracije. Demonstrantje so se zbirali v večjih gručah po vseh velikih ulicah, ki vodijo v notranjost mesta. Na njihovem pohodu jih je ustavila številna policija, nakar je prišlo do. krvavih spopadov med stražniki in demonstranti. Razgrajači so pobili mnogo šip na raznih velikih kavarnah in restavracijah. Policija je.zaprla okoli 80 demonstrantov zaradi upornosti.
ZA UREDITEV MEDZAVEZNIŠKIH DOLGOV.
Pariz, 18. avg. (Izv.) Francoski finančni minister C'aillaux odpotuje v kratkem v London, kjer se sestane s svojim angleškim tovarišem Churebillom. Obravnavala bosta vprašanje ureditve medzavezniških dolgov. Francozi upajo doseči znatno znižanje svojih dolgov Angliji. Ta dolg znaša 623 milijonov funtov šterlingov.
BALDWIN NA LETOVIŠČU. • r
London, 18. avg. (Izv.) Angleški ministrski predsednik Baldvvin je odšel v kopališče Aix-les-bains.
TURŠKI VSTAŠI OBSOJENI.
Angora, 17. avg. (Izv.) Neodvisnostno sodišče je obsodilo 11 članov revolucionarnega reformističnega odbora na smrt na vešalih, sedem pa na daljše prisilno delo. 19 oseb so oprostili.
ČANG TSO LIN UMRL ?
Newyork, 17. avg. (Izvir.) Sem so došla poročila, da je vojaški guverner Mandžurije, maršal Čang Tso Lin nenadoma umrl. Poročilo doslej še ni potrjeno.
Beležke,
Iz »Jutrovega« vrtca. »SDS je po svojem kulturnem in političnem delu politični predstavnik jugoslovanske ideje med Slovenci. »(Slovensko vprašanje« torej obstoji v borbi med jugoslovenskimi in med separatističnimi elementi Slovenije. Država ne more zapirati oči pred tem vprašanjem in to tem manj, ker ono v prvem svojem izrastku, t. j. stremljenju
po lastni državnosti, zadeva ob korenine državnega »obstoja«. — Tako piše »Jutro« in je torej srečno dognalo, kaj je slovensko vprašanje, ki ga je g. Žerjav zanikal. Slovensko vprašanje je borba med jugoslovenskimi in med separatističnimi elementi Slovenije. Jako interesantno in vsekakor originalno! Potemtakem je hrvatsko vprašanje borba med radičevci in zajedničarji, srbsko vprašanje borba med radikali in demokrati itd. In potemtakem, ko bi SDS nc bilo, bi tudi slovenskega vprašanja ne bilo, kakor bi ga ne bilo, ko bi ne bilo SLS. In ko je »Jutro« na ta način vprašanje slovenskega vprašanja rešilo, je izvršilo obenem veliko državotvorno delo, predočivši »državi«, da je slovenski narod, ki je po svoji ogromni večini izven SDS, separatističen element, čegar stremljenje »zadeva ob korenine državnega obstoja«. Ali »Jutro« res misli, da je korenine državnega obstoja s svojo neprestano separatistično gonjo kaj utrdilo? In ali res misli, da mu bo to bajko o antidržavnih Slovencih še kdo verjel?
Koroška rana.
Ako je bil kdo koga iz zasede napol ubil, da bi ga oropal njegovega imetja, potem se pa, čim ga zalotijo, posmehljivo izgovarja, češ: »Glejte, sam mi rad daje, kar ima, saj se nič ne brani!« — je to pravi zločinski cinizem. Ta primera nam prihaja na misel, kadar se oblastniki v avstrijski republiki sklicujejo na tisti del koroških Slovencev, kateremu so v šolah ponemčevalnicah in vrhu tega z zlorabo javne oblasti in svoje vsestranske premoči ubili živo narodno zavest in narodni ponos ter pravijo: »Slovensko ljudstvo samo ne mara slovenskih šol«. Res je zrasla na Koroškem — kakor z bolestjo priznava to zadnji »Koroški Slovenec« — cela generacija, ki se v javnosti sramuje svojega slovenskega pokolenja in ga zatajuje, toda istotako je res, da pa pod domačim krovom celo ta generacija še goji izključno slovensko besedo in treba bi bilo le nekoliko ugodnejšega vetra, pa bi vse posilinemštvo v par letih izginilo brez sledi.
Danes je pa pritisk na slovenstvo na Koroškem hujši nego je bil kdaj preje, saj so se nemški oblastniki zakleli, da morajo tekom enega rodu, to je v 30 letih ponemčiti zadnjega Slovenca. Oblasti, orožništvo, vojaštvo, hackenkreuzlerji, heimatschiitzlerji, Jugend-bundovci in kakor se še imenujejo ostala nemškofašistovska društva, ki imajo edini namen, služiti ponemčenju Koroške — obkolju-jejo danes slovenstvo na Koroškem in mu skušajo onemogočiti vsak gibljaj. V zadnji dobi so potegnili v to obkoljevalno vojsko tudi cerkev, kar je tembolj obžalovati, ker je dejstvo, da so vsi koroški slovenski renegati tudi za cerkev popolnoma izgubljeni. Tako ugotavlja zadnji »Kor. Slovenec«, da so se med Slovenci na Koroškem pod vplivom po-nemčevalnega dela razširila vsa mogoča »nemška« društva in vse mogoče »nemške« politične stranke, a med vsemi ni niti enega katoliškega društva in krščansko-socialna stranka nima med njimi niti ene organizacije.
Kakšna je še danes koroška praksa nasproti Slovencem, nam dobro ilustrirajo sledeči najnovejši slučaji, ki o njih poroča »Kor. Slovenec« z dne 12. t. m. Tu čitamo: »Pred nami leži odlok dež. finančnega ravnateljstva v Celovcu, št. 829, po katerem se potrjuje obsodba urada za odmero davkov, št. 3-22, od 18. jul. 1925, da mora posojilnica v Glinjah plačati kazni en milijon kron, ker je letne računske zaključke predložila, kakor vedno dosedaj, v slovenskem jeziku. Enako se godi posojilnici v Šmihclu. Ob enem se grozi, ako posojilnica do 10. avgur!a t. 1. ne vloži nemške prestave zaključkov, da bo morala plačati še dva milijona kron. Kot zabela sc še pripominja, da ni mogoč noben nadaljnji priziv. —
Na tak način se ubija raba slovenščine v javi nem življenju! In če bodo poslej slovenska društva, da si ohranijo golo življenje, rabila v občevanju z oblastmi samo nemški jezik, bodo nemški oblastniki, veseli svojih uspe^ hov, zopet kazali na Slovence, češ: »Saj sami ne marajo slovenščine!«
Na drugem mestu poroča »Kor. Slov.«, da so orožniki v Globasnici pred kratkim povodom neke svatbe trgali z okrašenih voz modre in rdeče trakove, češ da so srbski! A tudi redna avstrijska državna vojska se ne-, posredno udeležuje nemškofašistovske akcije proti Slovencem. O tem poroča naslednji do-< godek, ki sc je nedavno pripetil v Grebinju: »Vsled strašne povodnji 8. julija je napravila voda veliko škodo od Savinje planine čez Kloštcr in Grebinj. Za prvo pomoč je poslala vlada vojake, asistentni odelek A. J. R. 11-1, ki so po štirinajstdnevnem delu spravili zopet potok v staro strugo. Preden so vojaki za-pustili Klošter, so udrli v župnišče ter sneli tam dva slovenska napisa. Nad vratmi žup-nega urada je visela od leta 1903. deska z napisom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« in ta napis se je v slavnostnih prilikah, posebno kadar je prišel g. knezoškof, že neštetokrat rabil. Drugi napis se je glasil: »Kancelija je odprta koj po sv. maši«. Na mesto prvega je obesila ta junaška druhal grdo umazano desko in drugi napis so zamenjali z nemško-sloven-skim. Vse to se je zgodilo ob župnikovi odsotnosti.« — V Italiji rabijo fašisti za taka »junaštva« k večjemu milico, v Avstriji se pa skuša na ta način proslaviti redna vojska. Dejstvo je, da je danes koroški Slovenec, ako nastopa kot tak, na vseh oblasteh toliko kot brezpraven: na glavarstvu, na sodišču, na davkariji, kjer mu režejo že kožo s telesa, v svojem jeziku ne najde ne pravice ne usmiljenja. V domači vasi preže nanj učitelj, orožnik in fašist. Ali je potem čudno, da se je del ljudstva udal v svojo usodo in se omejil na obrambo svoje narodne bitnosti le še v neposrednem območju svojega domačega ognjišča? —
Vprašati se moramo: Kako je vendar mogoče, da si upa mala, slaba Avstrija na ta način ravnati z onim delom svojega prebivalstva, ki spada po krvi in zgodovini k narodom sosednje jugoslovanske države? Ali si je mogoče misliti, da bi si upala Avstrija tako ravnati — z Italijani? In notabene —i mi sklepamo z Avstrijo pravkar dalekosežne trgovinske pogodbe. Ali naša diplomacija kaj misli na to, da bi se dale od avstrijske republike izposlovati garancije za narodne pravice koroških Slovencev kot prottusluge za velike koncesije, ki jih dajemo mi v trgovinskem oziru Avstriji? Ce v Rimu nismo ničesar dosegli za Slovence in Hrvate ob Jadranu, bi se dalo to nekako razumeti; toda da tudi našemu narodu v Avstriji ne moremo nuditi najmanjše pomoči in opore v trenot-kih, ko oddajamo velike ugodnosti, tega dejansko ni mogoče verjeti.
Kmetski tabor v Diavljah
priredi Okrajna kmetska zveza za ljubljansko okolico v nedeljo, dne 23. avgusta 1925 ob 2. uri popoldne.
Govorita poslanca B r o d a r in Smodej.
js?> TA DAN VSI V DRAVLJE!
Pred zborovanjem seja Okr. kmetske zveze. Poslanca bosta po shodu volivcem na razpolago za razgovor.
Fran Bonač:
Izpod Eiflovega stolpa.
(Konec.)
Napram tujcu so nad vse postrežljivi, uljudni... gladki v vedenju, polni živega okusa. Seveda jc sedaj boljši del Pariza malone ves zunaj in večji del virov prave, lepe, zares odlične izobrazbe zaprt. Vendar opera še poje in kako poje, in po nekaterih manjših, resnih gledališčih vidiš vso prožnost, ves polet in izredno gibčnost francoske duše. Razstava še vedno požira cele reke ljudi in zvečer, ko plapola ob Seini na mirijade razno-bojnih lučic, ko sipljejo vodomete, kaskade itd. v drznih skokih, elegantnih lokih v najrazličnejših bojah se lesketajočo srebrno vodo okoli sebe, ko fanfare trobijo iz pročelj in hodnikov ogromnih palač stare galske melodije, ko korakaš po trgu la Concorde, ki je kakor svetla zvezda ugrabljena nebesnemu svodu in prikovana na pariška tla, tedaj res nc veš, kdaj in kaj bi ti bolj ugajalo: ali trg sv. Petra v Rimu v letošnji bajni razsvetljavi ali Benetke v majniškem čaru bengalične noči ali naša Slovenija v enodnevnem avtomobilskem diru preko nje .., 2e sedaj pišejo pariške novine in sc vprašujejo, kam neki pojdejo tedaj, ko razstava dekorativnih umetnosti mine. Jugoslovanski oddelek na razstavi jc sicer prav fletkan, ampak zares prava slika naše žive bratske ljubezni, tako da so sc naši Probudarji, ko so tukaj bili, opravičeno je- 1
žili... Toda kam sem zašel, saj vendar korakam po lepem mostu trga Concorde, ki je narejen iz kamnov stare trdnjave Bastille, ki jo je ljudska jeza do tal porušila. Na mestu,, te trdnjave stoji prelepa Colonne de Juillet, visok steber, ki nosi 390 imen in spodaj pod njo je pokopanih 810 žrtev, ki so padle za svobodo domovine. Gori nad stebrom pa plapola krilati ženij francoskega ljudstva in otre-sa od sebe verige robstva. Lepo je sicer otresti verige robstva, samo da pridobljena svoboda ne pade v še hujše robstvo in nasilstvo. Vedno je bilo tako v zgodovini človeštva. Tedaj, ko jc francoski narod ukal nasproti svoji svobodi in se oprostil za vedno tiranstva monarhije, je meč sekal in sekira drobila glave 160 duhovnikom, ki so bili zaprti v starem karmeličanskem samostanu v Ruc la Cassette. Sedaj tam mirno počivajo skupaj z velikim Ozanamom, dobrotnikom človeštva. Morda bodo že drugo leto proglašeni blaženim. Svoboda! Bratstvo! Enakost! Lepe, bajne besede, ki se leskečejo na pročelju mogočnih pariških palač. Tudi na cerkvi dc la Mndelcine, ki ima čisto značaj grškega templja in ki jc bila prvotno namenjena kot »hram slave« starih vojakov velike Napoleonove armade, stoje te besede, Kje se bolj podajo nego na hramu Onega, ki je svetu zares prinesel svobodo, bratstvo, enakost, in za ta sveta načela dal tudi svojo kri. Od francoske revolucije do ruskega boljševizma je pot posuta z mrtvaškimi glavami, ki so kakor posmeh teh treh besed. Kako vse drugače pa stoje pred nami: sveta
Genovefa, zaščitnica Pariza, Ivana d'Arc, Mala Terezika od Deteta Jezusa, tudi umrli patriarh petrograjski Dositej, župnik iz Arsa in drugi nešteti... Zatopljen v davne čase grem dalje in naenkrat, glej, iz mosta Sully čuden prizor... Črni nakopičeni oblaki se razkrope, medla rumenkasta zelena svetloba se razlije pred menoj in iz te svetlobe moli ven na eni strani temni masiv cerkve Notre Dame, na drugi pa — pač igra perspektive — koj zraven stolp Eiffel ves ožarjen in razsvetljen. »Citroen«, avtomobilna tvrdka, največkrat zažari. Simbolična antiteza dveh dob. Koliko jc teh naših dobrih Gospe v Parizu. Kakih 14 cerkev posvečenih naši dobri Gospej pod najbolj različnimi naslovi. Te vse prinašajo srečo Parizu, kakor one šmarnice, ki jih prvega majnika pariške cvetličarke nudijo meščanom s prijaznim nagovorom: Le izberite, izvolite, gospod, šopek šmarnic: $a porte bon-heur! one prinašajo srečo. Poleg sladkega (Srca Jezusovega tudi Marija, rajska šmarnica, na raznovrstnih krajih skoroda štirimilijon-skega mesta prinaša blagoslov in srečo temu simpatičnemu, s tolikimi darovi oblagodarje-nemi' ljudstvu.
Koliko dobrega bi rada ?•> francoska duhovščina storila svojemu ljudstvu, ampak primanjkuje strašno delavccv v vinogradu Gospodovem! Pomislite: v 19. okraju se nahaja župnija sv, Janeza Krstnika. Ta sama je tako velika kot naša Ljubljana cela. V njej pa jc zaposlenih komaj sedem duhovnikov Ti storč kar morejo. Rekel sem žc, da se ljudstvo nad
vse dostojno vede v cerkvi, pa prav vsi, tudi taki, ki drugače nikoli v cerkev ne pridejo. Imel sem priliko opazovati najrazličnejše pariške sloje pri pogrebih, porokah, krstih, in reči moram: tolike resnobe in prelepega obnašanja dobiš samo le še pri Nemcih. Tudi drugače je Francoz miren, resen, dostojanstven. Na ulici, v tramvaju, podzemski železnici (ta sama prevozi dnevno okoli 1 milijon ljudi), v čakalnicah vidiš povsod lc mirne, pridne, podjetne ljudi. Malokdaj kak prizor surovosti ali pijančevanja. Tu se uči, brate moj, korektnega vedenja, pa nc samo ti fant nabornik, marveč tudi ti inteligent krokar!
Pisal bi in pisal cel dan in celo noč naprej, da bi vsaj nekoliko napisal o tem velikem mestu ..., toda jc drugega dela dovolj in treba hiteti obiskat okolico, zibko svete Terczikc, te najmodernejše, najljubkejšc svetnice, zibko Napoleonovo, Vcrsaillcs, morda Lourdcs, največje pristanišče za zrakoplove na svetu itd. Toliko smo se pa že Pariza na-gledali, da bomo lahko o njem veliko vam predavali pri raznih predavanjih.
Za koncc šc nekaj. Francoska duhovščina in katoliško ljudstvo jc sedaj med seboj zvezano z najboljšimi vezmi. Znane so strašne žrtve francoskc duhovščine v tej vojni in vprav zato duhovščina in kongrcgacije vztrajajo sedaj neomajno v svojih svetih pravicah. Pred nedavnim časom jc Pariz doživei ta-le prizor: Bilo je ob šestih zvečer. Nepregledna vrsta kočij, avtomobilov, avtobusov itd. se je pomikala preko sijajnih Elizcjskih vrtov. Na-i
Zlato poroko sta dne 15. avgusta praznovala gospod Jakob Bajželj, trgovec s siti in žimo v Stražišču pri Kranju ter njegova soproga Apolonija. Slovesnosti se je udeležila mncgobrojna družina obeh jubilarjev in bližnji sorodniki. Cerkvene obrede je izvršil domači župnik g. Šare v župni cerkvi v Šmart-nem. Zlatoporočenca sla ob tej priliki naklonila revežem izdatno podporo.
Ostra sodba o zagrebških svečanostih. V ilanku '-Značaj zagrebaekih svečanosti« piše Hrvat« med drugimi: Vladno časopisje se trudi izkoristiti veliko manifestacijo hrvat-stva v prilog vlade. Ta poskus je nedostojna profanacija one misli, ki je v teh dveh dneh zbrala toliko ljudi v Zagrebu. Kdor je opazoval občinstvo, kateremu je govoril Radič, in kdor je štel glasove odobravanja — dali so se lahko šteti — ta je videl, da je to poraz, a ne triumf Radičeve politike. Sokolski zlet ni bil Radičev javni shod, ki naj bi njegovo politiko odobril. Zakaj pa ne skličejo gospodje sestanka svoje stranke v Zagreb? Takrat bi videli, kako bi govorili v sporazumu. Hoteli pobarvati splošnonarodno prireditev s svojo strankarsko barvo pa je skrajno netaktno.«
Novice s kranjskega okraja. Konj je ubil gospodarja Novaka v Trbojah pri Smledniku v torek, 10. avgusta. Pri naprezanju je gospodar udaril konja, konj pa je udaril gospodarja nad trebuh na ledvice. Novak je kmalu nato izdihnil. -— Mestna občina v Kranju je otvorila pred kratkim lastno mesarijo. — Vihar s ploho in točo, bliskom ter treskom so imeli v Ve lesove m pri Kranju preteklo soboto popoldne ob 6. uri. Bil je tako silen, da je več kozolcev podrl in nekaj odkril. Škode je več tisoč dinarjev. — Ajda, veselje čebel in sladko upanje čebelarjev, je tu, nam pišejo z Gorenjskega. Ajda obilo pričenja cveteti in obeta dobro bero. Novi zboljšani Znidaršičevi panji, ki se izdelujejo v Škofji Loki, sc pridno naročuje-jo. Najboljši so oni po 325 Din. Čebelarji, se-zite po njih, dokler je še kaj zaloge. Saj dobro orodje delo prikrajša. — Temperatura je padla od + 24° na H- 12". Sava je močno narasla. — Mila zima bo letos. Znamenja: os, sršenov in čmrljev je letos prav malo. 100 letna skušnja pa uči, da te živali ostajajo daleč proč od slovenskih stanovanj, kadar se jim ni bati ljute zime, nasprotno pa tišče k človeškim stanovanjem, kadar se boje hude zime. Bomo videli, če je res.
Povpraševanje po srečkah efektne loterije v Št. Vidu na Dolenjskem raste vsak dan. Odbor v Št. Vidu ima polne roke dela z reševanjem naročil. Tudi iz novomeškega okraja jih je prišlo polno. Vsem prijateljem št. viške loterije v Novem mestu in okolici naj bo sporočeno, da se v Novem mestu dobe srečke v trgovini Katoliškega tiskovnega društva. — Na Štajerskem, odkoder prihaja tudi mnogo naročil, se prodajajo srečke pri Ženski zoezi v Mariboru.
Anketa o melioracijskih delih v Slove, niji. V zmislu sklepov konference vodnih zadrug, ki se je vršila nedavno pri kmetijskem ministrstvu v Belgradu, sklicuje glavni odbor vodne zadruge za Ljubljansko barje, ki je največja vodna zadruga v Sloveniji, za dan 22. t. m. ob 11. uri dopoldne v sejno dvorano Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3-2 posvet (anketo) o melioracijskih delih v Sloveniji, osobito o osuševanju močvirij, regulaciji potokov in rek itd. K anketi so povabljeni vsi merodajni činitelii, predvsem velika župana ljubljanske in mariborske oblasti, mesto Ljubljana, poslanski klubi ter vse obstoječe vodne zadruge. Glavni predmet posveta bo vprašanje fiuansiranja že započetih, a nedovršenih osuševalnih ter drugih melioracijskih del v Sloveniji v okviru od glavnega ravnateljstva voda zasnovanega programa 7,a njih dovršitev.
Glavni odbor za obdelovanje barja razpisuje v Uradnem listu št. 74 z dne 6. avgusta
ofertalni natečaj za zgradbo novega jezu čez Gradaščico in Mali graben pri Kožarjih na podlagi načrtov za regulacijo Gradaščice, Glinščice in Malega grabna. Ponudbe je poslati do 20. t. m. imenovanemu Glavnemu odboru (Turjaški trg 3-2). Načrti in preračunane mere se dobe istotam.
Fara pri Kostelu. Dne 15. t. m. med 6. in 7. uro zvečer je nastal tu hud naliv in je treskalo. V Vasi je udarila strela na prag hiše št 9. ter ubila 41 letno dekle Nežo Briški.
Okrajna kmetska zveza za ljubljansko okolico priredi dne 23. avgusta ob 2. uri pop. Kmetski tabor« v Dravljah. Da pa radi službe božje občinstvo ne bo v skrbeh, sporočamo, da bo ena sveta maša ob 6, druga ob 10. Ob 5 popoldne pa bodo litanije. Toliko na znanje glede bogoslužja.
Premešcenja v poštni službi. Premeščeni so poštni uradniki in uradnice 4. skup. II. kat: Ana Zoreč iz Maribora v Ribnico na Pohorju; Pavel Rabič iz Ptuja v Rogaševce; Pav. Ia Zaje dz Apač v Maribor; Franc Konig iz Ljubljane v Maribor; Antonija Koželj iz Moravč v Ljubljano; Mara Kržišnik iz Maribora v Sv. Lovrenc pri Mariboru; Rezika Prijatelj iz Kranja v Ljubljano; Joško Campa iz Ljubljane 2 k Ljubljana 1; Olga Skubic z Rakeka v Ljubljano; Josip Savelli iz Žalca v Celje; Ana Fabjančič iz Ljubljane v Konjice; Josipina Hočevar iz Celja v Polzelo.
Premeščenjo v sodnopisarniški stroki. Višji pisarniški oficial v Mokronogu Anton Keržan je premeščen v enakem svojstvu k deželnemu sodišču v Ljubljano.
Iz sodnopisarniške službe. Postavljena sta po potrebi službe; pristav pomožnih uradov v 2. grupi III. kategorije stola sedmorice odd. B v Zagrebu Viljem H r o v a t za pisarniškega oficijala v isti grupi in kategoriji pri okrajnem sodišču v Mokronogu in pisarniški ofici-jal v 4. grupi II. kategoriji okrožnega sodišča v Novem mestu Ivan J a r c za pristava pomožnih uradov stola sedmorice, odd. B v Zagrebu v isti grupi in kategoriji.
Razstava psov v Zagrebu. Oh priliki velike lovske razstave v Zagrebu priredi Zagre-bački zbor tudi razstavo psov lovskih in ne-lovskih. Razstava se otvori dne 8. septembra ob 8 in se zaključi 9. septembra ob 18. Razstavijo se lahko tudi taki psi, ld sicer nimajo rodovnika, ki pa vendar vsaj v glavnem odgovarjajo plemenskim znakom svoje pasme. Žival mora biti stara najmanj 9 mesecev in mora biti popolnoma zdrava. Prijavnina znaša za nelovske psi 50 Din, za lovske pse pa po 30 Din. Poklicni lovci plačajo samo po 10 dinarjev za psa. Železniška uprava je dovolila 50 % popusta. Prijave je poslati na Slovensko lovsko društvo v Ljubljani. V prijavi je navesti ime psa, pasmo, spol, starost in po možnosti tudi imena staršev. Če ima pes rodovnik, je navesti tudi številko rodovne knjige. Vse zadevne objave v časopisih se s tem popravljajo oziroma dopolnjujejo. — Odbor Slovenskega lovskega društva.
Lovska razstava v Zagrebu. Prosim vse člane »Slov. lov. društva«, ki bi bili pripravljeni pomagati pri zbiranju in urejevanju gradiva za zagrebško lovsko razstavo, da se javijo v moji pisarni. Stvar prav nujna! — Dr. Lovrenčič, predsednik.
Strojna mornariška podčastniška šola v Gjenoviču (Boka Kotorska) sprejme 1. novembra 1925 leta do 100 gojencev, ki se bodo uvrstili v XI. učeniški razred, ki traja dve leti. V tem času se bodo gojenci izobrazili v strojni stroki in se bodo mogli na tej podlagi uporabili v strojnem in elektrotehničnem poklicu. Konkurzi so se razposlali vsem vojnim okrožjem kakor tudi županstvom večjih mest.
Sv. Višarjc. Iz župnij Jescnicc, Koroška Bela, Sv. Križ nad Jesenicami sta pohitela na Veliki Šmaren na Sv. Višarjc 802 romarja. Ob 1 popoldne jc vlak privozil na Trbiž. Po
enkrat, glej, vsa ta živahna množica obstane in umolkne. Na desni strani avenije prihaja črna gruča ljudi, ki ima tuintam bele lise ali pa modre pike. Kdo je to? To je zveza bivših duhovnikov bojevnikov za Francijo in njeno svobodo iz svetovne vojne. Vsi so v črnih talarjih, le nekateri imajo bele rodovniške halje in vsi nešteto odlikovanj francoskega vojnega križa in častne legije. Na stotine in stotine, premnogi s protezami, drugi slepi, spet drugi na vozičkih. Pred njimi vihra prapor zveze, ki ga nosi Abbe Michaux, bivši komandant zrakoplovnc flotilje II. srbske armade, Pridejo na grob nepoznanega vojaka, ki je svet vsakemu francoskemu srcu. Tam se odkrijejo, pokleknejo, molijo in tisoči in tisoči Parižanov molijo za njimi. Glej, neki slepi pater iz reda assumpcionistov stopi naprej, vodi ga blesteči oficir, vzame v roke dolgi drog in užge ali bolje razžari le še bolj večno plamenico ter plapola nad neznanim vojakom. (Nekateri pravijo, da je ta neznani vojak, ki počiva pod slavolokom pariškim, duhovnik menih.) Nekaj besed spregovori drugi redovnik, iz njih odmeva: Kot ti, tovariš, ostaneš tu, tako ostanemo tudi mi za vedno na zemlji francoski.
Ogromna masa ljudstva navdušeno ploska in pozdravlja te junake! In ostali bodo kljub vsem besnim naporom frnmasonskih vojnih dobičkarjcvl.,. Bivši vojaki, ki berete
te vrstice, pomnite: tudi mi hočemo spet zbrati se 30. avgusta pri naši kraljici na Brezjah, pa naj bo komu všeč ali ne. Tam sc zberemo, nc feterajnerji, temveč krepki slovenski možje, da na dostojen način tudi mi proslavimo mile naše mrtve brate in se zahvalimo Mariji.. .
Francija, zemlja čudovita, zemlja največjih svetnikov in najgrših človeških iztržkov! V tebi še vedno trepeta ponos, da s! prvo-rojenka katoliške cerkve. Pred par dnevi je umrla v Parizu pred desetletji svetovnoznana balerina Leontina Beaugrand. Kaj je ona bila svoječasno, ilustrira najbolj dejstvo, da je dal v 70. letih prejšnjega stoletja neki knez vezati v njene šoiniče Voltairejevega Candida ter dejal, kadar jc komu knjigo pokazal: »V tej knjigi tudi tiči ves duh francoske rase. In sedaj je sledilo njeni krsti — šest oseb. — Preproste pastirice francoske od sv. Geno-vefe pa do lurške in do Ivane d'Arc in še druge pa še danes uživajo slavo in čast na oltarjih francoskih božjih hramov in ji bodo, dokler bo bilo plemenito francosko srce.
J vsej dolini so ljudje vlak z veseljem opazovali, V na kolodvorih pozdravljali in rekli, da tako dolgega vlaka iz Jesenic na Trbiž od 1. 1919. še ni bilo. Prvi, najurnejši izmed romarjev so bili kmalu po 4. uri že vrhu gore; do mraka so prišli tudi drugi do zaželjenega cilja. Sicer je malo pršil včasih dež, a ni motil razpoloženja, ki je bilo vso pot tako domače prijateljsko. Zvečer ob 8. uri jc bila pozdravna pridiga, ki jo je imel v vznešenih besedah gorenjski rojak P. Rorauald Ovsser. Nato jc imel župnik iz Koroške Bele g. Zbontar pete litanije, pri katerih je vsa cerkev navdušeno odpevala. V nedeljo zjutraj so bile sv. maše od 4. ure dalje; ob 6. uri pridiga in sv. maša z blagoslovom; oboje je služil jeseniški rojak, stolni kanonik dr. Klinar. Najljubkejši jc bil prizor med 4. in pol 6. uro, ko so skozi poldrugo uro v dolgih vrstah pristopali možje, fantje, žene in dekleta k sv. obhajilu. Vsi radostni so prihiteli k Mariji, da prejmejo tam Jezusa v srce. — Ob 8. uri so sc romarji poslovili od Matere božje, ponovno jo proseč, naj varuje nje in vse tri župnije s svojim materinskim varstvom. Cč. gg. duhovniki na Sv. Višarjah so nas romarje. sprejeli nadvse prijazno. V cerkvi so nam bili ves čas na razpolago. Kar je bilo v njih moči, so nam poskrbeli za stanovanja. Vsesi, posebno pa ljubeznjivemu g. župniku Božo Monkarju naj povrne Marija ves obilni trud! — Hvaležno pripominjamo, da so šle vse oblasti romarjem ljubeznjivo na roko, tako g. veliki župan, žel. ravnateljstvo, okranjo glavarstvo. Enako ljubeznjivo je nudil romarjem ugodnosti kr. italijanski konzulat v Ljubljani v vsakem oziru. Tudi italijan, železniško ravnateljstvo je dovolilo pri vožnji popust. Vsem se romarji prisrčno zahvaljujejo. Posebna zahvala pa g. postajenačelniku jeseniškemu za vso tako skrbno naklonjenosti Končno iskrena zahvala g. župniku svetokriškemu za vzorno vodstvo romanja!
»Amerikanski Slovenec« na plani! Pred dobrini letom je bila Slovenska katol. tiskovna družba »Edinost« v Chicagu kupila najstarejši ameriški Ust .•Amerikanski Slovenec^. Na ta način se je Ust, ki je bil v tujih rokah, ohranil slovenstvu in prišel v zanesljive roke. Nato sta se oba lista SKTD: ^Edinost« in Amerikanski Slovenec« združila in izhajala skupaj pod obojnim imenom. V tem so slovenski katoliški krogi izvedli finančno akcijo za ustanovitev slovenskega katoliškega dnevnika, ki je sedaj zagotovljen in začne po vsej priliki izhajati še letošnjo jesen. Sedaj je bilo treba rešiti še vprašanje, kako ime nosi bodoči dnevnik. Vodilni krogi so rešitev prepustili ljudstvu, to je naročnikom; razpisali so anketo, ki je trajala od 23. junija do 25. julija t. 1. Izid je ta, da je zmagalo ponosno ime: »Amerikanski Slovenec«, za katerega se je izreklo tri četrtine naročnikov (ena četrtina se je izrekla za »Edinost«). Tako bo .Amerikanski Slovenec«, ki je pred 34 leti prinesel ameriškim Slovencem prvo tiskano besedo v domačem jeziku, tudi v bodoče dvigal v veliki, svobodni Ameriki prapor slovenske narodne in katoliške misli. Bodočemu ameriškemu tovarišu želimo vnaprej najlepših uspehov!
Slovenska mašniška 25 letnica v Ameriki. Dne 26. jidija t. 1. je obhajal v župni cerkvi sv. Štefana v Chicagu srebrno sv. mašo Rev. John Miklavčič. Jubilant, bivši dolgoletni župnik pri Sv. Treh Kraljih, je prišel v Ameriko spomladi 1921. Deloval je najprej pri Sv. Vidu v Clevelandu, potem pri Sv. Lovrencu v Nemburgu, končno pa je postal župnik pri Sv. Jožefu v Leadville-u, Golo. Tu ga je zadela nesreča, da je pogorela župna cerkev. Takoj se je lotil dela in sezidal novo, še lepšo cerkev. Ko je vse dovršil, je odšel k slovenskim frančiškanom, kjer se sedaj pripravlja, da vstopi v red sv. Frančiška in sc popolnoma posveti misijonskemu delu med ameriškimi Slovenci. Srebrnomašniških slovesnosti se je udeležilo veliko slovenskih du-! hovnikov in množice slovenskega ljudstva.
Samomor Slovenca v Kaliforniji. V Por-I terville, Calif., se je ustrelil premožni Slovenec Anton šuštarič, doma iz novomeške okolice. Kaj ga je gnalo v smrt, na znano.
Slovenska cerkvena umetnost v Ameriki. | Slovenska cerkev v Evelethu, Minn., je ena največjih, vrhutega pa najlepša v celi tamkajšnji župniji. Pravkar je cerkev poslikal akademični slikar John Gosar; delo se mu jc
Samo gospodinje
KAKO NEPRIJETNO JE KUHANJE POLETI. -
Trganje, glavobol, revm.iti/pm in nešteto drudih bolezni povzroča neznosna vročina,, ki vlada skoro v vsaki kuhinji. Vse te neprijetnosti pa izključuje kuhnnjc nn plinu. Znto je pametno, da zahtevate takoj tzdv. proračune od »Mestno plinarne«.
tako pokrečilo, da so župljani vsi prevzeti nad lepoto cerkve. Tako poroča »Am. Slov.-Edi-nost«.
Dar sv. očeta Ameriki. Papež Pij XI. je poklonil Ameriki v priznanje njene vneme, za katoliško stvar truplo sv. Kristine, ki so ga 23. jidija t. 1. izkopali iz katakomb in ga v spremstvu škofa I. Gallaglier,ja odpravili v Ameriko. Truplo sv. Kristine bo počivalo v j elevelandski katedr«ii. To je prvo svetniško I truplo iz rimskih Katakomb v Ameriki, j Sprejem gojencev v podčastniško šolo ' ia bolniške strežnike v Nišu. Ta šola bo s 1. oktobrom t. 1. sprejela 100 gojencev. Pogoji so sledeči: 1. Gojenec mora biti državljan kraljevin SHS, kar dokaže z občinskim potrdilom; 2. biti ne sme mlajši od 17 in nc starejši od 21 let; 3. dovršiti je moral vsaj osnovno šolo, kar dokaže s spričevalom, ako pa ne prihaja neposredno iz šole, mora predložiti nravstveno izpričevalo občinske oblasti, iz katerega je razvidno, da ni sodno kaznovan nc obtožen; 4. imeti mora od staršev ali varuha potrjeno dovoljenje, da vstopi v šolo;
5. biti ne sme oženjen, kar dokaže s potrdilom cerkvene ali občinske oblasti. — Kandidati, ki prihajajo iz kadra, morajo izpolniti sledeče pogoje: 1. dovršiti so morali rekrut-sko šolo; 2. komanda jih mora priporočiti kot dobre vojake; 3. ne smejo bili ne kaznovani ne obtoženi; 4. biti zadostno pismeni, kar sc oceni pri pregledu; 5. ne smejo biti oženjeni; 6. ne smejo biti stari nad 23 let; 7. ako še niso dovršili 21 let, morajo imeti dovoljenje staršev ali varuha, da vstopijo v šolo. Prošnje je poslati na naslov: Komandant Bolničarskc podoficirske škole v Nišu. — V. prošnji je treba izjaviti, da pristaja kandidat na vse predpisane obveznosti, katere sc morejo zvedeti na vsaki vojni komandi ali ustanovi. Prošnje se kolekujejo s kolekom po 5 Din, priloge vsako z 2 Din. Rok za prijavo do 15. septembra t. 1. Kandidati sc morajo 25. septembra osebno predstaviti v šoli v Nišu, za kar dobe na najbližji vojni komandi brezplačni vozni listek. — Poveljstvo ljublj. vojnega okrožja.
Pogoji za sprejem v poštno .službo. Po odloku gospoda ministra za pošto in brzojav od 5. avgusta t. 1., štev. 46.981, zadošča za sprejem v stalno postno in brzojavno šolo v Belgradu dovršitev šestih razredov gimnazije ali realke ali pa tudi drugačna, enakovred-n a šolska izobrazba, n. pr. štirje razredi gimnazije ali realke in dva razreda trgovske akademije ali kakega drugega enakovrednega zavoda. (Do sedaj jo bilo predpisanih šest razredov gimnazije ali realke; druge šole se niso upoštevale.) Rok za vpisovanje v poštno in brzojavno šolo je podaljšan do 25. avgusta t. 1. Sprejeti kandidati se morajo javiti dne 1. septembra 1. 1. ob 8. uri pri upravniku šole, kjer bodo po šolskem zdravniku preiskani.
Ponarejene obveznice vojne odškodnine. Iznajdljiva belgrajska trgovca Alkalaj in Gros sta že pred več meseci hotela poskusiti svojo srečo s ponarejenimi obveznicami vojne odškodnine ali s takozvano »šteto«, kakor imenujejo na kratko ta vrednostni papir na borzi. Budimpeštanski tiskar, pri katerem sta dobičkanosno >šteto' naročila, pa se je skesal v zadnjem treuotku in je stvar prijavil policiji. Sedaj pa je neka druga družba spravila v promet ponarejeno šteto. Neki bančni uradnik v Belgradu je spravil v promet okoli 600 ponarejenih obveznic, ki pa sa jako lahko spoznajo po sledečih tiskovnih napakah v besedilu »agoditaka« mesto >zgodi-taka«"; isvoke« mesto »svake godine'; .zastarevaju zi godinu« mesto »zastarevaju za godinu«; »kasinia<.: mesto »kasarna«; »zasti-revaju ' mesto zastarevaju: . Nekaj pomot jo tudi v številkah. A že naštete napake zadoščajo, da vsak lahko spozna falzifikate na prvi pogled.
Naknadna prijava depoja vrednostnih papirjev naših državljanov pri poštni hranilnici na Dunaju. Ob priliki prenosa depoja vrednostnih papirjev naših državljanov iz poštne hranilnice na Dunaju se jc ugotovilo, da preko 20.000 deponentov ni prijavilo svojih de-pojev, odnosno ni pooblastilo poštno hranilnico v Sarajevu, da izvrši prenos. Z ozirom na dejstvo, da sc med depoji nahaja za približno nomin. kr. 6,000.000 predvojnih rent, za katere mora naša država po mirovnem ugovoru izdati druge naše obveznice, in preko nom. kr. 3,000.000 ostalih vrednostnih papirjev — nc upoštevajoč vojnih posojil —, se pozivljejo vsi lastniki še nc prijavljenih dc-pojev, da prijavijo svoje depoje naknadno, in sicer neposredno pismeno filiali poštne hranilnice v Sarajevu ter da jo pooblaste za prenos depojev iz Dunaja. Prijavi mora vsak lastnik depoja priložiti: 1. rentno knjižico odnosno dokument o depoju (Depotschein); v primeru izgube teh dokumentov mora lastnik depoja pismeno izjaviti, da jamči za vso škodo, ki bi nastala z oddajo depoja. 2. Dokaz
0	državljanstvu kraljevine Srbov, Hrvatov in iSlovencev. Državljanstvo se dokazuje: z do-movnieo ali s potrdilom občine, da je prosilec pristojen v katerokoli občino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ali z odlokom, da mu je priznano državljanstvo naše kraljevine, ali z dekretom, da je imenovan za državnega uradnika. 3. Dokaz, da prosilec od 16. julija 1920 dalje nima nobenega domicila odnosno sedeža v avstrijski republiki. Kot dokaz domicila izven meja avstrijske republike služi: potrdilo policije ali občine, da prosilec ne stanuje na avstrijskem ozemlju ali da ima stalno prebivališče v naši kraljevini. — Poštna hranilnica — podružnica Ljubljana.
Nov poštni zemljevid. V nedeljski številki smo pomoloma navedli, da se naroča Nov poštni zemljevid v »Ekonomatu direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani«. Pravilno bi sc moralo glasiti, da prodajajo zemljevid vse večje poŠte t. j. Ljubljana 1 (glavna), Ljubljana 3 (na Sv. Jakoba trgu), Celje, Maribor
1	in 2, Ptuj, Novo mesto, Kranj in Kočevje. Cena je 5 Din za kos.
Oddaja luiponskih pol in talonov h obveznicam predvojnih negažiranih avstro-ogr-skih posojil iu izplačilnih pol za obresti (Zinsenzahlungsbogen) od ravnoistili v i n k u 1 i r a u i h obveznic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Povodom pregledovanja iu urgiranja odvzetih obveznic predvojnih negažiranih avstro-ogrških posojil .jc generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu ugotovila, da velikemu številu obveznic, glaseči h ua prniositelja, niso bile priložene odgovarjajoče kuponske pole ali so pa. bije priložene brez talouov iu
pa da največjemu številu obveznic, glaflečih na
ime (t. j. vinkuliranim obveznicam) niso bile priložene izplačilne pole za obresti (Zinsen-zaldungsbogen). Ker se bodo izdajale nove kuponske pole za obresti in nove plačilne pole na obresti le onim imejiteljem imenovanih obveznic, ki bodo oddali prej stare kuponske pole odnosno izplačilne pole za obresti, je generalna direkcija državnik dolgov na podlagi odločbe gospoda finančnega ministra pod D. br. '20.970 sledeče odredila: 1. Poživljajo se vsi imetniki obveznic predvojnih negaži-ranih avstro-ogrskih posojil, ki eo obveznico oddali brez odgovarjajočih kuponskih pol in izplačilnih pol za obresti, ali ki so kuponske pole oddali brez talonov, da pošljejo d o 1. oktobra 1925 neoddane kuponske pole, {akrne in izplačilne pole za obresti generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu. 2. Da s v spremnem pismu, ki se ima poslati imenovani generalni direkciji zajedno s kupon-skimi polarni, taloni in izplačilnimi polarni za obresti, poživljajo na številko in letnico izdanega reverza in da označijo hkratu ime ob-tastva ali urada, ki je reverz izdalo. 3. Da se vsem, ki v gornjem roku ne bodo postopali po prednjih določilih, izdado svojčas obveznice brez kuponskih pol odnosno brez izplačilnih pol na obresti, tako da jim ne bodo donašale ni kakih obresti. Vsi imetelji reverzov o oddanih obveznicah predvojnih negažiranih posojil bivše Avstro-Ogr-ske, ki svoj čas niso oddali odgovarjajočih kuponskih pol, talonov in izplačilnih pol za obresti, se zato poživljajo, da store to naknadno do gornjega roka v 2mislu prednjih navodil.
Statistika avtonomnih doklad na direktne davke za leto 1924. Finančna delegacija objavi v 78. štev. uradnega lista z dne 18. t. m. statistiko avtonomnih doklad, iz katere so razvidni odstotni in predpisani zneski doklad za posamezne avtonomne zastope v letu 1924. V celi Sloveniji je znašala odmerna podstava doklad (državni davek) 11,498.312 Din, celokupna vsota predpisanih doklad pa 33,350.260 dinarjev.
Falsifikati 2lA% rente za vojno škodo. Iz
Belgrada poročajo, da so prišli na sled falsifi-katom obveznic vojne škode. Fafcifikat je izdelan litografsko, originalne obveznice so tiskane. Ponarejeni komadi so zamolklo zele-ao-modri, številke in serije komada so blede in nezadostno pokrite z barvami. V besedi »obveznica« bela črta, ki v horiz. smeri sklepa dve vert. črti, ki tvorita cirilsko črko »D« ni prekinjena, temveč se v celoti končuje v začetku naslednje črke »A«. Po številki se nahaja zvezdica, ki je pravi komadi nimajo. Falsifikati imajo tisk. napake kakor: »štamparije« namesto »štamparija«, >le-tografija« mesto >litcgratijac ter »a goditaka« mesto »zgoditaka«.
Tat v župnišču. Koncem meseca julija je vlomil neznan postopač v župnišče v Želim-ljah in je ukradel župniku Ivanu Erjavcu 16 bankovcev po 10 Din, nekaj drobiža, ključ od šivalnega stroja, nekaj steklenic in kozarcev in pa nekaj brošur »Sodite po delu!« Tatvino je izvršil neki postopač iz Dcskelj pri Gorici, katerega že tudi ljubljansko sodišče delj časa išče radi nastopa enomesečne ječe, katero je dobil radi tatvine.
Pobegli kaznjenki. Nevarni kaznjenki, ki sta, kakor smo včeraj poročali, pobegnili iz begunjske kaznilnice, sta Marija Korošec, doma iz Križovljanskcga brega pri Vinici na Hrvatskem, in pa Frančiška Mrazova iz Vir-stajna pri Brežicah. Obe sta nevarni goljufici in tatici, ki imata še veliko še nekaznovanih grehov na vesti.
Čigava je denarnica? Ob priliki proslave trga Domžale je bila najdena rjava usnjata denarnica, v kateri je bilo okrog 300 Din gotovine, nekaj papirjev in črn svinčnik. Lastnik naj se zglasi na policiji.
Na tisoče in tisoče gospodinj uporablja pri pranju samo milo »Gazela« in to že leta in leta. Ali ste Vi tudi med njimi?
— Bluze najnovejše priporoča trvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447
T boju zoper grižo
ln druge nalezljive bolezni je edino uspešno des-inftkcijsko sredstvo »Sanitol«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja ga »Chemo-
techna«, Ljubljana, Mestni trg 10.
Sz Ljubljane.
•••! v. glas. društvo »Ljubljana«. Danes evejer točno ob 8. uri v društveni dvorani važna vaja moškega zbora. Točno!
Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja in raznih poprav v dneh 24., 25., 26. in 27. avgusta 1925 zaprta.
Trafikanti in trafikantinje! Občni zboT se vrši dne 29. avgusta 1925 ob pol 9. uri zvečer v gostilni pri »Mraku« na Rimski cesti. Točnost je dolžnost.
Krščanskim gospodinjam. Prosimo vse, ki žele sprejeti enega ali več dijakov oziroma dijakinj na stanovanje s hrano ali brez hrane, naj se javijo na spodnji naslov. Navesti j« treba število dijakov, tudi število sob, če jih (je več, ali dobe samo za jut rek, kakšna je svečava in vsaj približno ceno ter morebitne druge ugodnosti. Ker se bo šola kmalu začela, zato prosimo, da pošljete pismeno prijavo takoj na naslov: Ljudska kuhinja, Streliška ul. 12. (Ljudski dom.) Ljubljana.
Drago plačan počitek. Opešal je neki kot-lar na Masariliovi cesti in se vsedel na klop,
da se malo odpočije. Kmalu je zaspal. Ko se je v nočnem hladu prebudil, se je hotel nekoliko pokrepčati, predno gre domov. K sreči pa je posegel v žep, da pogleda, če ima za okrepčilo, ki bi mu teknilo, še dosti denarja in je v nesrečo opazil, da mu je med spanjem nekdo ukradel denarnico s 300 Din.
Dober gost. V neko ljubljansko gostilno je prišel na praznik zjutraj okoli devete ure eleganten, žejen in lačen gost in je pil in jedel ter se iz borno zabavaL Da mu je v gostilni ugajalo, je gotovo, ker je ostal v gostilni cel dan do osme ure zvečer. In ravno ko je plačilna hotela napraviti obračun, je ta stanoviten gost izginil in ni izključeno, da je nadaljeval te vrste »cehoc po noči še kje drugje. Poznal ga ni nobeden.
Jajca po ceni je dobila samo na videz znana kupovalka na Vodnikovem trgu. Delj časa se je pogajala za jajca in zahtevala nižjo ceno, češ da vzame celo košaro. Ko se je prodajalka za hip odstranila, da vpraša tovari-šice soprodajalke, če je cena jajcem že kaj padla, je odnesla podjetna kupovalka celo košaro jajc. Tako je (prišla nesrečna žena ob denar in jajca.
Brezobziren kolesar. Neznan kolesar je zavozil pred Škofijo v tračnico cestne električne železnice in je padel. Pri tem je zadel neko gospo tako nerodno, da je padla in se je precej poškodovala na levi roki. Kolesar, ki bržkone ni dobil nobene poškodbe pa 6e za svojo žrtev ni niti zmenil in se je odpeljal v hitrem diru naprej. Zmazal so je, a ne lepo.
Fračarji. Na našem gradu se je pojavila zopet četa jfračarjev«, ki strelja mesto v tarčo ali smreke naravnost proti mestu. Morda ne namenoma, vendar sa napravili že več škode. Pobili so že več šip na oknih, zadelo pa je kamenje že tudi več oseb v pedgrajskem okolišu, ki so dobile lažje poškodbe. Pod-grajčani so vložili že več pritožb in so prosili, da se mladini ta nevarna razvada prepove.
V Lattermanovem drevoredu, ki je v zadnjih dneh zelo oživel in sliči v malem dunajskemu »Pratru«, je padel preobjesten jahač na lesnem konjičku vrtiljaka raz konja in se je precej potolkel. Ko so ga pobrali in omočili pošteno z vodo, jo je neprevidni ja-hoč hitro od k uril domov.
Vandalizem. Neznani ponočnjaki so v svoji vinski razposajenosti sneli in polomili v Rožni dolini posestniku Francetu Zanoškarju železna vrata vrtne ograje in so mu napravili okrog 500 Din škode. Tudi na Glincah je družba takih ponočnjakov polomila več ograj in odnesla nekaj vrat.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki
J^	palača »Ljubljanske kre-
_ fcsorGCd,tne banke-in Gosp°"
■ ^sjs w h ^ svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA fn PNEVMATIKA na zalogi!
iz štajerske.
Cerkveno odlikovanje. Papeška komor-nika sta postala dekan v Laškem g. dr. Iv. K r ulje in dekan v Skalah g. I. Rottner.
Srebrno sv. mašo je obhajal prejšnjo nedeljo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah v tamošnji frančiškanski romarski cerkvi č. g. p. Pelagij Klemenčič, provincijal frančiškanske provincije na Dunaju. Jubilant je bil rojen kot Jožef 1. 1877. Roditelji so mu bili iz odlične slovenjgoriške rodbine Klemenčičeve, ki se je priselila iz I van je k Sv. Trojici. Zgodovinski viri pričajo, da so bili Klemenčiči pripadniki redkih slovenskih plemičev v Pr-lekiji. Ljudsko šolo je Jožef Klemenčič izvršil doma pri Sv. Trojici, štiri razrede gimnazije pa v Mariboru. Kot novicijat je vstopil talentirani dijak v frančiškanski samostan v Pop-pingu na Tirolskem, kjer je ostal eno leto. Nato je dokončal v Haalu ostale štiri razrede gimnazije. Bil je domala v vseh razredih od-ličnjak. V duhovnika je bil posvečen od sol-nograškega nadškofa 1. 1900 v Solnogradu. Nato je služboval v dušnem pastirstvu in kot katehet na Dunaju, Gradcu, Marija Troštu, St. Poltmi, kjer je postal gvardijan. Ko je bil zopet premeščen v Gradec, je bil tudi tam izbran za gvardijana. Povsod, kjer je služboval, se je živo zanimal za Slovence — delavce. Bil jim je pravi oče. Ni se sramoval nikjer nastopiti kot Slovenec. V M. Troštu je bil znan našim romarjem kot izboren slovenski pridigar. L. 1924. je bil izvoljen za provincijala na Dunaju. Dasiravno je p. Pelagij že nad 30 let stalno od doma, vendar ljubi in čisla naše Slovenske gorice s pravo mladeniško in si-novsko ljubeznijo. Stalno prihaja vsako leto na dom k Sv. Trojici. Tu ima brata Valentina, ki je spoštovan župan trga in sestro Anko, ki skrbno gospodari na vzorno urejenem ve-leposestvu. Brat Anton je poštni uradnik v Mariboru, kamor se je nedavno vrnil iz pregnanstva iz Srbije. Slavnost 25 letnice mašni-štva je obhajal p. Pelagij skromno v krogu svojih domačih.
Kozjo. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je slavilo dne 15. avgusta t. 1. 50 letnico svojega obstoja in je obenem razvilo svoj novi prapor. Društvu k uspehu iz srca čestitam, vsem pa, ki so na ta ali oni način pripomogli k dobremu uspehu vse slavnosti, izrekam v imenu županstva najprisrčnejšo zahvalo I Josip Podlinšek, župan občine trg Kozje.
Ljutomer. Pevsko društvo v Ljutomeru proslavi v nedeljo dne 23. t. m. popoldne ob
3. uri 30 letnico svojega društvenega obstoja s koncertom, ki se vrši v telovadnici Nar. šole. Iz prijaznosti sodelujejo č. g. P. Kamilo Kolb, slavni baritonist iz Zagreba, konzerva-torist g. I. Seršen in glasb, učiteljica gdč. Minka Zacherlova. Naše pevsko društvo je vselej radovoljno in vso dobo poveličevalo tukajšnje cerkveno petje ter je bilo v predvojni dobi važno narodno društvo, ki je mnogo pripomoglo k narodni probuji. Zato priporočamo, da posetimo v nedeljo ta koncert, zlasti se opozarjajo bratska društva na to prireditev. Na koncertu bodo zastopani najboljši skladatelji: E. Adamič, Dvorak, Lajovlc, Premrl, Sattner, Vilhar, dr. Schvvab. Vstopnina po 12, 8 in 3 Din. Predprodaja v trgovini Repič. Na svidenje v nedeljo v narodni šoli pri tem ljudskem koncertu!
Izprememba trirazredne meščanske šole v štirirazrednico. Trirazredni meščanski šoli v Ormožu in Ljutomeru je spremenilo prosvetno ministrstvo v štirirazrednici.
Umrl je v Senarski pri Sv. Trojici v Slov. goricah oče okrajnega gerenta g. Fr. Vračič. Pokojnik je bil spoštovana osebnost.
Za ustanovitev tovornega kolodvora v Hočah pri Mariboru so interesirane občine vložile prošnjo na prometno ministrstvo. V Hočah se zelo razvija domača industrija in lesna trgovina, a železniška postaja ne sme sprejemati in odpravljati tovornega blaga.
Sladka gora. Pišejo nam: Dne 15. avgusta popoldan je šla po naši okolici nenavadno debela toča. Padala je skozi pet minut. Gorice so do malega uničene, setve ajde pa popolnoma. Ljudje so zelo potrti, zlasti radi goric. Te zahtevajo toliko skrbi, dela in denarja! Res se je obetala zelo dobra trgatev, zdaj pa je v petih minutah do malega vse uničeno!
Meščanska šola v Slovenjgradcu. Ponav-ljalni izpiti čez vse štiri razrede se vrše dne 24. avgusta. Izpiti privatistov čez vse štiri razrede so vrše dne 25. avgusta, končni izpiti pa od 26. do 31. avgusta. Vsi izpiti se pričnejo ob 8. uri. Vpisovanje se vrši dne 1. sept. od 8. do 12. ure. Učenci, ki vstopijo na novo, morajo priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter prinesti s seboj zadnje izpričevalo, krstni list in izkaz o cepljenih kozah. — Ravnateljstvo.
Shodi SLS v okraju Sv. Lenart. Dne 15. avgusta sta se vršila dobro obiskana javna shoda pri S v. Trojici v Slov. goricah (dopoldne) in Gočovi (popoldne). Shodu pri Sv. Trojici je predsedoval posestnik Perko, a v Gočovi župan Kronvogl. Dne 16. avgusta je bil napovedan velik shod pod milim nebom pri Sv. Antonu, ki leži nekako v sredi Slov. goric na zelo prijetni višini. Ljudstva se je zbralo od vseh strani na stotine. Radi deževja smo morali zborovati v obširnem pokritem dvorišču župnišča. Shodu je predsedoval župan Ljudevit Poljanec. Na vseh treh shodih je poročal poslanec Franjo Žebot. Ljudstvo neomajno stoji na strani SLS in povsod izraža zaupanje našim poslancem. Hudo pa obsoja ljudstvo brez izjeme bivši PP- in sedanji RR-režim. Davčni vijak ravno sedaj strašno pritiska. O Radiču ljudje niti slišati nočejo. Vse obsoja njegovo vrtoglavo politiko. Obenem s shodi so se pri Sv. Trojici in Sv. Antonu vršili občni zbori naših krajevnih organizacij. V Gočavi se je v občini Gočava in Biš ustanovila nova organizacija SLS z županom Vinkom Kronvoglom na čelu.
Pri Sv. Trojici v Slov. goricah se vrši dne 23. avgusta celodnevna mladeniška prireditev. Dopoldne cerkvena slovesnost mladeni-čev lenarške dekanije, po cerkveni slavnosti velik mladeniški shod pod samostansko lipo, a popoldne javni nastop Orlov, Orlic in naraščaja. Pri slavnosti sodelujejo vsi orlovski odseki, mladeniške zveze in prosvetna društva celega okraja. Na prireditev prikorakajo mladeniči iz vseh župnij skupno.
Spomini padlih vojakov župnije Gornja Poljskava. Ko je 1. 1914, padel prvi vojak naše župnije, mu je dal župnik A. Šebat napraviti v steno cerkvenega obzidja marmornato ploščo z napisom. Tako je dobil drugi, tretji itd. Ko je prišla žalostna vest o smrti, takoj je dobil vsak svojo ploščo in do konca vojske jih je narastlo do 32. Lani so se plošče na novo vložile v steno in slovesno blagoslovile. Večina plošč ima tudi sliko rajnega, posebno ugaja srednja, na kateri so trije bratje s sliko, ki ležijo pokopani vsak na drugem kraju. Spredaj so pa lepe gradične cvetlice.
Iz Avstrijo se sedaj že vsak dan oglašajo v Slovenskih goricah vinski kupci. Kakor hitro stopi nova trgovinska pogodba v veljavo, se bo pričelo z izvozom vina. Dobro bi bilo, da bi kdo v listih strokovno pojasnil, kako je treba postopati vinogradnikom pri izvozu vina v Avstrijo.
IZ MARTBORA.
Minister Božo Maksimovič v Mariboru. V
pondeljek popoldne je prispel v Maribor notranji minister Božo Maksimovič. Spremljalo ga je nekaj radikalnih poslancev, šef kabineta dr. Antič, šef tajne policije in več drugih uradnikov. Minister se je nastanil v hotelu »Merau«. Zvečer se je sestal z velikim župa- ; uom dr. Pirkmnjerjem in nekaterimi vodite- i lji samostojne demokratske stranke. Značilno je, da o ministrovem prihodu niso bili obveščeni mariborski radikali dr. Ravnikove struje, pač pa dr. Žerjavovi pristaši, ki so ga sprejeli na kolodvoru in ga spremljali tudi
po Mariboru. V torek dopoldne je sprejel vi hotelu zastopnike oblasti, uradov in raznih društev. V daljšem razgovoru je ostal pri mij nistru poslanec za mariborsko okrožje Franjo Žebot. Okrog 16. ure se je odpeljal z avtom preko meje v Gradec, odkjer bo potoval v Karlove vari, da obišče g. Pašiča. V Karlovih varih ostane več dni, nakar se bo vrnil pre, ko Budimpešte v Belgrad.
»Stjepan Radič« v Mariboru. V spremstvu ministra Maksimoviča je bil tudi nek ra. dikalski poslanec, ki je močno podoben Stje-; panu Radiču, kot ga slikajo v karikaturah.
Pred hotelom »Meran« se je kmalu nabralo j mnogo ljudi, ki so radovedno pričakovali, kdaj se kje pojavi »Radič«. Tudi po Mariboru se je raznesla neresnična vest o Radiče-vem bivanju in so ugibali različne stvari.
Mariborska mostna občina bo začela kmalu graditi novo stanovanjsko hišo v Frančiškanski ulici na zemljišču, ki spada k mestnemu kopališču. Nova hiša bo dvonadstropna. Najbrž bo gradnjo izvršil mestni stavbeni urad v lastni režiji. Prebivalstvo po. zdravija ta ukrep mestne občine.
Kandidati za veliko županstvo. Samostof-neži in radičevci kandidirajo v Mariboru dr. Tašuerja, uradnika v ministrstvu za agrarno reformo, in dr. Srečka Lajnšiča, okrajnega glavarja v p. v Mariboru.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je začel v Mariboru ob Kralja Petra trgu že z izkopom za skupino stanovanjskih in trgovskih poslopij, ki morajo biti letos še pred zimo pod streho, prihodnje leto pa uporabna. Ker je sedaj še vedno mogoče načrte prilagoditi željam interesentov, a tudi že zadnji čas za to, naj se takoj oglasijo tisti, ki bi vzeli v pritličju novih poslopij v najem kak prostor za trgovino, gostilno, skladišče ali garažo, in zavodu obenem naznanijo, kolik naj bi bil ta prostor in ali imajo glede njega morda kake posebne želje.
t Vladimir Topolovoc. Dne 24. avgusta bo eno leto, odkar se je ponesrečil ta nadobudni mladenič, ki še vedno počiva v črnem žlebu severne triglavske stene. Za obletnico pohitijo njegovi prijatelji k njemu na obisk ter bo bral tajnik Aljaževega kluba SPD. y Mariboru, g. Jožef Krošl, v nedeljo dne 23. avgusta zjutraj v župni cerkvi v Mojstrani prvo, a v pondeljek, 24., na dan nesreče, ob 8. uri v kapelici na Kredarici drugo sv. mašo za pokojnika. — Iz Maribora se odpeljemo v soboto dne 22. avgusta ob 13.18 čez Ljubljano v Dovje. Radi polovične vožnje se je zgla-siti z legitimacijo SPD. ob večerih med 18. in 19. uro pri Brunon Rotter, Maribor, Krekova ul. 5-1.
Poroke o praznikih v frančiškanski 'župniji. Dne 15. t. m. sta se poročila g. Sadnik Juh j, bančni prokurist, doma iz Št. Pavla pri Preboldu, z gdč. Kunej Štefanijo, bančno uradnico, doma iz Rajhenburga. Istotam se je 15. t. m. poročil g. Kurzman Oskar, zasebni uradnik pri dr. Leskovarju, z gdč. Gerto Se-menič, vzgojiteljico. Gdč. Semenič je ameri-kanska državljanka. Poročil se je istotam Dolar Anton, delavec iz Lajtersberga, z gdč. Ro-došek Marijo; 16. t. m. pa g. Malek Alojzij, kočijaž v Mariboru, z gdč. Gojčič Marijo, delavko.
Obisk božje poti k Materi Milosti ni zaostajal za drugimi leti. Že v petek je bila cerkev polna romarjev. Letos je bilo značilno, da se je božje poti udeležilo zlasti mnogo Prekmurcev.
Duhovniška vest. V pondeljek dne 17. t mes. ob 17. uri so se v cerkvi sv. Alojzija začele ob veliki udeležbi duhovne vaje za duhovnike lavanlinske škofije. — G. Jožef Cer-jak, častni kanonik v Slov. Bistrici, je radi obolelosti odložil posle dekana v Slovenski Bistrici.
Za razpisana mesta pri mestnem stavbnem uradu se je do poteklega termina javilo izredno malo prosilcev. Za enkrat si pridrži-mo komentar!
Poziv ravnateljstvom šol v Mariboru. Ker se bliža čas, ko se bodo pričele šole, nas od raznih strani vprašujejo prizadeti, kdaj se bodo šole res začele. Ker tozadevnih objav ravnateljstev še nismo dobili, niti zanje izvedeli, niti jih videli, prosimo za tozadevno uslugo. Gre namreč proti koncu meseca avgusta!
Osebna vest. G. Herman Wendel, ki kakor javljeno, obišče našo Slovenijo, bo obiskal tudi naš Maribor in si hkrati ogledal celo Štajersko. Na potu ga bo spremljal vseuS-liški profesor g. dr. Prijatelj.
Osebna vest. G. Herman, ravnatelj podružnice hrvatske eskomptne banke v Mariboru, je dobil štiritedenski dopust in je, kakor čujemo, obenem upokojen.
Državna posredovalnica dola za pretekli teden izkazuje 144 prostih mest, dela je iskalo 171 oseb, uspešnih posredovanj ze bilo 52.
IZ CELJA.
Salczijanski samostan v Celju. Kakor se
sliši, nameravajo sezidati pri cerkvi sv. Maksimilijana Salezijanci samostan, v katerem bi namestili sirotišnico in obrtno šolo.
Jezuitski samostan v Celju. V petek Je prispel iz Zagreba p. Ramšak, ki je prevzel kot jezuitski zastopnik cerkev Marijinega Oznancnja v Celju. Ker se nahaja v cerkvenem poslopju tudi trgovina in privatno stano^ vanje, je bilo obema strankama odpovedano. Nadalje se jezuiti pogajajo z justičnim ministrstvom glede nakupa starega okrožnega sodišča v svrho ureditve jezuitskega samostana.
Občinska seja okoliške celjske občine. —<
Dne 16. t m. se je vršila v občinski hiši na Bregu seja okoliške občine, katero je otvoril in vodil g. župan Glinšek. Najprej so bili v razpravi predlogi stavbenega odseka in se je dalo haknadno dovoljenje raznim strankam ea že postavljene zgradbe s pripombo, da se bo v prihodnje strogo postopalo, ako ne bodo stranke zaprosile za stavbno dovoljenje pred pričetkom zidanja. Dovolil se je tudi 30% prispevek k stroškom za popravo ceste v Koš-uici v znesku 412 Din. Nato je prišel do razprave najvažnejši predlog seje in sicer predlog, ki so ga stavili zastopniki SSJ, da se brezplačno odstopi zemljišče pod pokopališčem takim strankam, ld želijo postaviti nove stavbe. Vse stranke so se zedinile na ta predlog in ee je v seji sprejel sklep, da odstopi okoliška občina 2000 kvadr. m svojega sveta takim strankam, ki se zavežejo, da bodo v gotovi dobi postavile na odstopljenem zemljišču stanovanjsko zgradbo. Zgraditi pa si morajo to hišico najkasneje tekom 10 let. Natančna izpeljava tega sklepa in določitev na-daljnih pogojev se je pridržala prihodnjemu sklepanju. Za enkrat se je poudarjalo le, da se posameznim prošnjikom ne bo dajalo več kakor 200 kvadr. m in da pridejo le revnejši sloji v poštev. — Na prošnjo mestne občine glede prispevanja k plači organista v farni mestni cerkvi se je sklenilo, da prispeva okoliška občina polovico vsote, ki jo bo organist dobival. Ta sklep je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasovom socialnih demokratov. V domovinsko občino so bili nadalje sprejeti naslednji občani: Landekar Anton, Ratajc Gregor, Hren Štefan, Aplenc Jakob, Bezgov-šek Alojz, Pere Andrej, Novak Janez in Orač Marija. En prosilec je bil odbit, medtem ko se je Petru Pazniku zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, ako doseže naše državljanstvo. Nadalje se dosedanji dolgoletni cestar Jakob,Zupane nastavi kot definitiven. Ker je po zadnjih povodnjih nastala po cestah velika škoda in bo treba veliko poprav, se sklene, da se do prihodnjo seje prouči vprašanje nastavitve ednosno najetja novih delavcev, ki bi pomagali dosedanjima cestarjema, da se po vodi povzročena škoda hitro popravi. Po nekaterih točkah med slučajnostmi, katere pridejo v prihodnji seji do razprave — med temi posebno prispevek okoliške občine k stroškom stanovanjskega sodišča v mestu — je župan Glinšek zaključil občinsko sejo.
Za tretjo jesensko porotno zasedanje, ki se prične dne 1. sept., so bili izžrebani naslednji porotniki: a) Glavni porotniki: Marčič Franc, lesni trgovec, Slovenjgradec; Leskov-šek Ivan, gostilničar, Rajhenburg; Ocvirk Gregor, posestnik, Št. Lovrenc pod Prožinom; Kostovc Josip, trgovec, Pišece; Vrankovič Fr., gostilničar, Braslovče; Pleterski Anton, trgovec, Kozje; Samec Jurij, posestnik, Polže; Boldin Franc, kolar, Gomilsko; Rotovnik Franc, posestnik, Otiški vrh; Frece Alojz, trgovec, Celje; Puder Jožef, posestnik, Gotov-lje; Moli Josip jun., trgovec, Loke-Trbovlje; Bidovec Franc, uradnik, Loke-Trbovlje; Jaš Jakob, posestnik in lesni trgovec, Št. Ilj pocf Turjakom; Gologranc Franc, posestnik in stavbenik, Prevrat št. 22, Konjice; Verdev Jožef, posestnik, Pristava 13, Dobrna; Smrtnik Josip, ravnatelj, Laško; Šoln Ivan, kovač in posestnik, Šoštanj; Vodenik Anton, posestnik in trgovec, Petrovče; Dobrave Miha, slikar, Celje; Drugovič Franc, posestnik, Mostec; Je-senek Franc .posestnik, Ljubečna; Plauštei-ner Ivan, posestnik, Ogorevc; Gregorevčič Franc, posestnik, Mali vrh; Cencelj Ivan, posestnik, Tremerje; Janežič Mirko, gostilničar, Zupelovec; Ocvirk Franc, posestnik, Ostrožuo; Rojnik Josip, posestnik in trgovec, Polzela; Goltnik Franc, posestnik in gostilničar, Mozirje; Knez Franc, posestnik, Ostrožno; Bališ Jožef, posestnik, Vrbje; Janeš Jakob, posestnik in trgovec, Zg. Kostrivnica; Boštjančič 'Anton, industrijalec, Vojnik; Kovačič Miha, trgovec in gostilničar, Dobova; Arko Vojko, lekarnar, Celje, b) Dopolnilni porotniki: Breznik Karol, posredovalec posestev, Celje; dr. Kalan Ernest, odvetnik, Celje; Cremožnik Franc, posestnik, Spod. Grušovlje; Zupančič Ivan, trgovec, Celje; Škoberne Friderik, hotelir, Celje; Špeglič Martin, mizarski mojster, Celje; Rožič Josip, trgovec, Celje; Lečnik Anton, urar, Celje; Goričar Karol, trgovec, Celje.
Tcločjc meso je v zadnjih dneh popolnoma izginilo iz naših mesnic. Mesarji so že za- i prosili za dovoljenje, da smejo cene mesu, posebno teletini zvišati. Res se opaža, da se je v zadnjih dneh neprimerno dvignil izvoz žive in klane živine in to v Italijo kakor tudi v Nemško Avstrijo. Na poslednjem živinskem semnju v Št. Jurju je bilo naloženih za inozemstvo 15 vagonov živine, od teh en vagon telet, ki so se prodajala po 10 Din za kg žive teže. Tudi govedu je cena poskočila.
Novo določevanje cen mesu se bo razpravljalo na seji dne 20. t. m. na magistratu, ker žele mesarji doseči zvišanje cen mesu. Mislimo, da še ni povoda, da bi se cene zvišale, ker ni izključeno, da je poslednje dviganje cen živi živiui stvarno utemeljeno. Oblast naj gleda bolj na prste prekupcem, pa bodo cene spet ustaljene. Sicer pa malenkosten dvig živi živini še ne upravičuje, da bi cena tudi mesu poskočila.
Vpisovanje v državno trgovsko šok) se vrši v dneh 1. in 2. septembra. Dostop v prvi letnik jo dovoljen onim, ki, sp dftSišiii i raz-
red srednje ali meščanske šole in so položili nižji tečajni ali končni izpit, v drugi letnik pa oni, ki so izdelali prvi letnik te šole. Za vpis je potrebno, da prineso obiskovalci šole s seboj krstni list in poslednje izpričevalo. Po-navljalni izpiti se pa vrše v dneh 28. in 29. avgusta t. 1.
IZ TRBOVELJ.
Nesreča pri krožni žagi. Mizar jun Fleretu Jožetu iz zapadnega revirja je odtrgalo pri rezanju desk na krožni žagi zadnje tri prste desne roke.
Bratovska skladnica. Od rudarskega glavarstva imenovani delegati za bratovsko skladnico so imeli 17. t. m. prvo sejo.
Katoliško društvo žen »Katarina Zrinj-ska« prav vljudno prosi tozadevne oblasti, da narede nekoliko reda pri kinu. Nedorastli otroci nemoteno obiskujejo vse predstave kina, čeprav niso vse zanje. Kam bo prišla naša mladina, če se bo nasrkala moralnega strupa že v tako zgodnji mladosti? Mesto zdravih in moralno močnih ljudi bo imela država polne bolnišnice in jetnišnice. — Drugič prosi društvo tudi, naj se ne pusti mladina kakor tudi ne otroci tako pozno ponoči zunaj. Še okrog 11. ure je še polno otrok po cestah glavnih ulic. Odrasla mladina se spridi, če ne ostaja zvečer doma, kaj šele otroci 1 Nesrečni starši, da tega sami ne uvidite! — Naj se nekaj ukrene tudi radi mladih ženskih oseb, ki postajajo ponoči po cestah ter so brez vsakega dela. To so vse reči, ki se dajo po občinskem policijskem redu lahko izvršiti.
Zveza slovenskih vojakov, odbor Trbovlje, nas prosi, da objavimo: Tovariši iz svetovne vojne v Posavju, ki se žele udeležiti našega slavja na Brezjah dne 30. avgusta 1.1., se obveščajo, da vozi posebni vlak iz Maribora dne 29. avgusta okrog 1. ure popoldne. V Celje pripelje vlak okrog 16. ure in v Zidani most ob 17. uri. V Trbovlje pride vlak okrog 17.30. Vlak bo sprejemal udeležence na vseh postajah. Tovariši iz Savinjske doline in Brežiškega okraja naj se priključijo temu vlaku. V Trbovljah pozdravi udeležence naš prvi legalni odbor. Po prihodu našega vlaka na Brezje se vrši v cerkvi pozdravni govor enega naših tovarišev vojnih kuratov. Za prenočišče je preskrbljeno. Drugi dan se vrše cerkvene svečanosti in odkritje spominske plošče padlim tovarišem. Za tem se vrši glavni občni zbor Zveze. Posebni vlak se vrača v nedeljo dne 30. avgusta ob 17. uri iz Otoč (Bre-zij). Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji karto do Otoč, katera velja tudi za nazaj. Legitimacije za polovično vožnjo pa se dobe na Brezjah. Tovariši s Posavja! Zvezni odbor vas vabi, da se udeležite našega sijajnega to-variškega slavja v največjem številu. Za zvezni odbor: Staudegger, predsed., Ivan Miklav-čič, tajnik.
Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfanov čaj,
Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. ProizvajaLaboratorij Mr. 0. Vilfan, Zagreb, Hica 204
Sličico z zagrebških svečanosti. »Hrvat« objavlja nekaj zanimivih sličic z zadnjih zagrebških svečanosti. Med drugim omenja, kaljo sta se pri prihodu liškega in dalmatinskega vlaka postavila Stjepan in Pavle Radič nasproti godbe in se priklanjala, kakor da gode godba njima. Za hrbtom obeh Radičev pa so stali dečki, ki so Sokolom kazali na oba, češ tu sta Radiča. Tudi »Živijo Radič« so fantiči včasih klicali za vzpodbudo, a njihovemu zgledu ni skoro nihče sledil. Ko sta Radiča opazila svoj neuspeh, sta neopaženo odšla s kolodvora. — Druga sličica: Z dežele prihajajoče goste so gotovi ljudje čakali pred Prpi-čevo palačo in jih vabili noter. Čim se je nabralo kakih 20 ljudi, jim je začel Radič govoriti in jih obdelavati za sporazum. Med drugim je rekel: Meni se je ponujal za Hrvatsko isti položaj, kakor ga je imela v avstro-ogrski monarhiji in še finančno samostojnost povrhu, toda jaz sem to odbil, dokler tudi drugo deželo tega ne dobe. — Tretja sličica: Na ravtu pri županu Heinzlu je pil Radič bratovščino z ministrom notranjih zadev dr. Ma-ksimovičem. V svojem govoru je Radič Maksi-moviča silno hvalil. Na hudomušno vprašanje, kakšen pa da je bil Maksimovič prej, ko je izdal obznano, je Radič pripomnil: »Bil je tak, kakor.šen je moral biti, in sedaj je tak, ka-koršen mora biti.«
Tri žrtve strelo v Zagrebu. Povodom sobotnega neurja je zahtevala v Zagrebu strela tri žrtve. Na sokolskem vežbališču se je gospa Berta Mraz tako prestrašila udara strele, da jo je zadela srčna kap in je na mestu umrla. V mestni okolici pa je strela ubila na cesti 27 letno kuharico Marijo Zupančič iz Klanjca in železniškega delavca Jankota Hr-šina.
Izboljšanje pomorskih zvez z južno Dalmacijo. »Dubrovačka plovidba« je tc dni uvedla novo zvezo Split-južna Dalmacija, tako da je sedaj zagotovljena redna dnevna zveza med Splitom in južno Dalmacijo.
Ameriške vojne ladje v Dubrovniku. V Dubrovniku sc mudi nekaj ameriških vojnih ladij, ki ostanejo tamkaj cela dva mcscca.
Obisk angleškega brodovja v naših vodah. Za konec tekoče a meseca iu napove-
dan v naših jadranskih lukah obisk angleškega vojnega brodovja. Za sprejem so že v teku priprave. Angleško brodovje obišče Kotor, Gruž, Split in Šibenik. Glavne slavnosti bodo v Splitu, v Gružu pa skupni manevri naših in angleških ladij.
Strojna šola v Bakru. Te dni se jc izplačal prvi obrok za zgradbo strojne šole v Bakru v znesku dveh milijonov dinarjev. Za zgradbo bodo prispevale tudi primorske občine.
Znanstvena raziskavanja Popovega Polja v Hercegovini. V Belgradu se je na pobudo prof. dr. Jovana Cvijiča in s sodelovanjem akademije znanosti in generalnega ravnateljstva za vode osnovala znanstvena komisija, ki ima nalogo, da preišče zemljepisne, hidro-grafske in paleontološke posebnosti Popovega Polja v Hercegovini. Posebno pozornost posvete številnim jamam, ki so po 5—10 km dolge, a doslej docela nepreiskane. Ekspcdi-cija je opremljena z vsemi modernimi sredstvi. Člani so: M. Lazič, P. Veridarski, A. Ba-tenko, N. Kordjukov in večje število pomožnega osobja.
Zopet en »Jelremov«, Povodom revizije v kotorski bolnišnici so dognali, da ruski zdravnik Ivan Sergejevič Kruticki nima potrebnih dokumentov o svojem zdravniškem poklicu. Po daljšem izgovarjanju je Kruticki priznal, da nima zdravniških študij, ampak samo lekarniške.
Brezposelnost v Sarajevu. V Bosni brezposelnost silno narašča. Posebno so prizadeti lesni delavci in rudarji. Mnogo delavcev prihaja v Sarajevo v nadi, da tam najdejo delo, a seveda zaman. Danes je v Sarajevu do tisoč brezposelnih; od teh dobiva podporo 10 do 15 oženjenih delavcev, ostali stradajo in si ne vedo pomagati.
Med pastirji. V Šapcih pri Garčinu sc je te dni pripetil zločin, kakršnega dotlej v teh krajih niso poznali. 131etni pastir Pero Klobučar je na paši v prepiru zaklal 141etncga tovariša Jova Velečkcga.
Jadranska razstava. V prvih 15 dneh je posetilo Jadransko razstavo vsega približno 19.000 oseb. Od teh je kupilo vstopnico pri vhodu približno 9000, ostali so imeli legitimacije. Razmeroma najboljše je obiskan glavni oddelek razstave, ki jc nameščen v realki: imel je v prvih 15 dneh 14.000' obiskovalcev. Približno tretjina vseh 19.000 obiskovalcev je bilo inozemcev. Razstava ostane odprta do 25. t. m. Obiskovalci imajo na želcznicah 50% popusta.
Velika tatvina v Kailovcu, Tvrdki Sva-čina in Ban v Karlovcu so neznani tatovi ukradli 76 oblek, 3 zimske suknje, 10 hlač, 20 srajc, več kap in kravat itd. Skupna vrednost ukradenega blaga znaša 114.405 Din.
Lastnik ene največjih pivovarn v Evropi, Dreher, je v soboto umrl. Njegova pivovarna v Schwechatu pri Dunaju slovi po vsem svetu. Pivovarna preide sedaj v last njegovega mladoletnega sina, ki živi pri svoji materi na nekem gradiču blizu Zagreba.
ir Šivalni stroji edino elegantni, najtrpežnejši, zato tudi najcencjši samo pri
JOS. PETELINC-U,
poleg Prešernovega spomenika, Ljubljana.
iz Koroške.
Smrtna kosa. V celovški bolnišnici je umrl na težki operaciji Jurij Picej p. d. Tedl z Zamanj pri Škocjanu. Pokojnik je bil zna-čajen, vzoren mož, zaveden Slovenec in v boju za narodne pravice vedno v prvih vrstah. Zapustil je ženo in sedmero otrok. Za njim žaluje cela Podjuna.
iz Primorske.
POMEMBNE BESEDE.
Dnevnik »Giustizia« je dne 9. avgusta objavila članek, ki dela čast naslovu lista in italijanskemu duhu sploh. Članek se peča s položajem v Julijski Krajini, a povod so mu dale občinske volitve v Šempetru in Podgori, Člankar opozarja, kako izid teh volitev jasno kaže, kako pogrešena je fašistovska politika v teh krajih. V vseh teh občinah — tako izvaja člankar dalje — je pretežni odstotek Slovencev. Ker je njih zemlja trda in zlasti na Krasu težka za obdelovanje, morajo ti ljudje krvavo delati od zore do mraka, da prežive sebe in družino. Ravno ta boj z zemljo je vcepil ljudstvu zahtevo po deželni avtonomiji, ki ni nikakor izraz separatističnih stremljenj, temveč življenska potreba za revne prebivalce, ki jih danes tlači uradniški birokratizem in centralizem. — Kaj so pa naredili oblastniki, ker niso poznali ljudske duše ob važnih državnih mejah? No le da niso dali deželi samostojnosti, odvzeli so jo celo občinam ter postavljali komisarje, ki niso občinskih razmer dotlej niti poznali. Po vrhu se je list »II Friuli fascista« še norčeval iz slovenskih županov, češ da ni dovolj, če zna župan poslavljali kljuke nad svojo častitljivo ime, ampak da je treba tudi znanja, zato jo bolje, če pre-pusto svoje posle občinskim komisarjem. S tem je bil globoko žaljen politični in upravni čut tega ljudstva. Fašisti so pa stikali za nacionalisti ... Pa ne le to, tudi verski čut slo-veuskega ljudstva jo bil žaljen. Začel se jc
oster časopisni boj proti duhovščini in celo proti nadškofu, ker je slučajno po rodu Slovenec. Kdor je pisal te napade, si ni pač bil v svesti, kako tesno jo prepletena vsa zgodovina iu kulturna preteklost slovenskega naroda z delovanjem duhovščine. In če so časniki vladne stranke tako pisali, ne čudimo se, da so se jim ljudska srca odtujila. — Člankar zaključuje: Načini, ki smo jih zgoraj opisali, so se izkazali malenkostni. Zato so začela ob-lastva z mirovno ofenzivo. Videmski prefekt je prepotoval vso deželo; povsod je dajal obljube, pa tudi po nekoliko podpor. »Toda to ljudstvo ne prosi niti za palico niti za milost. Ono ve, kakšne so njegove dolžnosti, hoče in zahteva pa tudi svoje pravice. Oboje je v življenju združeno. Zato je najbolj pametna obmejna politika ta, da pustijo oblastva, da slovensko ljudstvo mirno vživa svoje pravice. Potem bo mirno zrlo v svojo bodočnost.«
IZ TRSTA.
Pretočeni teden je dosegla vročina v Trstu za letošnje leto svoj višek, kajti v sredo je kazal toplomer opoldne na solncu 54 0 C. Niti ob morski obali ni bilo občutiti najmanjšega hlada. Vse je hitelo v morje. Kopališča so prenapolnjena, vse je živo, vse mrgoli in ščebeta; po cel dan so ljudje v vodi. Žal, da sc danes v kopeljih nc dela več razlike med spoli. Vse se križa in meša brez ozira na moralo in dostojnost. Zdi se, da je sramežljivost že popolnoma izginila med ljudmi. Človek se čudi posebno »nežnemu« spolu. Kako neženirano se sprehaja med moškimi in kaže svojo nagoto, kakor bi bilo to nekaj samo-posebi razumevnega. Razmere so tozadevno pri nas tako daleč že dozorele, da je človeku, ki še kaj da na dostojnost, skoraj nemogoče, posečati javna kopališča. Pa ne samo v zaprtih kopališčih se gode take stvari, ampak tudi na odprtem obrežju. Na cesti, ki vodi iz Barkovelj v Miramar, n. pr. se ljudje kar na prostem slačijo, kopljejo, se skoraj nagi sprehajajo po cesti ali pa se tako zabavajo med grmovjem in pod drevesi. Oblasti puste v tem oziru ljudem vse »svoboščine«. V četrtek je pa prišel naliv in naenkrat je vročina padla; močan dež smo imeli tudi v soboto zvečer. Naliv je zrak prijetno ohladil. — Letina bo letos po tržaški okolici in Istri srednje dobra. Po nekaterih krajih grozdju škodi peronospora. Po tržiških trgih jc sicer veliko in lepega sadja ter zelenjave, toda vse jc drago. Zlasti zadnje dni jc zopet poskočila cena, odkar sta sc podražila kruh in meso. Vendar so ccne približno iste, kakor jih navaja »Slovenec« za ljubljanski trg.
Če se pomisli, da mora naša država uvažati moko in meso, ter čc upoštevamo zadnji padec lire, moramo reči, da so ljubljanske cenc mnogo previsoke, če jih primerjamo z našimi, ker vam ni treba teh živil uvažati in jc tudi vaša valuta v vednem dviganju. — Zaradi sorazmerno nižjih cen jc letos v Italiji tudi vse polno tujcev, posebno Ncmcev, Čehov, pa tudi Jugoslovanov. Naši ljudje pravijo: enkrat smo mi hodili v Jugoslavijo ceno jest in pit in v Avstrijo se oblačit, sedaj pa hodijo oni k nam ceno kupovat in ceno živet. Jugoslovanom bi ob takem bogastvu agrarnih produktov v lastni državi pač nc bilo treba hoditi v Italijo ceno kupovat in živet, čc izvzamemo morebiti manufakturo, ki pa po svoji dobroti daleč zaostaja za češkimi ali angleškimi produkti, čc bi gospodarstvo bilo tam bolje urejeno! Pa pri tem nc mislimo samo na državno gospodarsko politiko, ampak tudi zasebniki veliko v tem grešijo. Slišimo praviti n. pr., da stane življenje na Bledu letos za dan in osebo okrog 200 Din, t. j. 100 lir. V Italiji, v ubogi Italiji pa dobiš vso oskrbo v svetovnoznanih letoviščih za 50 lir na dan. Se ni čuditi, če jc potemtakem letos na Bledu in drugod primeroma malo tujccv in da obrtniki itožijo. Pridobitvcni krogi v Jugoslaviji sc bodo morali že priučiti, zadovoljevati se z manjšimi procenti dobička. Danes so menda taki časi, da bi hoteli gotovi ljudje čez noč obogateti. — Trst je pa seveda za tujce samo tranzitno mesto, lc malo jih ostane tu, največ jih gre v Portorose, v Gradež in v Benetke. Brzoparnik, ki vozi vsaki dan ob devetih v Benetke, jc vedno prenapolnjen izletnikov.
24. avgust je v Trstu termin, ko stranke najbolj menjajo stanovanja. Pred vojsko sc jc tc dni videlo po ulicah polno vozov obloženih z mobilijami. Po vojski je pa vsled pomanjkanja stanovanj in ker sc ni nič zidalo, ta prizor zginil s tržaških ulic. Letos je pa postalo v tern oziru žc živahnejše. Tc dni so se začeli ljudje zopet seliti in preseljevati. V zadnjem letu pa so začeli zopet več zidati; magistrat jc sezidal v Rojanu več hiš, kjer je z letošnjim avgustom na razpolago več sto stanovanj, in tako bo začela stanovanjska kriza ponehavati. Da bi sc pa najemnine znižale, ni nobenega upanja. Srečni, srečni bi bili, čc bi se prihodnje leto ne zvišale, ker hišni gospodarji, ki vedno tožijo, da nc morejo z dosedanjimi najemninami izhajati, hočejo tc spraviti na zlato predvojno pariteto. In vlada, ki jim gre vedno na roko, jim bo gotovo tudi to dovolila. Mestni magistrat ima z ozirom na preureditev in olepšavo Trsta velike načrte. Staro vojašnico na istoimen-nem trgu (sedaj piazza Obcrdan) bndo kmalu začeli podirati, tam nastane nov trg, na katerem bo postavljen spomenik Obcrdanku; trg bodo obkrožale monumentaine stavbe. Okrog teg ci trga nastane nov del mesta. Bivši Narodni dom popravljajo in orirciaio za sta^
novanjsko hišo; trg pred njim je tudi že zazidan, nova palača bo kmalu pod streho. — Znano kavarno Chiozza, ki je zapirala vhod v ulico XX. Settembre, so začeli podirati, tako da bo prost in širok vhod na Acquedotto. Ob vhodu v to ulico stoje tudi že nove palače. Regulirati nameravajo Piazza Goldoni, stare hiše bodo podrli, ulice, ki vodijo na trg, razširili; ravno tako mislijo podreti hiše, ki nekako zaključujejo ulico Carducci. Razširiti in urediti nameravajo ulice, ki vodijo na piazza Garibaldi in od tu proti cerkvi sv. Vincenca in proti Montebellu. V teh okrajih so v zadnjih dveh letih tudi sezidali več novih hiš. Seveda bodo zahtevala vsa ta nameravana dela mnogo denarja in časa. Kje bodo denar vzeli, je pa vprašanje, posebno sedaj, ko je pri nas denarna kriza; denarja je vedno manj in postaja vedno dražji in mestne finance niso ravno najboljše. Denarna kriza pa ni seveda lokalna, ampak se čuti po vsej državi in zato ni neverjetna vest, ki se vzdržuje, da si bo vlada pomagala iz te zadrege z inflacijo. Razen rednih stroškov ima italijanska vlada, da se vzdrži, še izvanredne stroške. Pomisli naj se samo, koliko jo stane njena milica! Da pridobi ljudstvo v južni Italiji, ki je gospodarsko strašno zanemarjena, za se in za svojo politiko, je vlada obljubila izvršiti razna javna dela in melijoracije, ki bodo stale milijarde. Vrhtega zahtevajo industrijalci in veletrgovci inflacijo. Da li se ji bo mogel dolgo upirati novi finančni minister Volpi, ki je tudi sam industrijalec in velekapitalist, to bo pokazala ta jesen.
Na praznik Matere božje je bil v Trstu ubit nek fašist. Podrobnosti o umoru niso še znane.
* * *
Mednarodna umetnostna razstava v Reki.
Dne 24. avgusta otvorijo v Reki umetnostno razstavo, katere se poleg italijanskih udeleže tudi jugoslovanski in mažarski umetniki. — Umetniki iz Julijske Benečije in Reke bodo imeli vsak svoj posebni oddelek.
Nesreča. V Škrbinah so te dni s strojem mlatili žito. Mlatilnici je stregel 26 letni Anton Lozej. Pri tem mu je prišlo slabo, zašel je z roko v valjar, ki ga je potegnil podse in ga popolnoma zmečkal.
Slovenska dramska umetnost. Minola dva praznika je gostovala tržaška šentjakobska >Čitalnica« v Idriji. Vprizorili so Bernsteino-vega »Tatu« in Nicodemijevega »Scampola«. Z obemi deli dosega Čitalnica splošno zelo lepe uspehe.
Dijaški dnevi v Kamniku in pri sv. Primožu.
I Jan pri Sv. Primožu je zapustil gotovo vsem udeležencem prijetne spomine. Izredno slabo oetrkovo vreme je presejalo naše vrste in pripeljalo k Sv. Primožu in v Kamnik najbolj delavne, idealne tovariše in tovarišice, ki so preko ovir prihiteli prav iz vseh sre-dišč dijaškega življenja. To je bil vzrok, da smo se takoj našli in oba dni živeli v prijetni skupnosti, ki nas je navdala s sklepom, da novo življenje med nami zahteva le takih, naravnih, priprostih dijaških sestankov in zborov.
Po zborovanju na griču Sv. Primoža je del zelo dobro razpoloženih udeležencev odšel navzdol v Kamnik in okolico, deloma so se dvignili navzgor v planine, deloma jih je pa pridržala idealna narava pri Sv. Primožu, kjer so si v petju, igrah in razgovoru krajšali solnčne popoldanske ure. Proti večeTu pa je oživel Kamnik, oživele njegove cerkve in videle, da so v njih katoliški dijaki.
Praznik Vnebovzetja Marijinega je na-vonjal v krasno jutro in tudi v naše duše. V župni cerkvi na Šutni se je pričela ob 7 dijaška sv. maša, ki jo je daroval g. svetnik Šinkovec. Tu se je najlepše pokazalo, da se je fcbral cvet katoliškega dijaštva, ki mu je bivanje v cerkvi duševni užitek. Kako lepo je bilo, ko smo prav vsi pokleknili k obliajilni mizi in se združili s svojim Bogom. To je tre-notek, ki azzove Faustov »Verweile doch...« Ob 9 so se pričela zborovanja dijaštva, ki so pokazala resno stremljenje po življenju, res vrednem kat. študenta. Ni šlo pri njih za brezplodne debate in razgovore, marveč za življenje. Niso se sklepale resolucije, vsak je sam uvidel, česa treba, in sklenil realizirati. Ne smemo preveč govoriti o novem življenju ■in reševati v besedah problemov, marveč naj začne vsak pri sebi udejstvovati Kristusov program ljubezni do Boga in bližnjega, to smo uvideli. Na delo, tako so izzvenela zborovanja v soglasju vseh. >Na delo« je bilo tudi geslo novoizvojjenih voditeljev.
Po opoldanskem odmoru se je pričel občni zbor SDZ. Iz poročila o enoletnem delovanju je bil razvidno, da nam je nujno potrebna malica, ki vodi zadeve slov. kat. dijaštva doma ,in v inozemstvu. Treba k, da to matico slov. ' kat. dijaštvo tudi odkritosrčno podpira. Po odstopu starega predsedstva je bilo izvoljeno novo, ki kot celota obeta mnogo dela v prihod-njosti.
Po litanijah smo se zbrali v dvorani Kamniškega doma in prisostvovali prireditvi Jalenove >S r e n j e«, katere režijo je vodil tov. Stare, Člani kamn. daj. poč. društva »Bistrica« so podali težko dramo tako občuteno in krasno, da od igralskih diletantov kaj takega nismo mogli pričakovati Čestitamo! ,
Finis coronat opus. Bilo je leipo te dni, vreme nam je še dovolj ugajalo, dasi je to ali ono, posebno izlete, malo pokvarilo. Nič ne de. Videli smo, da se moramo zbrati, če hočemo živeti in namena nismo zgrešili. Katoličan v vsem življenju, cel Slovenec in študent v vsem svojem delovanju, to so hoteli naši razgovori in tako smo se predstavili tudi javnosti, zato nas je poštena javnost tudi prijazno sprejela. Društvo --Kamnik« in »Orek sta nam dala vse na razpolago brezplačno. Uradi in kamniške gospe in gospodične so nesebično pomagale, kar jim je bilo mogoče. V župnišču in samostanu so dali kar so mogli. Stergarjeva hiša je postala dijaški dom in ga Stergarjeva naenkrat ~ študentovska gospodinja«. Vse to je na udeležence vplivalo zelo ugodno, ker so videli, da starejši razumejo študentovski stan v njegovi revščini in ideal-nosti. Čast takim starejšim, da bi le bilo povsod tako.
Zborovanje se je dovršilo v provincial-nem mestu, zato je razumljivo, da se ni dalo vse urediti bogve kako komodno. Tega tudi že vnaprej ni nihče iskal, ker študent in ko-modnost je in mora biti vedno dvoje, kar ne gre skupaj.
Naši dnevi so končani, razmere so se zboljšale in z jasnim pogledom zremo lahko bodočnosti nasproti.
Delavski problem na Kitajskem
Kitajsko gibanje, o katerem smo že večkrat pisali, da ni samo narodnopolitionega. ampak tudi socijalnega značaja, je zainteresiralo svet nekoliko bolj tudi za ondotne delavske razmere, evropski javnosti doslej več ali manj nepoznane. Te razmere so po opisih angleških listov naravnost obupne. Kitajski ročni delavec je sploh obsojen na pogin, niti mu ni vsled preplave Kitaja s cenenimi tovarniškimi izdelki, zlasti japonskimi mogoče prodajati svoje izdelke niti dobiti za nje potrebni materija!. In tako so ljudje prisiljeni iti delat v tovarne. Rokodelec z dežele se izseljuje v mesta, ne samo v pomorska s tujskimi kolonijami, ampak tudi v industrijska središča v notranjosti dežele. Tam stoji na tisoče revnih delavskih koč, ki ne zaslužijo niti tega imena. Moški, ženske in otroci prihajajo na delo tudi od zelo oddaljenih bivališč, in vseh sedem dni v tednu se pomika po dnevi in po noči njih brezkončna vrsta proti tovarni, ker na Kitajskem je tudi nedelja delavnik. Ako Evropejec dobi dovoljenje ogledati si kako kitajsko predilnico za svilo, potem se mu nudijo žalostne slike: otročiči, premagani od spanca ,leže vsepovsod okoli strojev, vsak čas v nevarnosti, da jih zgrabi kako kolo; vidiš tu otroke od 3—5 let delati nepretrgoma 12—16 ur. Taka mala deklica v predilnici zasluži več ko njen oče kuli, in to zavaja starše, da pošiljajo otroke v tovarne. Zakonov za varstvo delavcev ni. V maju 1922 je sicer National Christian Council o{ China v Šang-haju izdelal tozadeven pregram na temelju sklepov washingtonske konference s tremi glavnimi točkami: prepoved zaposlenja dece izpod 12 let, en dan v tednu odpočitek, zavarovanje zdravja delavčevega s skrajšanim delovnim časom, sanitetnimi uredbami itd. Toda težave, na katere zadevajo take socialne reforme v primitivnih kitajskih razmerah, so skoro nepremostljive.
Moderni tovarniški sistem po naših pojmih se je sicer v zadnjem desetletju nekako • azvil tudi v kitajskih podjetjih, a to le v takozvanih evropeiziranih mestih, kakor Šanghaj, Tientsin, Hankov, vsa ostala kitajska industrija pa temelji na starem sistemu s starimi šegami in metodami, ki imajo svoj izvor v pradavnih dobah. In zato pri tem starem sistemu z dolgim delovnim časom in s svojo ukoreninjeno navado, uporabljati za delo tudi otroke, delavec svoje ctroke takorekoč avtomatično vodi seboj v tovarno na delo in ne razume, kake fizične, moralne in ekonomične nevarnosti to pomeni. A preslabotna je na eni strani vlada, a prevelika na drugi strani revščina ljudstva, da bi se moglo poseči tu vmes z energično roko in preurediti razmere, da bi odgovarjale vsaj najprimitivnejšim socialnim zahtevam. Največje zlo leži pač v tem, da kitajski delavec ni organiziran. Samo v organizaciji je moč, in tudi evropsko delavstvo si je svoje pridobitve izvojevalo le s krepko organizacijo.
Vendar se v novejšem času zdi, kakor da so se začele dramiti tudi milijonske delavske mase Kitaja iz svoje otopelosti; val politične revolucije, ki je zajel ves ogromni 500 milijonski kitajski narod, je probudil tudi v rumenem delavcu spoznanje, da je tlačen in izkoriščan, — in to spoznanje je rodilo nezadovoljstvo, ki ga ne bo mogeče več potisniti nazaj v železno srajco prastarih navad in tradicij, ampak bo iskalo utehe v novih boljših pogojih življenja. Kitajski delavski problem je načrt, — načeli so ga kuliji in hotelski sluge v Kantonu in Hongkongu, ki jim je slučaj pokazal, da je v slogi moč, in da so močnejši nego so to mislili, — in ta problem zdaj ne bo več miroval. — Pametna akcija velesil je sicer v stanu Kitaj politično zopet pomiriti, a če mu ne bodo obenem tudi pomagale izvesti najnujnejših socialnih reform, potem jim utegne v bližnji bodočnosti povzročati še veliko večjih skrbi nego danes.
Poravnajte naročnino!
Prosveta.
CERKVEN KONCERT NA VRHNIKI.
Na Vrhniki se je v nedeljo, 16. t. m., vršil v dekanijski in župni cerkvi sv. Pavla cerkven koncert, najhrž prvi v tem kraju. Koncert je veljal — kakor je v lepem govoru razložil tekom koncerta tamošnji gosp. dekan I. Ketc — proslavi Brezmadežne, drugič proslavitvi 501etnega delovanja g. V. Levstika kot organista in pevovodje na Vrhniki in tretjič v vzpodbudo in vabo k sodelovanju pri cerkveni glasbi. Spored koncerta je obstojal iz dvajsetih, v dva dela razvrščenih pevsko-glasbenih točk, ki jih je v začetku sicer nekoliko boječe, potem pa čim dalje bolj čvrsto in vzneseno, vse dobro pripravljeno in dostojno izvajal okrog 30 glasov broječi vrhniški cerkveni pevski zbor pod vodstvom sedanjega organista in pevovodja gosp. Antona Gruma. Na orglah sem sodeloval kot spremljevalec podpisani; pri nekaterih točkah je nastopilo tudi po šest goslačev, med njimi ravnatelj celjske Glasbene Matice g. Karel Sancin, ki je umetniško dovršeno in občuteno igral še posebej goselski solo v Mozartovem »Ave rerum Corpus« in v Battistovem »O Jesu mi dulcissime«. V zadnji pesmi kakor tudi pri nekaterih drugih se je odlikovala solistinja sopranistinja, ki ima prijetno barven, prožen in izdaten glas. Zbor je glasovno dobro strnjen in precej izenačen; pri tenoru sodeluje tudi par ženskih nizkih altov. V dinamičnem oziru je zbor spretno niansiral; pogrešal sem le semtertja kakih naraščanj, ko je bilo treba pripraviti glavni poudarek. Izgovarjava jc bila v celoti hvalevredna; pazi pa naj zbor, da bo še bolj točen, ne le pri po-četkih in koncih, ampak tudi pri raznih vmesnih odstavkih. Vrhniški cerkveni pevski zbor ima že lepo vrsto let vztrajnega in uspešnega dela za seboj. Bog daj, da se mu ta vnema ne ohladi in ne zamre, in naj se pod sedanjim pevovodjem še izpopolni in kolikor moči dvigne. — V sporedu samem kot takem je bilo polovica tujih pevskih točk. Tega ne morem hvaliti, pač pa priporočam in nujno pozivam vse prireditelje naših cerkvenh koncertov, naj pri sestavi sporedov za cerkvene koncerte pa tudi za bogoslužne potrebe upoštevajo najbolj našo domačo, slovensko ccrkveno glasbeno slovstvo, zlasti novejše, ki iz njega danes hvala Bogu že lahko izbiramo in izberemo dovolj lepih, krepkih, izrazitih, učinkovitih, krajših pa tudi daljših skladb. Pri vrhniškem cerkvencm koncertu so bili od domačih skladateljev zastopani: Focrster z eno skladbo, Grum z eno, Kimovec z eno, Mav z eno, Premrl z dvema in Sattner s tremi skladbami. — Žal, da ni bilo na sedanjih že precej onemoglih mehaničnih orglah mogoče podati tudi kakih samostojnih orgelskih skladb, kar bi prineslo v koncert več spremembe, zanimivosti, marsikomu tudi gotovo tovrstnega željenega užitka. Koncert je trajal od petih do polsedmih, bil dobro obiskan in sc završil z blagoslovom z Najsvetejšim.	Stanko Premrl. * * *
»Ljudski oder« priporoča podeželskim odrom v prihodnji sezoni nastopne igrokaze: »Reka«, drama v treh dejanjih. — »Odpuščanje«,* drama v treh dejanjih. — »Clavigo«,* tragedija v petih dejanjih. — »Skriti biser«, drama v štirih dejanjih. — »Spokornica«, ža-loigra v treh dejanjih. — »Sovraštvo«,* igra v treh dejanjih. — »Ne v loterijo«, narodna igra v petih dejanjih. — »Bele vrtnice«, narodna igra v štirih dejanjih, — »Ne v Ameriko«, izvirna ljudska igra v štirih dejanjih. — »Revček Andrejček«, narodna igra s petjem v petih dejanjih. — »Stari Ilija«, ljudska igra s petjem v treh dejanjih. — »Na Osojah«, narodna igra v petih dejanjih. — »Lepa Vida«, drama v petih dejanjih. — »Prababica«, žalo-igra v petih dejanjih. — »Za pravdo in srce«, igrokaz v petih dejanjih. — »Mrak«, drama v treh dejanjih. — »Vcleturist«, burka v treh dejanjih. — »Namišljeni bolnik«, komedija v treh dejanjih. — »Zenitev«, komedija v treh dejanjih. — »Hlapec«, veseloigra v štirih dejanjih. — »Čevljar baron«, šala s petjem v treh dejanjih. — »Polet«,* komedija v treh dejanjih. — »Stric v toplicah«, veseloigra v štirih dejanjih, — »Lumpacij vagabund«, burka s petjem v treh dejanjih. — »Težke ribe«, veseloigra v treh dejanjih. — »Križarska vojna«,* veseloigra v treh dejanjih. — »Sluga in njegov grof«,* burka v treh dejanjih. — »Cirkus Smolensky«, veseloigra v dveh dejanjih. (Samo moške vloge), — »Svet«, komedija v treh dejanjih. — »Pod varstvom Matere božje«, ljudska igra v štirih dejanjih. (Samo moške vloge.) — »Tujec«,* legenda v treh dejanjih (samo za večje odre). — »Klavdija«,* jantiih (samo za večje odre). — »Klavdija«,* pasijonska igra v treh dejanjih (tudi za manjše odre). — Znamenje * znači, da je to nova igra. Razen teh iger si bomo preskrbeli do jeseni še nekaj novih iger, ki jih bomo objavili pozneje,
~~ Dopisi.
Iz Fure pri Kostclii. Pred kratkim se je pri nas ustanovilo gasilno društvo. Daleč naokoli ni takega društva, zato je toliko bolj potrebno. Možje in fantje imajo veselje in so prav pridno vežbajo. Zalibog je vsak začetek težak, tako tudi pri nas. Revno je naše društvo, sredstev nima nikakih. Da bi si mogli vsaj najpotrebnejše orodje nrbaviti, da imeli v slučaju potrebe vzeti kaj v roke, zato (
misli društvo v kratkem prirediti veselico, na katero že sedaj opozarjamo vse dobro misleče ljudi, ki jim je blagor in ljubezen do bližnjega na srcu, da se je udeleže! Čas bomo že objavili. Možjq in fantje, le neustrašeno naprej, ne dajte se oplašit^ od ljudi, ki govorijo in vse mogoče podtikajo društvu, namesto da bi ga složno podpirali! — Sedaj' prenavljamo našo župno cerkev in šolo.' Cer* kev bo dobila novo streho ter se bo zunaj in zno< traj temeljito popravila, za kar je bil že skrajni £a& Streha je bila že tako slaba, da se je bilo čuditi, da se ni že vse skupaj zrušilo. Pa saj ni čudno, 65 let je že, odkar je bila cerkev zidana, pa dozdaj ni bila, razen nekaj malenkosti, nič popravljena; Stroški bodo sicer veliki za naše siromašno ljud' stvo, pa ce so naši predniki (še jih nekaj živi ki se spominjajo, kdaj se je cerkev zidala), ki so bili še bolj siromašni, svoj čas zgradili za naše razmere tako veličastno cerkev, se tudi mi ne ustrašimo teh stroškov, samo da bomo imeli zopet popravljeno in prenovljeno, da bo v čast in ponos naši fari in vsej okolici! Za šolo nam je že lansko leto g. poslanec Š k u 1 j izprosil državne podpor« 30.000 Din, za kar smo mu zelo hvaležni. — Zelo nas je razveselil članek g. Š u k 1 j e t a v »Slovencu« o naših železnicah, ki se je po svojih bogatih izkušnjah v tem oziru tako zavzel za našo železnico in stvarno dokazal njeno potrebo za naše gospodarske interese in interese države same. Skrajni čas je že, da se na kak način odpomore našemu gospodarskemu propadanju. Železnica je edino sredstvo. Naša dolina je polna zakladov. Ima silne vodne moči in hrani v sebi krasen premog. Če bt dobili železnico, bi se razvila industrija, kopal bi se premog itd. Pa bi naše ljudstvo dobilo dela in jela doma. Zaprli so se dohodki naših krajev. Naš kruh je bil v Ameriki in s krošnjarstvom. Amerika je zaprta, krošnjarje preganjajo in zatirajo sploh. Mlajši narod se uči rokodelstva, a kam zopet s tolikimi rokodelci, ki pa dela ne morejo dobiti?! Zemlja je daleko premajhna, da bi nas mogla pre-živiti. — V nedeljo 2. avgusta je bila v sosednji hrvatski župniji na Brodu sv. birma. V soboto nas je obiskal prevzv. g. škof senjski dr. M a r u š i č. Za njegov prihod ni nihče vedel, zato mu nismo pripravili sprejema. Naši pevci, pod vodstvom našega pevovodje g. nadučitelja Marinča, so mu zvečer na Brodu priredili lepo in prisrčno podoknico s slovenskim petjem. G. vladika je bil vidno gi-njen in iznenaden ter se je g. pevovodji in pevcem prav ljubeznivo zahvaljeval. Ljudstva se je nabralo vse polno od blizu iu daleč. Ljudje so bili tega silno veseli, osobito še zato, ker na Brodu že dalj časa nimajo niti cerkvenega, še manj pa posvetnega petja. Tudi v nedeljo ob birmi je orgljal naš g. pevovodja. Vsa čast mu! — Zadnje leto je prišlo v naše vrste do razdora po krivdi gotovih ljudi. To je vsega obžalovanja vredno. Da se je složno delalo kot poprej, bi že lahko kmalu imeli društveni dom, ustanovili bi Orla in prav lepo in prijetno bi bilo, če bi imeli tudi godbo; ta bi bila posebno za naše kraje zelo dobrodošla, ker kaj takega daleč naokoli ni. Pa naj bi se mladina, namesto da bi hodila na ples in v slabe družbe, zabavala v društvih in se tako očuvala duševnega in telesnega propada!
Katoliški vestnik.
V. mednarodni katoliški kongres. Te dni
se vrši v Oxfordu V. mednarodni katoliški kongres, ki ga jc sklicala Inter. kat. liga (Ika, Zag, Švica). Zastopanih je približno 30 držav. Sv. oče je poslal kongresu pismo, v katerem izraža nujno željo, da bi kongres pospešil mednarodno sodelovanje katoličanov.
Fo sveto.
Vef-a vremenska nezgod ia Japonskem.
Nev.jork, 18. avg. (Izv.) Iz Japana poročajo, da je silen taifun zelo poškodoval mesta Osaka, Kioto in Kobe. Ob celi morski obali so silni valovi preplavili velik del obrežja. Taifun je zahteval tudi mnogo človeških žrlev.
Škoda znaša milijone jenov.
• • •
Izvoz ameriških filmov. Po najnovejši ameriški statistiki je cenjena vrednost izvoza filmov iz Amerike na 70 milijonov dolarjev. Samo ena filmska družba jc izvozila filmov za 5 milijonov dolarjev. Izvoz filmov iz Amerike stalno raste, uvoz tujih filmov v Ameriko pa pada. Največ filmov prodajo Amerikanci na Angleško, v Francijo in v Nemčijo, v najnovejšem času pa tudi na Češko, Poljsko in v Jugoslavijo.
V osmih urah iz Pariza v Belgrad. Francoska letalca Arachard in Carol sta pretekli teden zapustila Pariz z letalom ob treh zjutraj in priletela preko Lyona in Turina v Belgrad ob 12, uri 45 minut.
Francosko zlato v nogavicah. Vodilni bankirski krogi v Franciji so mnenja, da imajo francoski državljani še vedno za nekaj milijard frankov zlata in srebra skritega. Odkar podpisujejo posojilo v zlatu, pride v denarne zavode tedensko po 50 do 100 tisoč napoleo-nov iz raznih skrivališč. Najbolj priljubljena shramba za zlato in srebro pa so tudi na Fran-coskem nogavice, prav tako kakor pri nas.
»Razporoka« Kemala paše. Predsednik turške republike Mustafa Kemal paša je odslovil svojo ženo Latifo, ker da se je preveč vtikala v njegove vladarske posle. »The Pe-ople« prinaša sedaj iuterview z ločeno hanu-nio Latifo. Gospa pravi, da se je pri njej ponovil slučaj Napoleona in Jožefine. Svojega soproga ljubi in je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi mu pomagala uresničiti njegove načrte. Njun zakon da je bil moževi nadaljnji karijeri na poti in zato jo je žrtvoval kakor Napoleon Jožefino. Ne bo se pritoževala nad tem, tudi ne bo umrla vsled žalosti, ampak bo iskala utehe v delu.
Nova brzostrelna puška. Po najnovejših poročilih so oboroženi francoski vojaki v Maroku s puškami posebnega novega sistema Iz novih pušk je mogoče oddati zaporedoma 50 strelov, nc da bi bilo treba večkrat Bremeniti magacine.
železniški program.
■Svoječasno so v Ljubljani na kongresu jugoslovanskih inženerjev in arhitektov ugotovili program zgraditve železniških prog. Z liško železnico je približno realiziran prvi del tega programa.
Po kongresu so bile dograjene in predane prometu sledeče proge:
1.	Topčider—Mala Krsna,
2.	Niš—Prokuplje (proge še niso dogradili),
3.	Titel—Orlovac in Ljutomer—Ormož,
4.	Užice—Vardište ter Paračin—Stalac,
5.	Veles—-štip. Nadaljevanje te proge Štip—Kočana so začeli šele griditi,
6.	Liška železnica.
Druga etapa realizacije programa ima namen iz našega heterogenega železniškega omrežja napraviti smotreno celoto.
Tu je našteti:
1.	Unsko železnico, ki bi Dalmacijo zopet zvezala z zaledjem.
2.	Zveza malih kvarnerskih pristanišč s progo Zagreb—Sušak.
3.	Belgrad—Pančevo (most preko Donave).
4.	Kragujevac—Kraljevo—Raška (nor-malnotirna proga).
5.	Niš—Prokuplje. (Ta proga naj se takoj zgradi in naj se podaljša zaenkrat do Kosova.
6.	Rogatec — K r a p i n a. i 7. Varaždin—Koprivnica.
Z zadnjima dvema progama bi dobila Zagreb in Belgrad najboljšo zvezo z Mariborom in našo severno mejo.
K tej etapi bi bilo še omeniti zgraditev železniške proge k Plitviškim jezerom na liško progo.
Jasno je, da bi morala priti obenem z iz-gradbo navedenih prog tudi boljša dotacija za naša jadranska pristanišča.
Nova železniška uredba in tarif. »Službene Novine« z dne 15. t. m. prinašajo želez-niško-prometno uredbo (uredbo o prevozu potnikov in blaga na železnicah). Ta odredba stopi v veljavo po belgrajskih poročilih dne 1. oktobra t. 1. G. prometni minister je izjavil, da bo novi železniški tarif stopil v veljavo 15. septembra. V ministrstvu prometa pa trdijo, da bo stopil novi tarif v veljavo dne 1. oktobra, obenem bo objavljeno tudi kilo-metersko kazalo. Lomljeni tarifi bodo odpravljeni.' Komu naj verujemo?
ftov carinski tarif. Tiskovna zadruga v Ljubljani je pravkar idala Zakon o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami, kakor tudi pripadne odredbe. Nanjo opozarjamo vse pridobitne kroge, ki knjigo dobe pri založnici za ceno Din 26.50 s poštnino vred.
Naše trgovsko brodovje. Po statistiki iz srede oktobra lanskega leta šteje naša trgovska mornarica 836 enot s 100.698 netotonami in 92.471 konjskimi silami. Prištevši ribiške in privatne ladje imamo skupaj 7982 enot s 113.597 netotonami in 93.878 konjskimi silami.
Konkurz. O imovini Vinka Mauka, trgovca z mešanim blagom v Rakovcih, okraj Ptuj, je razglašen konkurz.
Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: »Ageko«, agencijsko komisijsko in informativno podjetje, družba z o. z. v Ljubljani (80.000 Din), Dravogradska rafinerija mineralnega olja G. Goli sen., družba z o. z. v Ljubljani (100.000 Din); Special im-
port Slanovec & Co v Ljubljani; »Gifokac, družba z o. z. v Mariboru (60.000 Din).
Produkcija svinčene rude v Sloveniji v juniju 1925. V mesecu juniju t. 1. je znašala produkcija svinčene rude v Sloveniji 1235 ton (v maju t. 1. 1332 ton); od tega odpade na Mežico 1195 ton (v maju 1292 ton) na Litijo pa 40 ton (v maju 40 ton). Pri kopanju je bilo zaposlenih 1282 delavcev (v maju 1.308 delavcev); od teh v Mežici 1241 (v maju 1267), v Litiji 42 (v maju 41 delavcev).
Produkcija cinkove rude v Sloveniji v juniju 1925. V mesecu juniju letos je bilo v Mežici nakopanih 28 ton cinkove rude (v maju 27 ton).
Produkcija svinca v Sloveniji v juniju 1925. V mesecu juniju t. 1. je natopila svinčarna v Litiji z 42 delavci 62 ton svinca; (v maju samo 1 tono, zaposlenih pa je bilo 40 delavcev). Svinčarna v Žerjavu je producirala v juniju z 244 delavci 870 ton svinca (v maju 773 ton); delavstva je imela svinčarna v Žerjavu obenem s cinkarno v Celju v maju 437.
Produkcija cinka v Sloveniji v juniju 1925. V mesecu juniju t. 1. je znašala v cinkarni v Celju produkcija c inka 258 ton, zaposlenih je bilo 207 delavcev (v maju t. 1. je bila produkcija le 180 ton; obenem s svinčar-no v Žerjavu je bilo zaposelnih 437 delavcev).
Hmeljarsko društvo v Žalcu je imelo na Veliki Šmaren izreden občni zbor. Društvo šteje nad 500 članov. Razpravljalo se je o legitimacijah za hmeljske obiralce, ki imajo polovično vožnjo. Mezdo za obiranje enega škafa svežega hmelja so določili na 1.50 Din poleg običajne hrane in stanovanja. Mezda brez hrane se določa po razgovoru. Razni govorniki so govorili proti preprodajanju hmelja in razpravljali o položaju tržišča pri nas in drugod. — Te dni, se je mudil v Žalcu vse-učiliški profesor Skorič iz Zagreba, da prouči škodljivce hmeljskih nasadov.
Stanje hmelja pri nas in drugod. B a č -k a. M nasadov je prav dobra, dve tretjini sta dobri do srednji. Na 1800 ha se bo pridelalo ca 20—25.000 stotov. Tu se najde tudi po pe-ronospori uničeno cvetje in kobule. Cenili so letošnjo množino na 40.000 stotov. Ž a t e c. Cene so do 2000 Kč za 50 kg. Upanje na dobro letino se je zadnje dni poslabšalo. Splošno obiranje se bo pričelo prihodnji teden. V N ii r n b e r g u so cene za novi hmelj 350 do 390 rajhsmark (marka nekaj nad 13 Din), za lanski lepo zelen 230—250 rajhsmark za 50 kilogramov.
Posctnikom mednarodnega velesejma v Pragi, (Od 6. do 13. septembra 1925.) Uprava praških velesejmov naznanja, da bodo poset-niki omenjenega velesejma imeli pri potovanju v Prago in nazaj popust na železnicah v kraljevini SHS 50%, v CSR 50% in na avstrijskih železnicah lahko potujejo v hrzovla-kih z listkom za osebne vlake. Pri potovanju z osebnimi vlaki pa bodo imeli posetniki praškega velesejma na avstrijskih železnicah 25 % popust.
Zadružna zveza v Gorici. Zadružna zveza v Gorici ima sedaj 170 članic in sicer 69 posojilnic, 17 izrazito konzumnih zadrug, 21 raznih kmetskih in gospodarskih zadrug, 22 stavbnih, 30 mlekarskih, 6 obrtnih ter 5 raznih zadrug. Promet zveze je znašal lani 70 milijonov lir. Čisti dobiček za leto 1924. je 13.142 lir.
Finančni položaj Italije. V finančnem letu 1924—1925, ki traja od 30. junija 1924 do 30. junija 1925, so znašali državni dohodki 20.457 milijonov lir, izdatki pa 20.245 milijo-
nov lir. Prebitka je 209 in pol milijona lir napram deficitu 623 milijonov lir v 1. 1923-24.
Napredek italijanskega trgovskega bro-dovja. V prvih treh mesecih t. 1. so italijanske ladjedelnice zgradile za 40.000 ton novih ladij. Na vseh italijanskih ladjedelnicah se sedaj nahaja v gradbi okoli 150.000 ton ladijskega prostora, od katerih se večina gradi v ladjedelnicah Julijske Benečije. Važno je omeniti, da se nahaja v gradbi označeni par-nik 33.000 ton s hitrostjo 20 milj za neko pa-robrodno družbo v Genovi. Kmalu bo dosegla italijanska trgovska mornarica tonažo 3 milijonov Ion in le malo ladij stavijo izven službe. Ker primanjkuje naročil, se nahajajo stare ladjedelnice v Liguriji in Neapolitaniji v težkem položaju.
Letina vina v Italiji. Uradno cenijo, da bo letošnja trgatev vina v Italiji dala 42.7 milijona hI napram 44.7 milijona v lanskem letu.
Borze.
Dne 18. avgusta 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.26—13.3G, Italija 201—202.4 (202), London 270.97—272.97 (272), Ne\vyork 55.55 —56.15 (58.875), Pariz 259-263 (262), Praga 164.9 —166.9 (166), Dunaj 7.82—7.92 (7.875), Curih 10.82 —10.90 (10.875).
Curih. Belgrad 9.225 (9.20), Berlin 122.70 (122.60), Italija 18.50 (18.55), London 25.05 (25.035), Newyork 515.50 (515.50), Pariz 23.95 (24), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.55 (72.47), Bukarešt 2.65 (2.65), Sofija 3.75 (3.75).
Trst. Ob 10.30: London 13530-13560, Pariš 12880-12920, Ne\vyork 27S5-2795, Curih 540—543, Zagreb 4970—5030, Dunaj 390—400, Praga 82.5—83. — Ob 15: London 13525—13575, Pariš 12910—1950, Newyork 2782.5—2792.5, Curih 539—542, Zagreb 4975—5025, Dunaj 390—400, Praga 82.5-83.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.685, Kodanj 162.30, London 34.465, Milan 25.44, Newyork 708.95, Pariz 32.91, Varšava 120.5. — Valute: Dolarji 708.20, angleški funt 34.38, francoski frank 32.95, lira
25.49,	češkoslovaška krona 20.99.
Praga. Devize: Lira 121.125, Zagreb 60.40, Pariz 157, London 163.95, Ne\vyork 34.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 75, Celjska posojilnica 201—205, Merkantilna 100—101, Ljublj. kreditna 225-265, Praštediona 848 (den.), Kreditni zavod 175—185, zaklj. 175.50, Strojne tovarne 105 (den.), Trbovlje 342 (den.), Vevče 117 (den.), Stavbna družba 165—180, zastavni listi 25 (den.), kcm. zadolžnice 25 (den. j
Zagreb. llrv. eskomptna 114—115, Kreditna, Zagreb 115—118, Hipobanka 65—65.50, Jugobanka 99.50-100, Praštediona 865—868, Ljubljanska kreditna 225, Slavenska 65—66, Eksploatacija 55—
55.50,	Šederana 495—500, Nihag 42, Gutmann 380 —385, Slaveks 150, Slavonija 48—49, Trbovlje 335, Vevče 110—115, 7 odst. inv. posojilo 77.50, vojna Odškodnina 288—289.
Dunaj. Efekti: Alpine 30.2, Greinitz 14.2, Trbovlje 43.1, Hrv. eskomptna 14.5, Leykam 17.5; Hipobanka 8, Slavonija 5.42.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske monte, 25 mm, 40 mm, 50 mm, fco meja 4 vag. zaklj. 500; hrastove vozovne deščice, 43 mm—2.65 m, I. in II., fco meja 1320 (den.); testoni, fco meja 5S0 (bi.). — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 77 kg, fco nakl. post. 2 vag. zaklj. 275; pšenica domača, fco Ljubljana 275 (den.); koruza sremska, fco Postojna trans. 5 vag. zaklj. 237.50; oves slavonski, par. Ljubljana 195 (bi.); laneno seme, la, fco Ljubljana 540 (den.). — Eksekutivna prodaja: Remeljni II. in III. vrste, fco vagon Lesce 35-70 kom. 129 kub. m 1.264, 60-60 kom.' 15 kub. m 0.216, 70-70 kom. 313 kub m 6.135, 80-80 kom. 5 kub. m 0.128, 100-100 kom. 25 kub. ni 1.000 1 vag. zaklj. 465.
Novi Sad. Pšcnica bačka, 1 vag. par. Ljubljana 200; koruza bačka 55 vag. Donava 190—192.50; koruza, Jesenice, ocarinjena, oktober, november 205; koruza bačka, Donava 205. — Moka 2 vag. št. 6 300 0 gg 450. — Tendenca spremenljiva.

©tol^elce
Vam nudi

Orlovski vestnik.
TEKMA SPODN.TELOGAŠKIH OKLOV.
V sobolo 14. avgusta se je vršila jako zani« miva tekma spodnjelogaššega Orla. Tekmovalo se je v teku na 10 km in sicer na progi Spodnji Lo-gatcc (Hotel Kramar)—Vrhnika (Rokodelski dom). Tekmovalci so sc za te tekmo pridno pripravljali. Zanimanje za tekmo pa je bilo tudi od strani publike naravnost ogromno, kar je pričala poznejša udeležbo, akoravno je bil čas tekme objavljen samo v dveh kratkih noticah v Slovencu preteklega tedna. Ljudje, ki kaj takega še niso videli, so seveda z nestrpnostjo pričakovali dneva, katerega se bodo tekme vršile. No, pa snj je bil to nekak mali maratonski tek, radi lega mogoče tako zanimanje. Pri-četek tekme je bil določen /.a 4. uro popoldne. Ljudstva se je nabralo že ob četrt na 4 na cestah, kjor se je tek vršil, toliko, da so imeli reditelji dovolj posla ■/. njimi. V Logatcu in na Vrhniki pa je gledalcev kar mrgolelo — po.-ebno pri startu v Logatcu in na cilju na Vrhniki, lfes težko je bilo, preriti se med to množico ljudstva, če nisi bil reditelj ali pa kaj la >vikšega .
Tekmovalci, 10 po številu, ki so bili tik pred tekmo zdravniško preiskani, so se podali malo pred 4. uro na prostor pred hotelom Kramar v Logatcu, kjer jo bil določen prostor za start. Postavili so se po vrsti tako, kakor je določil žreb. Malo pred četrto je zavladala na prostoru v Logatcu, kjer se jo nahajala večina Logatčanov, nenavadna tišina. To je bilo znamenje, da se tekma vsak čas prične. Točno 3 sekunde pred četrto se čuje rezki glas sodnika, ki je po udarcih časomera štet eden, dva, tri, in takoj nato pa zagrmi pričujoča množica: »Srečno in hitro teci« itd. Dvignilo se je na tisoče rok in robcev v pozdrav in zmago želeč. Komaj je odbila ura v bližnjem zvoniku štiri, že je bil prvi tekmovalec par sto metrov iz Logatca. Na vrsti je drugi tekmovalec. Teklo se je namreč v presledkih po 2 minuti. Zopet točno 2 minuti po četrti uri zleti dr i. nato čez 2 minuti zopet tretji itd. Pri odhodu vsakega tekmovalca isti prizor od strani gledalcev kot pri prvem. Ko so vsi tekmovalci odtekli, so ljudje kaj pridno ugibali, kateri izmed tekačev bo prišel na cilj v najboljšem času. Da se jc na posameznike tudi stavilo, ni potreba še posebej omenjati.
Vse tekače so spremljali sodniki na kolesih. Celo dolgo progo je občinstvo tekače navdušeno pozdravljalo.
Na Vrhniki svečano razpoloženje. Gledalcev se je po cestah kar trlo. Ob 4.30 je i>il naznanjen prvi, ki se je bližal cilju. Težko ie bilo držati red po cestah, dasi je bil reeliteljski zbor dobro organiziran. Vse je hotelo na sredo ceste, da od bližjo pozdravi zmagovalca. Komaj pa je bil prvi avizi-rasi, se je že od daleč slišalo pozdravljanje in živijo-klice. Zanimivo je bilo videti premikanje vsakokratnega tekača, katerega sicer ni bilo videti direktno, ampak se je videlo po v pozdrav so dviga-jočih rokah gledalcev, kako se .ie tekač premikal in približaval cilju. Povsod — posebno pa na cilju pred Rokodelskih domom nc Vrhniki — navdušeno pozdravljanje vsakega posameznega tekmovalca. Prvega tekmovalca, ki je dospel na cilj, pa je počastila tudi godba prosvetnega društva iz Logatca, ki se je nahajala na Vrhniki. Prvi, ki je pritekel na cilj, jo bil br. Andrej Novak. Rabil je točno 40 minut in 5 sekund. Imel je št. 2. Je torej enega prehitel med potjo. Upehan ni bil posebno. Takoj po dohodu je bil zopet zdravniško preiskan, kakor tudi vsi ostali za njim. Vsi drugi so si sledili v presledkih približno 1 minute. Zadnji je bil na cilju nekaj čez 5. uro. Na cilj je dospelo 8 tekmovalcev, 2 pa sta med potjo omagala, vendar pa tudi nekaj časa pozneje zdrava prispela na cilj.
Ljudje, med katerimi so bili tudi starši, bratje in sestre tekmovalcev, so nestrpno pričakovali razglasitve rezultatov. Po končanem teku so je do malega napolnil vrt za Rokodelskim domom z občinstvom, medtem pa je komisija ugotovila sledeče rezultate, ki so so javno vsem navzočim na vrtu razglasili: I. mesto br. Matija Istenič 39 min. 46 sek.; II. mesto br. Andrej Novak 40 min. 5 sekund; HI. mesto br. Josip Jerman 41 minut 32 sekund.
Prvi trije zmagovalci so bili od odseka Dol. Logatec nagrajeni s krasnimi darili. Prvi zmagovalec pa je dobil od Orlovske podzveze Ljubljana poleg tega še častno darilo v obliki tekača.
Takoj po razglasitvi rezultatov so tekmovale) zmagovalca br. Isteniča dvignili iia ramena ter g«
Otroka kapitana Granta.
51
(Potovanje okoli sveta.)
OFrancoskl spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
XVIII. poglavje.
Naši znanci iščejo vode.
Salinsko jezero je zadnje v vrsti lagun, ki so posejane okoli gorovja Ventana in Guamini. Včasih so hodile semkaj iz Buenos Ayresa brezštevilne karavane po sol, zakaj v vodah tega Slanega jezera je navadno veliko morske soli. Sedaj je voda v žgoči vročini izpuhtela, na dnu pa je ostala vsa sol, ki je bila preje raztopljena. Vse jezero je bilo podobno velikanskemu ogledalu, ko se je lesketalo v solncu.
Če je Talkav pravil, da je pri Slanem jezeru pitna voda, je mislil na sladko vodo rek in potokov, ki se na mnogih krajih izlivajo v kotlino. Toda v tem času so bili dotoki prav tako suhi kakor jezero samo. Žareče solnce je vse popilo. Misliti si morete, kako je bila četica potrta, ko je dospela do suhe kotline Slanega jezera. Treba se je bilo odločiti za nekaj. Onih par požirkov vode, ki so jo še imeli v mehovih, ni moglo ugasiti žeje, posebno ker je bila voda že skoro neužitna. Žeja jih je začela čimdalje bolj mučiti. Lakota in utrujenost sta zginevali v spričo te neizprosne nadloge. »Rukab« neke vrste šotor iz usnja, ki so ga bili postavili Indijanci v zavetju in ga kmalu zapustili, je sprejel onemogle popotnike, medtem ko so njihovi konji polegli po bregu in le neradi premlevali morske rastline in suho bičevje.
Ko so bili vsi v šatoru, je Paganel nagovoril Talkova in ga vprašal, kaj misli, da bi bilo začeti. Zemljepisec in Indijanec sta govorila hitro, vendar se je Glcuarvunu posrečilo, Uu ]e ujel nekaj besed.
Talkav je govoril čisto mirno, zato pa je Paganel mahal za dva. Pogovor je trajal par minut, nato pa je Palagonec prekrižal roke.
»Kaj pravi? je vprašal Glenarvan. Mislim, da sem prav razumel: Svetuje nam, naj se ločimo.
—	Da, v dve četi, je odvrnil Paganel. Tisti izmed nas, kojih konji že cepajo od truda in žeje in že komaj prestavljajo noge, naj nadaljujejo pot po 37. vzporedniku, kakor bo pač šlo. Drugi pa, ki imajo boljše konje, naj gredo po tej poti naprej proti reki Guamini, ki se izliva petdeset kilometrov odtod v jezero Sv. Luka. Če je tam voda v zadostni množini, bodo počakali tovarišev na bregovih Guami-nija. Če pa ni vode, se povrnejo in tako prihranijo ostalim nepotrebno pot.
—	In kaj tedaj? je vprašal Toni Austin.
—Tedaj pa se bomo morali odločiti za sto dvajset kilometrov dolgo pot na jug, do prvih izrastkov gorovja Ventana, kjer je dosti vode.
—	Svet je dober, je odgovoril Glenarvan, brez odloga se nam je ravnati po njem. Mojega konja žeja še ni preveč zdelala, pripravljen sem spremljati Talkova.
—	Oh, mylord, vzemite me s seboj, je poprosil Robert, kakor da gre za zabaven sprehod.
—	Ali pa nas boš dohajal, dečko?
—	I seveda, moja žival je izvrstna, kar sam sili naprej. Ali boste ... mylord? ... lepo vas prosim.
—	Pa naj bo, dečko, je dejal Glenarvan, ves vesel, da se mu ni treba ločiti od Roberta. Če trije taki kampeljci ne najdejo sveže in čiste vodice, bomo zares velike nerode.
—	Oho, kaj pa jaz? se je oglasil Paganel.
—	Ej, dragi naš Paganel, je odgovoril major, vi ostanete pri drugem krdelu. Preveč dobro poznate sedemintrideseti vzporednik in reko Guamini in vse Pampe, da bi nas smeli zapustiti. Ne Mulradv, nc Wilson, ne jaz si nc upamo poiskali Talkava na dolo-
čenem mestu, z vsem zaupanjem pa bi korakali pod zastavo našega Jakoba Paganela.
—	Naj bo, udam se, je odgovoril zemljepisec, ki mu je silno prijalo, da je prišel do večje oblasti.
—	Pa le nobenih raztresenosti, je pristavil major. Da nas ne pripeljete kam, kjer nimamo ničesar iskati, recimo n. pr. nazaj na obrežje Tihega oceana!
—	Neznosni major, vi bi to čisto gotovo zaslužili, je odgovoril smeje se Paganel. Sedaj pa mi povejte, dragi moj Glenarvan, kako se bosta neki sporazumevala s Talkavom?
—	Mnenja sem, je odgovoril Glenarvan, da midva s Patagoncem ne bova imela dosti govoriti. Sicer pa znam par španskih besedic in v skrajni sili bom znal že dopovedati Indijancu ali pa ga razumeti.
—	Pojdite torej, dragi prijatelj, je vzdihnil po-tolažen Paganel.
—	Preje pa še večerjamo, je zaključil Glenarvan, in spimo, če je mogoče, do ure ločitve.
Večerjali so brez pijače, ne da bi jih hrana kaj osvežila in spali so, kakor so pač mogli. Paganelu sc je sanjalo o hudournikih, slapovih, studenčkih, potokih, rekah in ribnikih, da cclo o vrhanih čašah, skratka o vsem, kjer je bila kedaj voda. Prava pravcata mora!
Naslednje jutro ob šestih so osedlali Talkovega, Glcnarvanovega in Robertovega konja; dali so jim piti poslednji delež vode, ki so ga dobre živali poželjivo vsrkale, čejirav je bila že smrdljiva. Nato so jih trije jezdeci zajahali.
»Na svidenje, so dejali majou, Austin, \Vilson in Mulrady.
—	Predvsem pa glejte, da vas ne bo nazaj!« je pristavil Paganel.
Kmalu so Patagonec, Glenarvan in Robert zgubili izpred oči četico, ki so jo bili zaupali zemljepiščevi preudarnosti. Misliti si morete, da niso bili prav nre-vee veseli.
to
>
ta
r«.
t« G
v» s«
C3
I w
S
i >NI
M j >8 .-f
'-"T'3 £ >
«
Mg
. C3_
^ C "3 O
c«
O co
ra

G >
a* i«
o
rES O
SNS
55 a
Scci>$
2 S
C3 O. •—s. —<
— <H fcH
o (D
.—, S-. 0J
. <U aj
Čt N i
8 § 1 > m .
t- ^
rri N	tH
C3	—»
i—• .	</>
19»	O
~ . o
c
eo S
35
a>
>N
oh navdušenem pozdravljanju občinstva nosili naokrog.
Tako približno se je izvršila zopet orlovska slovesnost, ki je prva te vrste v Sloveniji.
čas, katerega so tekmovalci dosegli, je časten, ker je treba upoštevati, da so se trenirali le 14 dni, da je bila cesta vsled dežja premočena in blatna in da tekmovalci niso imeli predpisanih čevljev za te vrste tekem.
Čast zmagovalcem — čast prirediteljem in vsa čast pa tudi vsemu občinstvu Logatca in Vrhnike, ki so s svojo navzočnostjo pripomogli, da je cola slovesnost tako lepo uspela. Jože Hv.
OREL NA RAKEKU	" ■ "
priredi dne 23. avgusta celodnevno prireditev kot 15 letnico društvenega obstoja. Pri telovadbi nastopijo telovadci vrhniškega okrožja. Po telovadbi prosta zabava, združena z vrtno veselico, bogatim srečolovom, šaljivo pošto, dražbo in petjem. Svira godba Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Če-rina. Vsi, ki ste naklonjeni orlovski ideji, najiskre-nejše vabljeni. Za vse je zadostno in ceno preskrbljeno. — Bog živi!
Smorska orlovska srenja priredi dne 23. avgusta 1925 orlovski tabor v Smrjenih pri Sv. Šte-ianu; ob 9 dopoldne skušnja za petje in telovadbo, ob 10 sv. maša, nato tabor pred cerkvijo, telovadba in petje ter turška kavarna. — Med prireditvijo igra škocijanska orlovska godba. Za jedila in pijačo preskrbljeno. Vabljeni vsi od blizu in daleč.
šolski vestnik.
Vri I. drž. gimnaziji v Ljubljani se prično razredni izpiti 24. avgusta, vpisovanje se bo izvršilo 1., 2.. 3. septembra. K vpisovanju mora prinesti vsak učenec lansko letno izpričevalo. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 5. septembra. Natančni podatki so razvidni iz razglasa na črni deski.
Zaietek šolskega leta 1925126 na II. drl. realni gimnaziji v Ljubljani na Poljanah. 1. Ponav-Ijalni izpiti, ki se začnejo za IV. in VIII. razred 24. avgusta, za druge razrede pa 28. avgusta ob 8, so dovoljeni vsem, ki so zanje prosili. 2. Vpisovanje učencev, ki delajo sprejemni izpit za I. razred, je 31. avgusta od 8—9. ure, na to se vrši izpit »d 9.—12. ure. 3. Vpisovanje učencev z drugih za-fodov je 2. septembra od 11.—12. ure v ravnateljev! pisarni, zavodovih učencev pa 3. septembra ob 9. uri v razredih. 4. Nižji tečajni izpit se začne 85. avgusta. 5. Druge podatke vsebuje ravnateljev razglas na deski v zavodovi veži. — Ravnateljstvo.
Mestna ienska realna gimnazija v Ljubljani. G ' m n a z i j a : Ponavljalni (razredni) in dodatni izpiti 27. in 28. avgusta ob 8 in po tabeli. Nižji
tečajni izpiti od 29. avgusta do 3. septembra po raznoredu na deski. Vpisovanje novih gojenk za
I-	do VII. razred gimnazije 3. septembra od 15. do 18. ure. Sprejemni izpiti za te gojenke dne 4. septembra ob 8. Vpisovanje gojenk, ki so bile že na zavodu, 5. septembra od 9—11. Otvoritvena služba božja 6. septembra ob 9 v nunski cerkvi. Pouk se prične 7. septembra ob 8. — Trgovski tečaj: Vpisovanje 14. septembra od 9 do 11; sprejemni izpit 15. septembra ob 8. Pričetek pouka 16. septembra ob 8. — Gospodinjska šola: Vpisovanje 1. oktobra od 10 do 12. Pričetek pouka 2. oktobra ob 8.
Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani se bodo vršili razredni (ponavljalni) in dopolnilni izpiti dne 29. in 31. avgusta, zrelostni izpiti pa od
1.	do 4. septembra. Vpisovanje v otroški vrtec in dekliško vadnico je 4. septembra, v II. do IV. letnik učiteljišča pa 5. septembra, oba dneva od 10. do 12. ure. Kandidatke morajo prinesti k vpisu zadnje letno izpričevalo. Natančni podatki so razvidni iz razglasa v veži šolskega poslopja.
N'a državnem moškem učiteljišču v Ljubljani se bodo vršili razredni (ponavljalni) in dopolnilni izpiti od 25. do 28. avgusta, zrelostni izpiti in sicer pismeni dne 1. septembra, ustni pa 2. in 3. septembra. Vpisovanje v vadnico in v I. letnik bo dne 4. septembra; istega dne se bo tudi izvršila zdravniška preiskava gojencev I. letnika. Vpisovanje v
II-—IV.	letnik bo dne 5. septembra od 8 do 1(1. K vpisu v višje letnike mora prinesti vsak gojenec zadnje letno izpričevalo. Natančni podatki so razvidni z razglasa v šolskem poslopju.
Začetek šolskega leta na državni realki t Ljubljani. Razredni (ponavljalni) izpiti se bodo vršili po razporedu, ki je bil pismeno dostavljen prizadetim učencem. Nižji in višji tečajni izpiti se prično 1. septembra ob 8. Prijava k sprejemnemu izpitu za prvi razred je v nedeljo 30. avgusta od 9 do 12; sprejemni izpit pa se prične v sredo, dne
2.	septembra ob 8. Vpisovanje učencev iz drugih zavodov za II.—VII. razred je v torek 1. septembra od 10 do 11. Vpisovanje zavodnih učencev in tudi onih, ki so napravili sprejemni izpit za prvi razred, je v četrtek 3. septembra ob 8 v razredih, v katere spadajo. Natančni podatki na deski v avli. — Ravnateljstvo.
Naznanila.
Izvencerkveni shod ima danes zvečer ob 8 križanska moška Marijina družba v družbeni dvorani. Polnoštevilno!
Dijaški vestnik.
Podružnica SDZ za ribniški okraj ima redni občni zbor dne 23. avgusta ob 3 popoldne v dvo-
rani KID v Ribnici. Spored: Poročila odbornikov, volitve novega odbora in slučajnosti. Za člane je udeležba obvezna.
Knjige in revije.
Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. II. natis, pregledan in s kazalom izpopolnjen. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 22—, s poštnino Din 23.50. — V zbirki zakonov je izšel 2. natisk Zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Izdaji je pridejano obsežno kazalo, ki zelo olajša hitro orientacijo v zakomi. Poleg tega je pridejana tudi tabela, na podlagi katere se takoj lahko izračunajo prejemki državnih nameščencev in nastav-ljencev.
Turistika in šport.
Prvo kolo za kraljev pokal. Prvo kolo tekem podzveznih reprezentančnih moštev za kraljev pokal se je zaključilo pretečeno nedeljo s pričakovanimi zmagami Zagreba, Belgrada in Splita. Vendar so izpadli rezultati mnogo tesnejše kakor se je računalo. Split je zmagal nad Sarajevom z 1 : 0, Belgrad nad Osjekom s 3 : 1 in Zagreb nad Ljubljano tudi s 3 : 1. Prihodnjo nedeljo se igra v Splitu in Belgradu semifinale med Splitom in Su-botico ter med Belgradom in Zagrebom. — Tekma med ljubljansko in zagrebško podzvezo se je vršila na igrišču Ilirije, ki se je nahajalo vkljub deževnemu vremenu v soboto in nedeljo dopoldne v prav dobrem stanju. Sodniku Csajagu iz Subotice sta se predstavili moštvi v sestavi: Ljubljana: Miklavčič — Pogačar, Beltram (vsi Ilirija) — Zem-Ijak (Primorje). Zupančič G., Lado — Zupančič I., Oman (vsi Ilirija), Pleš (Hermes), Doberlet (Ilir.), .lamnik (Jadran). — Zagreb: Mihelčič (Gradjan-ski) — Vrbančič (Concordia), Dasovič (Gradj.) — Remec (Gradj.), Premrl (Hašk), Hitrec (Gradj.) — Mlinaric, Buble (oba Zelezničarski ŠK), Babič (Hašk), Plazzeriano (Hašk), Pavelič (Cone.). — Igra s strogo športnega vidika ni bila na posebno visoki stopnji. Toda hitro izmenjavanj napadi, naj-ostrejši tempo in obojestranska požrtvovalnost so ji dali oni posebni, pokalnim tekmam lastni značaj ter priklenili publiko v toliki meri, da jih je bilo med približno 2000 gledalci malo, ki niso takorekoč soigrali. Obe napadalni vrsti sta stremeli do gola vedno po najkrajši poti, zato tudi obramba ni imela časa izbirati sredstev. Igra ljubljanskega teama je bila — ako se izvzame nesigurnost v prvih minutah ter popuščanje obrambe zadnje četrt ure — uspešnejša; napadalni vrsti Ljubljane se je nudila marsikatera prilika doseči vodstvo. Zal je manjkalo notranjemu triu v odločilnih momentih vedno one zadnje odločnosti in prodornosti, ki bi bila Ljub-
ljani lahko prinesla laskavo in ne nezaslužena zmago. V tem je ležala slaba točka našega moštva. Napadalna vrsta, v kateri se mali Pleš kot vodja in srednji napadalec ni mogel uveljaviti, je bila razcepljena v dve polovici in Doberlet, mnogokrat najuspešnejši napadalec, je stal posebej med dvema igračema, s katerima ni vigran. Halfi so bili izvrstni, vratar Miklavčič istotako, obramba pa je zadnje četrt ure po blesuri Pogačarja popustila. V tem odlomku igre je dosegel Zagreb vse tri gole. — Zagreb je imel svoje najboljše moči v obrambi. Zlasti velja omeniti vratarja Mihelčiča in branilca, ki sta bila taktično izvrstna, trša in vstrajnejša od naših. Halfi so bili tudi pri Zagrebu jako dobri, zlasti levi Hitrec. Fonvard je kombiniral netočno in prenagljeno, posamezniki, med njimi posebno Buble, pa so razvili veliko prodornost in brzino.
Tekme za juniorski pokal SK Ilirije. V nedeljo se je zaključilo tekmovanje juniorskih moštev za prehodni pokal SK Ilirije. Izmed 10 sodelujočih moštev je izšla kot zmagovalec Ilirija, ki je v zaključni tekmi zmagala nad SK Reko s 5 : 1. Utešno darilo med klubskega odbora (žogo) si je zasluženo priboril SK Mars.
Hazena. Hazenski <' užini Ilirije in Atene sta gostovali v soboto in nedeljo izven Ljubljane. Ilirija je nastopila v soboto v Murski Soboti proti tamkajšnjemu SK Muri, kateri je podlegla z 9 : 10. V nedeljo je nastopila v Mariboru proti SD Rapid ter po efektni igri zmagala z 10 : 0. — Atenašice so igrale v soboto v Mariboru z SSK Mariborom, vodilno bazensko družino v Mariboru, ter zmagale po trdem, zelo efektnem boju v razmerju 13 : 3.
Plavalne tekme ob priliki proslave 30 letnice obstoja Prometnega društva v nedeljo 23. t. m. v Grajski kopelji na Bledu ob 9 dopoldne. Spored: Dečki sprint poljubni tempo 50 m. Jun. sprint poljubni tempo 50 m. Dame sprint poljubni tempo 50 m. Gospodje prosto 100 m. Dame poljubno 300 m. Gospodje stalela 4 X 100 m (ako se prijavi dvoje društev). Gospodične hrbtno 100 m. Gospodje prsno 200 m. Gospodje hrbtno 100 m. Gospodje prosto 500 m. Dame štafeta 4 X 50 m (ako se prijavi dvoje društev). Skoki: g. sen. — Lastavica, na glavo nazaj, delfin ali vijak, salto naprej, salto nazaj, poljubni skok. G. jun. — Lastavica, skok s prigibom, na glavo nazaj, poljubni skok. \Vatter-pollo (v slučaju, ako se prijavi dvoje društev). Potapljanje. Vsaka proga se plava v slučaju, da so najmanj 3 priglašenci. Vse eventualne premembe sporeda se pravočasno objavijo. Vabljena so vsa športna društva in posamezniki, da pravočasno vpošljejo prijave. Prijave s prijavnino Din 10.— za tekmovalca je vposlatt tajništvn (g. Drago Bitencu) Prometnega društva na Bledu. Prijave se sprejemajo do 22. t. m., na dan prireditve pa do 9. ure na tekmovalnem prostoru. Za številno udeležbo se priporoča plavalni odsek prometnega društva na Bledu.
MALI OGLA
Vsaka drobna vrstica Din 1'50 ali vsaka beseda SO par. Najmanjši S Din. Oglasi nad detet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Vsi brezposelni
fn tisti, ki hočejo ob prostem času kaj zaslužiti, naj pcšljcjo svoj naslov na: POŠTNI PREDAL štev. V., Ljubljana.	5395
Dijakinje — dijake
tramc bivša učiteljica v dobro celo oskrbo po ugodni coni. Na željo nemško kon-verzacijo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Šifro: -Prijeten dom« 5t. 5392.
PRODAJALKA
fnešane stroke, starejša moč ki bi imela veselje samostojno voditi podružnico z vinotočem na deželi in ki lahko založi nekaj kavcije, se sprejme. — Ponudbe na upravništvo lista pod šilro: »Poštena« St. 5377.
DVE DIJAKINJI
*e sprejmeta na dobro hrano in stanovanje ter strogo nadzorstvo. - Naslov v upr. »Slovenca« pod štev. 5398.
Vrtnar
damski, trezen, popolnoma vajen zelenjad. in sadnemu vrtu, sc takoj sprejme. — Zglasiti se je pri M. DOL-NICARJU, posest, v Šmart-nem ob Savi, pošta Moste.
5390	P 44/25—12
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Dne 3. septembra 1925 ob 10 dopoldne se prodajo pri tem sodišču, soba št. 6, na javni dražbi nepremičnine vi. št. 199, d. o. Brež:.ce, obstoječe iz hiše št. 55 z gostilniško koncesijo, gospod, poslopja, dveh njiv in vrta, v skupni izmeri 64 arov in 45 m-'. Izklicna cena 200.000 Din. - Dražbeni pogoji so tu na vpogled.
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek I., dne 9. VIII. 1925.
rasss NAMEŠCENJA
seh strok v Sloveniji, Hrvatski in drugod, lahko dobite v najkrajšem času, ako se takoj pismeno obrnete na naslov: Oglasno-Namjcstbeni odsjek »Delta Stan«, Zagreb, Ilica 7.
STENICE!
Obl. konc, zavod za pokon-čavanje mrčesa sporoča, da je dospelo prvovrstno sredstvo proti stenicam. — »PANA« — LJUBLJANA, Poljanska cesta 12.
PRODAM Dr. J. r. Weiss WeHgeschichle, 23 brezhibnih zvezkov v izvir, krasni polusnjati vezavi, a šc raje to zamenjam za dobro ohranjen, priprost HARMONIJ 5 okt., 1 koleno dinam.) Znamka! Fr. Juvan, Ljubno, Podnart.	5315
VEČJI
trgovski lokal
ali prostor, kateri bi sc dal preurediti, s primernim suhim skladiščem, v sredini mesta ali Gosposvetski cesti, SE IŠČE. — Ponudbe na Poštni predal štev. 112, Ljubljana.	5366
Prodam
Išče se zanesljiv hišnik
r a neko vilo v Ljubljani. Stanovanje takoj prosto — vpokojenci imajo prednost. Pismene ponudbe z opisom in navedbo naslova za informacije je poslati uprav-nistvu »Slovenca« pod šifro . Zanesljiv hišnik.« 8t. 5409.
Pošteno dekle
f dežele ali iz mesta se. 6prejmc kot gospodinja k san-ostojnemu gospodu. Vlo-lili mora 4000 Din kavcije, 'redstaviti se treba osebno, laslov v upravi pod: 5412.
SLUŽKINJO
•prejme uradniški par z Ivjlclno deklico v lepem :r£u na Dolenjskem, oh žel. elektrika in vodovod. — Ubogljiva in živahna naj se idvi pod šifro: »Stalna, na upravo lista pod štev. 5422
Potrebujem za takojšnji na stop neoženj., izučenega
KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA
f:j bi bil obenem dobro iz-vezban in izprašan šofer. Andrei Poglaj, Rakek 139
prav dobro, veliko železno STISKALNICO za sadje ali vino, brez koša. - Oglasiti se je v Stožicah štev. 54, pošta Jezica.	5396
Proda se HIŠA
t. vsemi gospodarskimi poslopji, nad 4 orale zemlje: njive, travnik in sadni vrt, blizu Domžal. - Naslov v upravi lista pod štev. 5399,
KLAVIR čni, jako dobro ohranjen, zelo ceno naprodaj. - Karlovska cesta 26
HARMONIKA
trivrstna, polkromatična, se po ugodni ceni proda. — Ogleda se pri H. KENDA, Ljubljana, v trgovini. 5015

raodroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke, dobite najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).	5209
Bencin - o!]e!
Delavnica za popravila auto-raobilov in motociklov. — Izposojevanjc koles in popravila. — Pneumatika, vsi deli in oprema najceneje pri
»Express«
d. d. z. z. Ljubljana, Vegova ul, 8.
Zahvala.
Povodom svojega imendneva j prejela sem od cenj. znancev in gostov toliko čestitk, krasnih šopkov ln cvetja, da se žal ne morem vsakemu posebej zahvaliti. Zato naj blagovolijo sprejeti vsi dragi znanci in ljubi gostje tem potom mojo najprisrčnejšo zahvalo za ljubeznivo pozornost.
Marija Tauses
hotel in restavracija Loyd
Najnovejša izoojdira!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA
Selenburgova ul.6/1, Gllnte-Vit 48
denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni
zavržen, zato ker
ima reklama
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deieli največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vedno n§peh!
Objavljam, da pričnem z dnem 30. avgusta 1925
prevažati 2 osebm auto-
t/lir»!m enodružinsko — I\U|J1III vili slično hišico
s komfortom in vrtom — ne
v dekoracijo na velesejmu sprejema RUD. SEVER, Gosposvctska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča. 5046
se dobijo v restavraciji j ^tt^Z™
GROSUPLJE. I ca« pod: »Plačljivo« 5365.
Zastopnika s skladiščeni
agilnega strokovnjaka s primerno garancijo — išče dobro uveden prvorazredni bački mlin 450 q kapacitete, za kranjski rajon. — Obširne ponudbe na upravo lista pod: Marka« št, 5410,
Ike in prtljago
proti naročilu s postaje Rakek v poljubno določene kraje, po najnižjih konkurenčnih cenah.
Andrej Poglaj, Rakek 139.
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času,
[. T. D. v
Kopitarjeva uiica 6/11.
Upravni odbor Bračko-Amerikanske Banke d. d. u Supetru na Braču zaključio je, da se raspiše natječaj na upražnjeno rnjesto upravitelja ovc banke. — Plata je Upravitelja Din 7000.— (sedam hiljada) rajesečno unaprijed, a ima i trinaestu platu.
Natjecatelji imaju podnijeti pismenu molbu Upravi Bračko-Amerikanske Banke u Supetru n a j d a 1 j c do 30. augusta o. g. i ponudi priložiti dokaze o tomc:
1.	da su naši državljani, a po narodnosti Hrvat, Srbin ili Slovenac;
2.	da sil za bankarsku struku potpuno kvalifikovani;
3.	da. su barem pet godina neprekidno i sa uspjehom bili uposleni kod jedne banke;
4 da su neprikornog političkog i moralnog vladanja.
Prvenstvu imaju oni natjccatelji, koji su več samo-stalno upravljali jednim novčanim zavodom ili imali prokuru. — Riješenjc Uprave o dobivenim molbama uslijediti če najdalje do 15. septembra o. g.
Od Bračke-Amerikanske Banke d. d.
Supetar na Braču, dne 13. avgusta 1925.
NAJBOLJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
BLAGAJNA
tvrdke Adlersfliigel, je naprodaj za 4000 Din. Blagajna je popolnoma nova. s 3 ključi in tresorjem, visoka 68 cm, široka 58 cm, globoka 52 cm; leseni podstav 57 cm. — Župnl urad Za-gradec na Dol.	5421
Naznanjamo, da ic Vsemogočni dne 17. avgusta ob 13. uri poklical
k Sebi po plačilo našega velezaslužnega gospoda organista ir .ovodjo
Vinko Levstika
nadučitelja v pokoju.
Skozi 50 let je orglal in vodil petje na našem ccrkvcncm koru in dvigni srca Vrhničanov z lepim petjem k Bogu, Ljubi Bog naj dvigne sedaj njegovo dušo med nebeške pevce!
Prcdstojništvo in pevski zbor župne in dekanijske cerkve sv, Pavla na Vrhniki.
Krajni šolski svet na Vrhniki naznanja tužno vest, da jc umrl dne 17. avg. ob 13. uri na Vrhniki velezaslužni gospod
S"*'-',-. i.: -, m. v,-:.v...a;Vfi
nadučitelj v pok.
ki je služboval nad 28 let v našem kraju. Slava njegovemu spominu!
Vrhnika, dne 18. avgusta 1925.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,
izdajatelj: dr. Fr, Kulovec.
urednik: Franc Tersej{lav-