Poštnina plačana r gotovini. Ljubljana, sobota 20. febrnaija 1937 Cena t Din j pr& vniStVO; ujUDijana, tVn&riJeva ulica 0 — reiefon St. 8122, 8123, 3U1 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Belen-Mirgovs UJL 8 — Tet 1392, 8492. fodruzmca Maribor: Gosposka ulica st. u — Telefon St. 2456. podružnica Celje: Kocenova UL St. 2 Telefon St. 190. ttaitmi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št 11.842, Praga fiislo 78.180, Wlen ftt 105.241. Po atenski konferenci Na. atensko konferenco je svet gledal se z mnogo večjo pozornostjo, nego se že na splošno uveljavlja ob zasedanju stalnega sveta Balkanske zveze. Trije diplomatski dogodki so obračali nase pažnjo Evrope in še posebej pozornost balkanskega prebivalstva samega, dogodki, o katerih se je po pravici pričakovalo, da bodo imeli poglavitno vlogo v atenskih razgovorih. Na prvem mestu }e bil vsekakor pakt prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo, potem itali-jansko-angleški džentlmenski sporazum za sredozemsko področje ter milanski sestanek med turškim in italijanskim zunanjim ministrom. Seveda je bilo rasen tega še drugega gradiva, ki se je imela konferenca baviti z njim, kakor nam pripoveduje sedaj tudi uradni komunike. Da se ie atenska konferenca izrekla glede bolgarsko-jugoslovenskega pakta absolutno pozitivno, je samo po sebi umljivo in ugotovitev, da ustreza smotrom Balkanske zveze ter mirovni stvari, je bila trdna vera vseh faktorjev, ki so se za ta pakt potegovali, ga pripravljali in končno realizirali. Pa vendar se ne sme prezreti, da so bili na delu zli duhovi, ki so izkoriščali ta pakt z razdiralnimi težnjami, nadejajoč se, da bo pripomogel ne k utrditvi kcm-paktnosti Balkana, marveč nasprotno k medsebojnemu nezaupanju. Parlamentarna akcija nekih opozicionalnih faktorjev v Rumuniji, akcija, ki je posegla po sumničenju napram temu paktu. je komaj malo za nami. Tudi na Grškem so se v opozicionalnih političnih krogih sprožili pomisleki ob tej priliki, nekako iz istih nagibov, iz istega vira nezaupanja. Torej so neki faktorji v teh dveh državah, ki se bojijo, da bi moglo jugoslovensko-bolgai sko prijateljstvo v bodoče pomeniti ogražanje grških in rumunskih interesov; koliko so taka sumničenja izhajala iz zunanjih krogov, zainteresiranih na zrahljava-nju vezi med balkanskimi prijatelji, o tem si ni težko napraviti sodbo. Toda kakor se je pokazalo, tudi ni bilo težko, razpršiti pomisleke in atenska konferenca se je izrekla pozitivno in na zelo decidiran način. Napovedovalo se je, da se bo bolgarsko-j ugoslovenski prijateljski pakt razširi! še na druge balkanske države. Uradni komunike take napovedi ne vsebuje, kar je povsem prirodno, saj se more kaj takega podati šele, ko je diplomatska akcija povsem dozorela. Tega seveda še ni mogoče trditi. Vendar je konferenca smatrala za umestno, da uvrsti v komunike stavek, kjer se izraža pričakovanje z obnovo prijateljskega sodelovanja med vsemi balkanskimi narodi Z vsem tem je atenska konferenca izrekla popolno zaupanje v dosežene uspehe jugoslovensko-bolgar-skega zbliževanja ter manifestirala, da se vrši v prospeh vsega Balkana. Komunike je podčrtal pomen itali-jansko-britanskega džentlmenskega sporazuma za ohranitev miru in stabilnosti v sredozemskem področju. Nedvomno je res, da je povzročila doba sankcij, zlasti pa poostritev odnošajev med Veliko Britanijo in Italijo veliko vznemirjenje v vsem predelu Sredozemskega morja. Prav zato se je občutilo kot veliko olajšanje, ko se je sklenil med obema državama sporazum, s katerim se zopet uvaja politika statusa quo. Znano je, da se je z angleške strani posebej naglasilo, da London s politiko obstoječega stanja nikakor ni mislil in ne misli garantirati sedanje meje vzemimo balkanskih držav. Kljub tej široki interpretaciji ostane resnica, da bo našlo sedanje stanje na osnove džentlmenskega sporazuma še trdnejšo oporo in še prav posebno je res, da se z njim zopet pomirja atmosfera v mediteranskem področju. Milanski sestanek med grofom Cia-nom in Ruždi Arasom se je z raznih strani tolmačil kot izraz ne le težnje, da se razpršijo turški nezaupljivi pomisleki glede italijanske politike v vzhodnem Sredozemlju, pa da se napravi uvod v boliše odnošaje med Ankaro in Rimom, marveč tudi kot izraz prizadevanja, da stopi Italija v prijaznejše odnošaje z balkanskimi državami sploh. Da je atenska konferenca odobrila turško stališče na osnovi poročila Ruždi Arasa, je razvidno iz splošnega komunikeja. Toda preko začetnih stopenj to prizadevanje vsekakor še ni do-vedlo, kajti v uradni izjavi o vsem tem še ni ničesar konkretnega. Zunanji tisk posveča tudi temu poglavju veliko pažnjo, pričakujoč od nadaljnjega razpleta odnošajev v naznačeni smeri marsikaj koristnega. Saj se je v tej zvezi celo poročalo, da je pričakovati, da celo Albanija pristopi k Balkanski zvezi, kar bi pomenilo dejansko nekaj takega kot pristop Italije same. Nedvomno smemo za enkrat take vesti registrirati le kot znak, kako so razširjene domneve o novem pravcu italijanske politike napram Balkanu. Da se je Balkanska zveza znova deklarirala k politiki Društva narodov, je vsekakor samo po sebi umljivo. S tem je tudi naglašeno, v kako tesnih prijateljskih vezeh namerava Balkanska zveza ostati do onih sil, ki gradijo mirovno »MOČNO OBOROŽENA ANGLIJA JE NAJBOLJŠE JAMSTVO MIRU!" Angleški parlament je z ogromno večino odobril stomilijardni kredit za izpopolnitev oborožitve - Pomembna Baldwinova izjava London, 19. febr. d. Po tridnevni debati js spodnja zbornica davi okrog 1 s 329 protj 150 glasovom odobrila pooblastilo vladi, da najame posojilo za oboroževanje v višini 400 milijonov funtov. Za debato, ki je Ma zelo živahna, je vladalo v vseh političnih in diplomatskih krogifti največje zanimanje. Vsi govorniki brez izjeme, tudi opozicijski, so odobravali oborožitveno akcijo vlade opozarjaiajoč na blazno oboroževanje drugih narodov, kj vse bolj ogroža ne samo mir, marveč sploh obstoj demokratičnih držav. Vsi so priznavali. da bo močno oborožena Anglija najboljše jamstvo miru jn da Anglija ne more ostat} prekrižanih rok in gledati, kako se drugi pripravljajo za napadalno vojno- Opozicijski poslanci eo sicer kritizirali postopanje vlade, oe-š, da njena zunanja politika ni dovoij jasna, in odločna. Kakor vladni, so se tudi opozicijski poslanci zavzemali za to. da se združijo vse miroljubne države v močno falango, ki bo mogla uspešno braniti mir in se zoperstavfti vsakemu napadu. Vodja delavske stranke major Attlee je po-zavjl vlado, na i takoi sklene voiaški pakt s Francijo in Rusijo ter vsemi njunim; za- vezniki. ker bo taka združena oborožena sila mogla odoleti vsakemu poizkusu rušenja miru. Ob zaključku debate je povzel bes?do predsednik vlade Stanley Baldvvin. ki je ponovno naglasil. da hoče Anglija tudj v bodoče ostati zvesta Društvu narodov. Baš zaradi tega je vlada odločena okrepiti oboroženo silo britanskega imperija, da bo mogla uspešneje podpirati mirotvorna prizadevala Društva narodov, a to bo obenem najboljša zaščita lastne varnosti. Oborožitev Anglije ni nanerjena proti nikomur in nikdar ne bo služila kakim napadalnim namenom Toda odkrito pove. da služj oborožitev Anglije ne samo lastni obrambj in varnosti, marveč tudi obrambi Francije in Belgije v skladu s prevzetimi obveznostmi, prav tako pa tudi zaščiti vsakesra naroda jn vsake države, ki bi bila napadena, ne da bi dala za to kakršenkoli povod. Prehajajoč na kritiko Bele kurile, češ da andeška zunanja politika v tei deklaraciji vlade ni dovoli pojasnjena, je B;«.ldwin opozarrd na nedavne izjave zunanjosra ministra Edena in znova poudaril da AnrrLija ni izgubila upam jo, da bo prišlo do sklenil, ve nove lo- Antonescu v Beogradu Na povratku iz Aten se je rumunski zunanji minister za dva dni ustavil v naši prestolnici Beograd, 19. februarja, p. Nocoj ob 21.30 se je vrnil v Beograd iz Aten, kjer je so- | deloval na konferenci Balkanske zveze, predsednik vlade dr. Stojadinovič. Z njim je prispel tudi rumunski zunanji minister dr. Antonescu. Oba državnika so na kolodvoru sprejeli in pozdravili člani vlade, višji uradniki zunanjega ministrstva ter diplomatski zastopniki držav Balkanske zveze. Rumunski zunanji minister Antonescu bo ostal jutri ves dan v Beogradu in bo konferiral z dr. Stojadinovičem o raznih vprašanjih, ki so bila načeta na konferenci Balkanske zveze v Atenah in ki se tičejo nadaljnje poglobitve odnošajev med balkanskimi državami. Jutri bo rumunskega zunanjega ministra sprejel tudi Nj. Vis. knez namestnik v avdienci. Grški odmevi balkanske konference Atene, 19. febr. AA. Po odhodu zavezniških ministrov je ministrski predsednik Metaksas sprejel novinarje in jim izjavil: Grčija in naši zavezniki so lahko popolnoma zadovoljni z izidom konference Balkanske zveze. Po tem sestanku je naša zveza močnejša kakor prej. Vesel sem, ker lahko izjavim, da bo Balkanska zveza vedno trdno vdana ideji miru in reda. Listi so v svojih komentarjih zelo obširni. Tako piše »Etnici«, da je uradni komunike o atenski konferenci dokument zgodovinskega pomena. Uvod v sedanje zasedanje sveta Balkanske zveze so bili dogodki velikega pomena in sicer 1. sporazum med Anglijo in Italijo, s katerim so bili odstranjeni spori med obema pomorskima državama, kolikor se tičejo Sredozemskega morja in varnosti prometnih zvez z angleško posestjo, in 2) sklenitev jugosloven-sko-bolgarskega pakta, ki odpravlja staro neclogo med obema balkanskima d/žava-ma. Ta dva zelo pomembna politična dogodka so na konferenci proučevali s stališča balkanskih interesov in ohranitve miroljubnega reda na Balkanu in na bližnjem vzhodu. »Akropolis« pravi, ck «e sedanje zasedanje sveta Balkanske zveze lahko rcasumira v štirih glavnih točkah: 1) izraz miroljubne volje Balkanske zveze, 2) izjava njene zvestobe Društvu narodov, 3) pomen, ki ga pripisujejo angleško-italijanskemu dogovoru o varnosti sedanjega sistema na Sredozemlju in 4) sprejetje jugoslovensko-bolgar-skega zbližanja brez pridržkov kot dejstva, ki je popolnoma v duhu Balkanske zveze. Ta pomembni dokument, čigar kategorični tekst ne pušča nobenih odprtih vrat sumom ali nesporazumom, bo jbudil izven veselje v grškem narodu, balkanskih mej pa našel odmev kot diplomatsko dejanje posebnega pomena. Balkanske države so vsaka zase bolj ali manj krepke, kadar so pa združene, predstavljajo skupnost impozantne moča 55 milijonov prebivalcev na jugovzhodu Evrope in lahko, če je treba, dvignejo milijone bajonetov. Dejstvo, da postavlja ta velikanska masa svojo težo na stran miru, je dejstvo prvega reda za splošne razmere v Evropi lajanja za razširjenje sredozemskega sporazuma Zanimive informacije italijanskih listov v zvezi z atensko konferenco — Trajna trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo Rim, 19. februarja, p. Konferenci Balkanske zveze v Atenah pripisujejo v rimskih političnih krogih veliko važnost. Rimski listi naglašajo, da bo ta konferenca dovedla do stabilizacije odnošajev med balkanskimi državami in Italijo. Rimski tisk izraža obenem upanje, da bo kmalu po zasedanju Balkanske zveze v Atenah prišlo do ločenih pogajanj balkanskih držav za sklenitev splošnega sredozemskega pakta, ki bo logična posledica džentlmenskega sporazuma med Anglijo ln Italijo. Pri tem paktu bi zlasti sodelovale Jugoslavija, Turčija in Grčija. V zvezi s političnim zbližanjem med Italijo in Jugoslavijo naglaša rimski tisk, da bo po poteku trgovinskega provizorija, ki bo trajal še do 31. marca, prišlo do sklenitve trajnejše trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. »Giornale d' Italia« piše, da želi Italija stopiti z Jugoslavijo v enako tesne gospodarske odnošaje, kakor so obstojali pred proglasitvijo sankcij proti Italiji. Jugoslavija bo z novo trgovinsko pogodbo dobila čim povolj-nejše pogoje za izmenjavo blaga z Italijo. organizacijo Evrope kljub vsem težavam in neuspehom še vedno na ženevski instituciji. V dani situaciji in v političnih tokovih, ki se uveljavljajo v Evropi zlasti v novejši dobi, je tudi ta sicer po sebi umljivi poudarek progra-matičnega pomena in pomeni solidno in preizkušeno orientacijo. Doba prihodnjih mesecev bo nemara pripomogla k razčiščenju marsičesa, kar se je dosedaj moglo šele nakazati v problematičnih obrisih. Podoba je, da se bo znaten del tega razčiščen j a gibal v področju, kjer se uveljavlja Balkanska zveza, sama ali skupaj z Malo antanto. Italija stremi vsekakor za tem, da si zopet osvoji gospodarske pozicije na Balkanu, kjer jo je med sankcijami začela izpodrivati Nemčija. Pozornost je zbudilo atensko poročilo ofi-cioznega »Giornale d' Italia«, da je treba pripisati sedanjemu zasedanju Balkanske zveze izreden pomen. List opozarja na napovedano potovanje rumunskega zunanjega ministra Antonesca v Ankaro ter na še nepotrjene govorice o skorajšnjem potovanju grškega ministrskega predsednika Meta-xasa v Rim m na verjetnost Cianovega uradnega obiska v balkanskih prestolnicah. O italijanskih odnošajih do balkanskih držav pravi list, da se nuhajajo tik ob važnem preokretu. Z novo pozicijo Italije po definitivni zasedbi Abesinije in ustanovitvi abesinskega cesarstva so bile podane osnove za močno izboljšanje odnošajev med Italijo na eni ter Rumunijo, Jugoslavijo. Bolgarijo, Grčijo in Turčijo na drugi strani. So pa še drugi posebni nagibi, ki silijo Italijo k čisto naravnemu sodelovanju z državami bližnjega vzhoda, med njimi geografski položaj, moč tradicije, ekonomski razlogi in ne v najmanjši meri tudi skupno varstvo pred boljSeviško nevarnostjo. Drzen rop v Niči Pariz, 19. febr. w. Na Belgijskem trgu v Nizzi je bil dopoldne izvršen izredno drzen roparski napad Dva blagajnika ta-mošnje podružnice Cred.it Comercial de France sta na ročnem vozičku peljala 1,350.000 frankov v drugo banko. Napadla sta ju dva maskirana bandita, ki sta skočila iz avtomobila, naperila revolverje proti blagajnikoma, jima odvzela obe vreči z denarjem ter brez sledu izginila. Kupujte domače blago i kam ske pogodbe, ki naj za jamči mir in varnost na zapadu. Slej ko prej pa Se bo Anglija zavzemala za to. da se bedo zavarovale tudj meje vseh drugih evropskih držav. Anglija ostane pobom|ca ideje kolektivne varnosti. Zbornica je z velikim odotrravarjem sprejela izjavo predsednika vlade in nfto p pre-pričuiiočo večino izglasovala od vlade zahtevano pooblastilo. Ve« angleški tisk repozarja da res na pomembnost teh tejav in na. enodušnof.t, ki j> je pokazala spodnja zbornica pr! te>j razpravi. »Times« pišejo, da so je tokrat bolj ko kdn? poprej pokazala so<*tosnost v vs^h bstvenah zadevah. Ta potffcjka snrleSke v'ade bo mnoco doprinesla k zmagi načela kolektivne varnosti kajt.i »arKrleSki lev« pe dobro zaveda, da je njegovo odločno stališče naivečjesra pomena za miir v Evropi-*Daily Telejrraph« naglaša v uvodniku, da ie v današnjih časih n*»moo"oče propurira-ti koiektjvno varnost, če ni na razpolago dovolj močna oltSenjem. marveč t-udjj za to, da zaščiti male in šibkejše narode, da, ne postanejo plen imipeiriaiistov. Vznemirjenje na Japonskem Tokio, 19. febr. w. Načrt angleškega ebo rože vam ja je izzval pozornost uradnih japonskih krogov, ki izražajo bojazen, da bo es gi se zlasti bojijo, da bii mogla Amerika zahtevaj pomorsko enakopravnost z Anglijo. kar bi lahko vplivalo na položaj na Daljnem vzhodu. Ruski zastopniki pri kronanju angleškega kralja London, 19. Cefor. AA. »Dadiv Telegrafph« poroča iz Moskve, da bodo Sovfjeteko unijo pri kronanju v Londonu zastopali komisar za zunanje zadeve Liitvjnov, maršal Tuha-čevski in poslanik Majski Sporazum z Nemci v ČSR? Senzacionalne, a še nepotrjene informacije londonskih listov — Henleinove zahteve London, 19. febr. o. »News Chronicle« poroča iz Prage, da je bil med češkoslovaško vlado in zastopniki nemške manjšine, ki pripadajo narodno-socialističnemu po-kretu, dosežen sporazum, po katerem bo ugodilo vsem upravičenim željam nemške manjšine v češkoslovaški republiki. Po trditvi lista je izjavil dr. Hodža, da bo ta sporazum mnogo pripomogel k pomirjenju mednarodne napetosti v Evropi Glavne njegove točke so: 1. V vseh državnih in samoupravnih uradih se imajo na področju nemške manjšine nastaviti tudi nemški uradniki v razmerju s številom nemškega prebivalstva. 2. Izdelal se bo poseben načrt za pobijanje brezposelnosti v nemških krajih ter se bodo tozadevni ukrepi izvajali pod posebno kontrolo zastopnikov Nemcev. 3. S posebnimi zakonskimi določbami se bo nemški in ostalim manjšinam za jamčila uporaba njihovega jezika v državni upravi. 4. Vse nem&ke zasebne šole in kulturne ustanove bodo dobile primerno državno podpora Dodatno k temu poroča »Morning post«, da se je češkoslovaška vlada pogajala s zastopniki ljudske stranke sudetskih Nemcev (hitlerjevcev), ki je najmočnejša stranka med Nemci v CSR. Henleinova stranka je postavila češkoslovaški vladi naslednje zahteve: 1. Preosnova češkoslovaške v federativno državo z zagotovitvijo popolnoma avtonomnih področij, na katerih prebivajo r pretežni večini Nemci. 2. Odpoved čcškoslovasko-franooflke in češkoslovaško-sovjetske zveze. 3. Koordinacija češkoslovaške zunanje politike s politiko Nemčije. 4. Sodelovanje Hemleincve stranke v paski centralni vladi. Kompromis s Portugalsko Po posredovanju Anglije je Portugalska pristala na kontrolo, ki pa jo bodo izvajali samo Angleži London, 19. febr. o. Pododbor londonskega odbora za nevmešavanje je imeti danes krat« ko sejo. na katerj je razpravljal o odgovoru portugalske vlade, ki je prispel danes ponoči v London. Ta odgovor ni takšen, kakor so ga v Londonu pričakovali. Portugalska hlada ie odklonila brezpogojni pristanek na uvedbo mednarodne kontrole na portugalskosšpan ski meji. Po kratki razpravi je pododbor sklenil naprositi zastopnike Anglije, naj prevzamejo nadaljnja pogajanja 6 Portugal* sko. Takoj po seji pododbora so se sestali anglešk, in portugalski delegati ter je naposled prišlo do kompromisa. V »niislu tega sporazuma bo Anglija poslala 60 svojih agentov na Portugalsko, da nadzirajo por tugalske luke in glavne prehode na portu-galsko-španskj meji. Vso ostalo kontrolo vzdolž portugalske obale bo izvajala portu« galska mornarica- Anglija je prevzela napram londonskemu odboru jamstvo, da Portugalska ne bo dovoljevala prehoda španskim prostovoljcem preko portugalskega oze milja. Snoči }e bida tudS plenarna seja londonskega odbora, na kateri so razpravljali o ne« katerih podrobnostih mednarodne kontrole. Med drugim je bila razdeljena konindla na morju. Franooeka in angleška mornarica bosta izvrševali kontrolo nad severno jn tar padno špansko obalo od San Sebastiana do Vida. Portugalsko obalo bo nadzirala portugalska mornarica, obala na obeh Straneh V a" lencije bo pod kontrolo angleške in franco« ske mornarice, ostali ded španske obale pa bodo nadzirale ruska, nemška in italijanska mornarica. Češkoslovaški ukrepi proti prostovoljcem Praga, 19. febr. AA. Češkoslovaške oblasti so odredile v zvezi z izvajanjem sklepov odbora za nevmešavanje, da češkoslovaški državljani, ki bi bili osumljeni, da hočejo oditi na Špansko v službo te ali one vo ju joče se stranke, ne bodo smeli zapustiti češkoslovaške republike. Prav tako bo prepovedan tranzit tujim državljanom preko Češkoslovaške in bodo vsi, na katere bi padel upravičen sum, da hočejo odpotovati na Špansko, odgnoni v državo, kamor spadajo. Pogodba med Nemčijo in Francom Pariz, 19. febr. o. »Oeuvre« poroča, da je po dolgotrajnih pogajanjih naposled prišlo do sporazuma in sklenitve posebne pogodbe med Nemčijo in generalom Francom. General Franco se je obvezal, da bo Španija v primeru, če zmaga nacionalistična vlada, pristopila k protikomunistični pogodbi. ki so jo sklenile Nemčija, Japonska in Italija, Nemčija pa se je zavezala, da bo podprla generala Franca in mu omogočila, da obdrži v svoji oblasti vse doslej zasedeno ozemlje. Razen tega mu bo Nemčija dala na razpolago poseben policijski oddelek, sestavljen iz 1.500 članov hiderjevskih SS oddelkov. Ti oddelki so bili že rekruti-rani v glavnih nemških mestih in poslani v poseben tečaj, kjer se uče španščine in pripravljajo za policijsko službo. Poleg tega bo poslal nemški propagandni minister Gdbbels generalu Francu 250 strokovnjakov za propagando. Vsi ti Nemci bodo dobili špansko državljanstvo, zavezati pa se morajo, da bodo ostali v Španiji najmanj 5 let. General Franco je za te usluge Nemčije dal Nemčiji dalekosežne koncesije za zgraditev industrijskih podjetij v Španiji ter za izkoriščanje obsežnih španskih rudnikov ▼ Španiji ki španskem Maroku. Avstrija išče posojila v Italiji Rim, 19. februarja, o. V Rimu se mudi avstrijski finančni minister Neumeyer. Njegov prihod v Rim je v zvezi z razpisom avstrijskega notranjega posojila. Avstrijska vlada namerava razpisati posojilo v višini 180 milijonov Šilingov, ker pa se boji, da z lastnimi sredstvi avstrijsko gospodarstvo tako visokega zneska ne bo zmoglo, je naprosilo Italijo, naj bi prevzela del tega posojila. Istočasno se bo sestal v Rimu pod predsedstvom italijanskega delegata, Bianchinija odbor upnikov, Id Ja bil osnovan v okrilju Društva narodov « strani onih držav, ki so na pobudo Društva narodov dale Avstriji posojilo. Ta odbor bo proučil, ali niso interesi upnikov ogroženi z razpisom avstrijskega notranjega posojila. »Giornale d' Italia« piše v zvezi 8 tem, da se Avstriji ni treba bati težav, ker je finančni položaj Avstrije sedaj zadovoljiv in interesi upnikov z razpisom notranjega posojila, ki je potrebno za konsolidacijo kratkoročnih posojil in za nbo-isfitoc Antene, M bods EzJiafctl, Seja narodne skupščine Drugi dan načelne proračunske razprave v plenuntu Beograd, 19. febr- p. V narodni skupščini se je danes ob precej pičlem zanimanju — poslanske klopi eo bile skoraj prazne — nadaljevala proračunska razprava. Tudi danes je trajala seja do pozno zvečer s kratkim opoldanskim odmorom. Na sinočnji seji je kot zadnji govoril ljub* Ijanski poslanec dr. Riko Fux, ki se je v svo jem govoru zavzel za javne nameščence, V svojem nadaijnem govoru ee je poei. dr. Fux zavzemal za široko samoupravo umtv imm*i*sw*vn+> Nato je pobijal od nekaterih govornikov sproženo nrisej o znižanju števila uradništva ali pa zopetni redukciji plač Državni nameščenci so v takšnem položaju, da je neobhodno potrebno da se jim plače povišajo sorazmerno življenjskim potrebščinam, ki so od lanskega leta znatno poskočile. Skrajni čas je že tudi, da se vsi upokojenci izenačijo. Obširno je na* slikal njihov bedni položaj, zlasti pa bedo železniških miloščinarjev. Dalje je dr. Fux energično protestiral proti trditvam, ki jih je bilo zadnje dni često sli šatj 'i da je Slovenija bo- gata dežela. Kdor le količkaj pozna našo gospodarsko strukturo, ta ve, da je Slovenija pasivna pokrajina in je dolžnost države, da tej pokrajini priskočj na pomoč . Z njegovim govorom je bila sinočnja seja končana. Današnja seja se je pričela okrog pol 9. Po uvodnih formalnostih je dobil be-«w!o narodni poslanec Kosta Popovič, ki je naglasil, da je predloženi proračun mnogo previsok. mt«N« «. -•<—..... Za njim je govoril bivši minister dr. Velja Popovič, ki je tudi obširno razpravljal o naši notranji politiki. Med njegovim govorom je večkrat prišlo do prerekanja med opozicijskimi in vladnimi poslanci. Nato je govoril narodni poslanec živojin Rafajlo-vič. Tudi on se je v glavnem bavi i delom vlade. « Na popoldanski seji je prvi govoril nar. posl. Boško 2eljkovič, ki se je bavil predvsem z razmerami v Bosni. Nar. posl. dr. Vojislav Došen se je bavil zlasti z razmerami v Vojvodini. Obširno je govoril o zadnjih občinskih volitvah. Govorili so še poslanec Milovan Grba, , Mita Dimitrijevič in An te Kovač. Poslanec Grba, član JRZ, je med drugim napadal Večeslava Vilderja in kritiziral njegovo politično delo. Med govorom poslanca Kovača je prišlo do hudega prerekanja med poslancem JRZ Stepanovom in poslancem Manfredom Paštrovičem. Prerekanje je bilo tako hrupno, da je moral predsedujoči sejo "prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je predsednik kaznoval poslanca Stepanova s pismenim opominom. Kp. je posl. Kovač končal svoj govor, je bila seja ob 21. končana. Prihodnja bo jutri dopoldne. Zadoščenje uglednemu nacionalnemu možu Celje. 19. februarja Banska uprava je meseca oktobra, trk pred volitvami, razrešila nekatere člane občinske uprave v Št. Petru v Sav. dolini radi tega ker je občinska uprava odklonila zahtevo nekega volilca po vpisu v volilni imenik. Dotični volilec. ki mi šenpeterski domačin je bil svojca .s od javi jen, ko je odšel k vojakom Po vrnitvi od vojakov je prosil za vpis v volilni imenik. Na seji uprave je bila njegova reklamacija zavrnjena, ker je bila občinska uprava mnenja, da reklamacija nj osnovana Sresko sod šoe v Celju ie pritožbi zopeT to odklonilno rešitev ugodilo. Banska uprava pa j« nato člane občinske irprave razrešila po § 52 fin. zakona 1936/37 češ da gre za kaznivo dejanje po 8 18. zakona o volilnih imenikih in da > tn dejanje tud; nečastno Isto časno je banska uprava prijavila zadevo sodišču. Sodišče je po izvršenih poizvedbah postopanje ustavijo, ker je prišli* državno tožjilstvo do prepričanja, da ni povoda za kak kazenski postopek Član razrešene občinske uprave g. Ivan Srebotnjak posestnik in lesni trgovec v št. Pet.ru se ie zoper razrešj^ev pritožil na upravno sodišče. Upravno sodišče je njeeo- vi pritožb,- ugodil in izpodhjj&fno odločbo banske uprave razveljavilo ter v razlogih ugotovilo, da ne ere niti za kaznivo, niti za nečastno dejanje. Medtem so se bile vr- ®le nove volitve v občini Št. Peter in g Ivan Srebotnjak je bil ponovno izvoljen v občinski odbor. Kljub temu da je razrešitev bila postala z novo izvolitvijo brezpredmetna novoizvoljeni predsednik občine g. Srebotnjaka uri vabiil k Sejam dokler n,- prišla odločba upravnega sodišča. Ta nezakonitost je bila odpravljena šele po odredbi sreskega na-čelstva. G. Ivan Srebotnjak, ki je odličen nacionalni javni delavec in ugleden m«ž v občini im Po vsej Savinjski doiiini je dobil e tem popolno zadoščenje. Eno prvih dejani novega oNHnskega od bora je bilo. da ie odstranil pet električnih svetilk, katere je namestil prejšnji občinski odbor V s ah pet luči jp m važnih prometnih točkah, zlasti na križišč državne ceste z banovinskiimi. C-eilokupna naprava za te svetilke je bila po elektrarni zaračunana po polovični c.etni. Svetilke so bile vse- neobhodno potrebne ter so pomenile »b svoji namestitvi; brez dvoma lep napredek v naših razmerah. Novi občinski odbor pa je 31 januarja sklonil, da se ukinejo. In na Svečnico že niso več Torele Dvomimo da bodo šentpetrskj vočilc; zadovoljni s tem ukrepom kij pomeni 7,0korak nazaj v prejšnjo temo in ki stvarno ni v ničemer utemeljen. i Srditi boji m Madrid Vladnim četam se je posrečilo začasno osvoboditi cesto v Valencijo — Nova ojačenja za nacionalistične čete Madrid, 19. febr o. »United Press« poroča. da se je velika bitka ob rek; Jarami, ki je trajala tri dni končala z umikom nacionalistov pri Morati jn Tajuni. Vlad.ie čete so zasedle tudi vse višine vzdolž ceste Madrid—Valenofja. tako da je zopet omogočen normalen promet med obema mestoma. V teku današnje ja dne je prispelo iz Valencije v Madrid že veliko število tovornih avtomobilov z živil; i,n druirim; potrebščinami. General Mjajo je v razgovoru z nov-;narji priznal, da kljub uspehom vladnih čet nevarnost za Tajuno še ni končno odstranjena ker bodo nacionalisti gotovo skušal; zonet priti v posest t-e važne postojanke. Vladne čete. ki se bore v tem odseku, se bore za rešitev Madrida jn tu se bo tudi odločila usoda državljanske vojne. Dopisn-k agencije Radio v Sevtlli pa poroča. da kljub protinapadom vladnih čet nacionalisti vedno bolj obkoljujero Madrid-Spričo hudih borb ki jih je še pričakovati, je valencijska vlada poslala v Madrid še 35.000 vojakov ,n 12.000 članov mednarodne bria-ade. ki so se doslej borili v dru-erih odsekih. Prav tako ie tudi general Franco koncentriral pred Madridom vse razpoložljive čete in je bilo danes poslanih iz Malage tudi polovico vseh čet, ki eo bile pod poveljstvom generala De Lla^a. Republikansko vojno poročilo Madrid, 19. februarja. AA. Odbor za obrambo Madrida je opoldne objavil komunike: Na jaramski fronti so uporniki odgovorili na republikansko ofenzivo, ki traja že dva dni, z močno protiofenzivo v odseku La Maronosa. Po peturnem boju je napad uporniških čet znatno ponehal in so vladne čete ohranile postojanke, ki so jih zasedle zadnje dni. Republikanska vojska je izvršila operacijo, ki se Zdi posebno uspešna v odseku Murata da Tajuna, ko je z naskokom zavzela utrjene postojanke, ki so jih branile nemške čete. -- Manever uporniškega generalnega štaba v odseku univerzitetne naselbine, ki je imel dvojen namen, da razbremeni jaramsko fronto in da obnovi zvezo med uporniškimi postojankami v okoli Francoskega mosta ter uporniškimi sprednjimi četami blizu klinike, se je popolnoma izjalovil. Uporniško letalstvo je obstreljevalo takozvani nevtralni pas prestolnice in se je razviia letalska bitka nad madridskimi predmestji Sovražnik je v tem boju Izgubil 10 lovskih letal in en Junkersov trimotorni bombnik V tem boju smo izgubili eno letalo. Akcija Francovega letalstva Salaruanca, 19. feoruarja. o. Po najnovejših poročilih glavnega stana generala Franca je imela akcija nacionalističnih letal v teku zaunjih dveh dni velike uspehe. Bombardirala so zlasti postojanke vladnih čet v ouseku pri Huesci in na aragon-ski fronti, kjer so bila sestreljena tri vladna letala. Pouprta od letalske akcije je peta divizija generala Franca zavzela zelo važne postojanke in prizadela vladnim četam velike izgube, zlasti v odseku Ordive in v provinci Malage. Preosnova valencijske vlade Pariz, 19. februarja o. »Echo de Pariš« poroča iz Valencije, da se tamkaj pričakuje kriza vlade, caballero naj bi po navodilih iz Moskve prepustil oblast socialističnemu ministru Negrinu, dočim bi bili komunisti in anarhisti iz vlade izločeni, ker smatrajo, v Moskvi v sedanjem trenutku za najbolj oportuno, če bi se valencijska vlada predstavila svetu v demokratski obliki. V ostalem takšna izprememba vlade ne bo uspela v Barceloni, ker anarhisti in komunisti ne bodo hoteli pristati na izločitev iz oblasti. Francova veleposlanika v Rimu in Berlinu Rim, 19. februarja, o. Poslanika generala Franca v Rimu in Berlinu sta bila z današnjim dnem povišana v položaj veleposlanika. Zasedanje 2. in 3. internacionale London, 19. februarja, o. Za 10. in 11. marec je sklicano v London zasedanje izvršnih odborov druge in tretje internacionale.'ki bosta razpravljala o dogodkih in o položaju v Španiji. Zmešnjava v španski valuti Gibraltar, 19. febr. g. Prebivalstvo v Gibraltarju odklanja že več dni sprejemanje pezet in zahteva, naj se angleški funt uvede kot edina zakonita valuta. Ta zahteva je v zvezi z zmešnjavo v španski valuti. V Španiji obstojajo na primer pezete Francove vlade in pezete vlade v Valenciji, ki imajo različen tečaj. En angleški funt' je vreden 50 pezet v srebru. 52 pezet v bakru in 75 pezet v bankovcih Francove vla de ter 100 pezet v bankovcih vlade v Valenciji | Beležke Prof. dr. Gosar o samozvanih , čuvarjih pravovernosti4 V spor, ki se je razvil med krščanskimi socialci in drugo skupino katoliškega delavstva o katerem smo že ponovno poročali, je posegel sedaj tudi vseučiliški profesor dr. Andrej Gosar. Napisal je za »Delavsko pravico« uvodnik o potrebi pravega strokovnega dela v gibanju krščanskega delovnega ljuctetva. V članku dr. Gosar odklanja razdiralno akcijo struje, ki je »postavila v ' krščanskem delovnem gibanju na prvo mesto vprašanje njegove svetovnonazorske čistosti oziroma njegove pravovernosti.« Profesor dr. Gofar vidi v stremljenju te struje sicer dobre namene, vendar pa svari pred tem. da bi si »nekaj ljudi prilastilo vlogo nekakih čuvarjev pravovernosti, čuvarjev, ki se ne zadovoljujejo s tem, da bi razkrivali morebitne sedanje zablode našega delavskega giba nja. V svoji vnemi brskajo za starimi grehi ter iščejo, kako bi tega ali onega, ki ne hodi iste poti z njimi, pavšalno obso dili ter ga predočili kot nepravoverca, marksista ali celo komunista. Ti nepoklicni čuvarji se ne strašijo niti povsem ne osnovanih sumničenj in podtikanj, samo da bi tiste, ki so jim na poti, pred nepoučenimi ljudmi ožigosali kot nepravover-ne ali vsaj neposlušne ude katoliške cerkve.« K besedam profesorja dr. Gosarja bi bito samo pristaviti, da se pojavljajo slične skupine ljudi ki se postavljajo za samozvane čuvarje pravovernosti, tudi na vseh drugih področjih javnega izživljanja Slo vencev. Delu teh nestrpnežev, ki se pri stremljenju za dosego svojih ciljev ne strašijo nobenih sredstev, je pripisati marsikateri pojav, ki škoduje predvsem Cerkvi in njeni avtoriteti med slovenskim ljudstvom. Glasilo dr. Mačka odklanja propagandno ministrstvo Predlog predsednika finančnega odbora dr. Voje Janiča, naj se pooblasti v finančnem zakonu kr. vlada, da osnuje posebno ministrstvo za propagandno, zavrača sedaj za »Obzorom« tudi »Hrvatski dnevn.k«. Dočim je »Obzor« utemljeval svoje odklonilno stališče z načelnimi argumenti, vidi dr. Mačkovo glasilo v Jamčevem predlogu »skrb nekih zdravnikov za hrvatsko vprašanje, ki bi ga radi rešili s propagando. Po njihovem mišljenju ni mogoče izpremeniti razpoloženja na Hrvatskem brez propagande. Propaganda je tako važna, da bi se ji moralo posvetiti kar celo ministrstvo z velikim številom plačanih agitatorjev. So namreč še ljudje, ki mislijo, da je potrebno posejati po hrvatskih vaseh na stotisoče letakov in držati sleherni dan na radiu po nekaj predavanj, pa bi se zgodil čudež ...« t Umesten predlog Šibeniška »Tribuna« dokazuje v posebnem člančiču, da je osnovni pogoj za konsolidacijo Jugoslavije popolna enakopravnost vseh delov jugoslovenskega naroda in vseh pokrajin nase., države. O tej enakopravnosti pa morajo biti tudi vsi prepričani Zaradi tega predlaga »Tribuna«, naj bi začel Centralni presbiro izdajati tednik s naslovom »Enakopravnost«. List naj bi objavljal stalne statistične podatke o zasedbi najvišjih državnih položajev (ministrov, banov, poslanikov, direktorjev državnih podjetij itd.), dalje podatke o plasiranju državnih investicij v raznih pokrajinah države, o razdelitvi javnih del, o plemenski pripadnosti državnih uradnikov, o sprejemanju gojenccv v državne zavode, o razdelitvi štipendij za dijake itd. itd. Ako bi se na osnovi teh statistik ljudje prepričali, da se v državi ne izvaja politika plemenskih privilegijev, marveč resnična enakopravnost na vseh poljih državnega udej-stvovanja, potem bi bila naša notranja konsolidacija silno olajšana in pospešena. Radičevci in pribičevičevci v Splitu Pred dnevi smo zabeležili, da je na osnovi prijave iz vrst bivše HSS policija v Splitu zaprla in zapečatila strankine prostore bivše SDS. Splitski listi poročajo sedaj, da je banska uprava za primorsko banovino ugodila vloženemu prizivu ter naročila splitski policiji, naj odstrani pečate s prostorov bivše SDS in vrne zaplenjene listine. Incident je izzval v Splitu seveda veliko pozornost. Njegovo hitro likvidacijo smatrajo za znak, da so posegli vmes vodilni krogi obeh sprtih skupin, ki hočejo za vsako ceno odstraniti nasprotstva med radičevci in pribičevičevci v Splitu. To se jim zdi zlasti potrebno zaradi eventualno-sti, da se v doglednem času razpišejo volitve za mesitne občine, pri katerih bi morali obe skupini na vsak način nastopiti z enotno listo. Listi razpravljajo ob tej priliki že tudi o verzijah, kdo vse bi v Splitu postavil kandidatno listo. Strinjajo se v tem, da bodo najbrž postavljene tri liste: poleg liste dr. Mačka še socialistična in jugoslovenska nacionalna lista. Enotna hrvatska katoliška akcija Sarajevski »Katolički tjednik«, glasilo nadškofa dr. Šarida, razpravlja o organiziranju enotne Katoliške akcije za vse hrvatske škofije. Organizacija naj bi se izvedla na enak način, kakor se je v Sloveniji, kjer sta se tudi Katoliški akciji ljubljanske in mariborske škofije združili v enoto. Ravnotako naj bo Katoliška akcija za hrvatske pokrajine kompaktna in enotna. Stoji naj pod skupnim vodstvom in de-uje po skupnih pravilih in navodilih. V škofijah naj bodo podcentrale hrvatske Katoliške akcije, skupni sedež pa naj bo v Zagrebu. Nadzorstvo nad vrhovnim vodstvom bo imel plenum vseh hrvatskih ško-"ov. V utemeljevanju take enotne organizacije za hrvatsko Katoliško akcijo se sklicuje »Katoliški tjednika zlasti na to, da »tvori-o danes vsi hrvatski kraji boij kakor kdaj prej enotno nacionalno celoto in po vsem lomogeno kulturno področje«. Kakor je iz vsega tega razvidno, so se hrvatski škofje vsaj pri organiziranju Katoliške akcije odločili za načelo centralistične ureditve in hočejo zatreti vsa stremi ienja da b* se v to organizacijo zanesel nekak avtonomi-zem. Obisk italijanskega kralja v Budimpešti Budimpešta, 19. febr. w. 2e dalj časa napovedani obisk italijanskega kralja v Budimpešti, bo v mesecu maju. Vodja magistrata eg a oddelka za javna dela je na seji občinskega sveta sporočil, da se morajo dela za razširjenje Margaretskega mostu pospešiti ker bo italijanski kralj prispel meseca maja v Budimpešto. Rumunski prestolonaslednik okreval Trst, 19. febr. g. Na povratku v Bukarešto je ob 13.10 prispel semkaj rumunski prestolonaslednik Mihael. Po dveurnem postanku je nadaljeval vožnjo. Hitler proti povratku Habsburžanov Parli, 19. februarja, o. Berlinski dopdsnik »Oeuvra« javlja, da je Hrtler sporočil po svojiih poslanikih vladam v Londonu in R mu, da ne bo dopustil restavracije Ilabsbur* žanov v Avstriji- Po informacijah istega dopisnika so nemški po^am-ikj podali podobne izjave tudi v glavnih mestih držav Male am tante. Smrt sovjetskega ministra za industrijo Moskva. 19. febr. AA Včeraj je ne«a-doma umrl komisar za težko industrijo Ordženikidze. n [TABLETE ugodno učinkujejo zoper: revmatizem, hripo, bolezni od prehlajenja, protin, živčne bolezni, UtOr (Hexenschuss>, išias in glavobol. TOGAL-tablete ne ubiažujejo samo bolečin, temveč pomagajo tudi izločevati sečno kislino. Zaradi tega so bili doseženi odlični rezultati tudi v zastarelih primerih. Ker več kot 6000 zdravnikov, med njimi mnogo profesorjev, predpisuje TOGAL-tablete, zato tudi vi lahko z zaupanjem kupujete to zdravilo. TOGAL Vam bo pomagal, kakor je tisočim drugim. Neškodljive so Togal-tablete za želodec, srce in ostale organe, ako se jemljejo v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika. Dobivajo se v lekarnah. Odobreno S. br. 2082, 6/H, 1933. Hazprave banskega sveta se bližajo koncii Včeraj sta bila odpravljena finančni oddelek ter oddelek za trgovino, obrt in industrijo - Danes bo zasedanje najbrž končano Ljubljana, 19. februarja Na današnji dopoldanski seji je banski svet najprej obravnaval proračun in zadeve finančnega oddelka banske uprave. Načelnik dr Orel je v svojem uvodnem poročilu omenil da odpade od 14 milijo, nov izdatkov njegovega oddelka 12 milijonov na stvarne, 2 milijona pa na osebne izdatke Banovinskih upokojencev je 34, rodbin po umrlih upokojencih, odnosno nameščencih pa 20. Dolgovi banovine znašajo 62.3 milijona dinarjev. Glavni upniki so: banovinski hranilnici v Ljubljani in Mariboru (skupaj 24 milijonov), poštna hranilnica (10 milijonov) ter Pokojninski zavod (9.5 milijona dinarjev). Krediti za zaupne zadeve in reprezentacijSke stroške znašajo 240.000 Din. K debati sta se oglasila samo župana dr Adlešič iz Ljubljane in Mihelčič iz Celja. Prvi je po izkušnjah z ljubljansko občino in ljubljan Mestno hranilnico proti temu. da bi se banovina zadolževala pri banovinskih hranilnicah. Svetoval je, naj po vzorcu ljubljanske občine tudi banovina poskusi razpisati obligacijsko posojilo. Mihelčič je predložil resolucijo glede gradnje nove sodne palače v Celju. Trgovina, obrt, industrija, tujski promet Banski svet je nato prešel na razpravo o oddelku za trgovino, obrt in industrijo. Načelnik dr. Mara je v uvodu svojega poročila izrazil upanje, da se bo gospodarsko stanje v banovini v novem proračunskem letu znatno zboljšalo. Podal je pregled za poslitve v industriji, ki je najboljša v tek. stilni in za njo v železarski strdki. Celo v rudarstvu io se razmere zboljšale. V manjši meri se pozna zboljšanje v trgovini, popoln zastoj pa je še vedno v obrti, zlasti čevljarski in krojaški, število obrtnikov še vedno nazaduje V banovini je 75 delniških družb. Večino med 53 prevoznimi podjetji tvorijo avtobusna podjetja, ki vzdržujejo 78 rednih prog. Poročilo opisuje nato, kako je banovina podpirala razvoj obrti. Poslovalo je lani 70 nadaljevalnih šol z 245 razredi. - Tujski promet je 1. padel na 179.387 oseb dočim jih je bilo L 1935 še 205.507. V enakem razmerju je padlo tudi število pre-nočnin od 1,019.851 na 999.287- Razveseljivo pa je naraslo število gostov iz ino. zemstva. Razni kraji se branijo priznanja za tujsko-prcmetne kraje, ker se v tafeem primeru zviša zgradarina za ves kraj, torej tudi za hišne posestnike, ki ne oddajajo sob tujcem. Lanski tujSki promet je bil oviran zlasti tudi po slabem vremenu. Mnogo pa je tudi še domačih ovir, predvsem nezadostne ceste, pomanjkanje vodovodov, kopališč, kanalizacije, električne razsrvetljave itd. Propagandni material, ki se je razširjal zlasti v inozemstvu, je lani veljal 400 tisoč dinarjev. Banska uprava je tujSki promet podpirala na najrazličnejše načine in je v to svrho dala okrog 500 tisoč dinarjev. Debata K debati se je prvi oglasil novi član banskega sveta dr. Golia, ki je zlasti govoril o krizi in težkočah naše industrije. Velik del težkoč izvira iz neenakosti davčnih obremenitev. Glede uredbe o minimalnih mezdah je poudarjal, da so mezde pri industrijah v Sloveniji najbolje urejene v vsej državi. Njih povprečje je daleč nad povprečji v drugih banovinah. Eksport ovirajo devizni predpisi, v katerih se je težko spoznati. Inozemskim konlkurencam se priznavajo razne olajšave, ki jih domači ne morejo dobiti, pravilno pa bi bilo ravno nasprotno. Govoril je dalje o krizi v premogovni industriji, povzročeni predvsem zaradi znižanja državnih naročil. V desetih letih od 1925 do 1935 se je število rudarskega delavstva znižalo na polo. vico, v drugih banovinah pa je naraslo. Nujno je potrebno da priskoči držaiva na pomoč bratovSkim skladnicam. Vse naše gospodarstvo težko čaka, da bi se odpravila nelikvidnost naših denarnih zavodov. V veliki meri bi Ee to zgodilo, če bi država izplačala predvojne avstrijske in ogrske rente, kar ie 00 mirovni pogodbi dolžna storiti. Druge nasleistvene države so to uredile, Jugoslavija pa ne. Ako bi država začela te rente izplačevati, bi se ves naš gospodarski promet silno dvignil. Končno je govornik v tem smislu predložil resolucijo. ■ B. s. dr. Adlešič je zahteval, naj bi tudi zbornica za TOI več prispevala za obrtno nadaljevalno šolstvi. TucK zainteresirani mojstri sami bi morali vsaj nekaj prispevati. * Govorilo je Se nekaj Članov banskega sveta, ki so po večini risali obrtno in tuj-sko-prometne potrebe svojih Okrajev ter stavljali razne predloge. Razprava je bila ob 13. prekinjena. Po^Hanska seja Razprava se je nadaljevala popoldne ob 5. Prijavljenih je bilo še 11 govornikov, vendar pa sta se dva odrekla besedi, tako da je bila seja končana že pred 17 uro. Nekateri govorniki so se toplo zavzemali, naj bi se za kmečke kraje dovolile omejene obrtne koncesije, zlasti za zidarje. Kmetom bi se s tem prihranilo mnogo stroškov. Veletrgovec Stermecki iz Celja je obsežno razpravljal o trgovskih zadevah, zlasti o davčni obremenitvi. Govoril je tudi o hmelj-ski trgovini in o plačilnih težkočah v prometu z inozemstvom ter kritiziral poslovanje banovinske hranilnice. Nadaljnji govorniki so opozarjali na šušmarstvo, ki pije kri legalnim trgovcem in obrtnikom. Po njihovih podatkih je v banovini okrog 10.000 šušmarjev. B. s. dr. Golia je odgovarjal na razne trditve nekaterih govornikov. Razlagal je med drugim določbe najnovejše uredbe o minimalnih mezdah glede posredovanja v mezdnih sporih. Resnične so pritožbe zaradi prevelike razlike med kmečkimi in industrijskimi cenami, vendar to ni nikaka specialiteta Jugoslavije, marveč je tako po vsem svetu. Zavrača očitke zaradi previsoke carinske zaščite in dokazuje, da je v večini primerov zaščita potrebna za obrambo prutj tujemu dumpingu, ki bi naše domače gospodarstvo ubil. Od uki-njenja carin za industrijske izdelke bi tudi naš kmet ne imel koristi. Sploh je treba stremeti za tem, da se utrdi prepričanje o medsebojni solidarnosti vseh gospodarskih panog in ustanov. Zlasti mora kmečko prebivalstvo uvideti, da je industrializacija naše pokrajine ravno zanj izrednega pomena. saj je bolj in bolj navezano na domači konzum svojih pridelkov. S tem je bila debata o proračunu oddelka za trgovino, industrijo in obrt zaključena, nakar so bili prečitani še izdatki za prispevke banovinskim zavodom in izdatki proračunskega rezervnega kredita. K besedi se ni javil nihče, tako da je bila popoldanska seja že po poldrugournem trajanju zaključena. Jutri pridejo na vrsto proračunski dohodki, nato pa še druge zadeve, ki so na dnevnem redu sedanjega zasedanja. Kakor vse kaže, bo zasedanj* jutri zaključeno. Sklicanje banskega sveta v Zagrebu Zagreb, 19. februarja, o. Banski svet savske banovine je sklican na zasedanje 8. marca. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bodo še pred tem imenovani nekateri novi člani banskega sveta, ki bo štel skupno 94 članov. Istočasno bo izpopolnjen tudi občinski odbor v Zagrebu ter imenovan novi župan. Znižana voznina za evharistični kongres v Dubrovniku Beograd, 19. febr. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična voznina na držarvinib železnicah udeležencem škofijskega evharielčnega kongresa, ki se bo vršil od 15. do 18- julija t. L v Dubrovniku. Popusi bo veljal od 11. do -2- julija. Hitlerjevo vabilo dr. Schuschniggu Dunaj, 19. febr. o. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, bo nemški zunanji minister Neurath, ki pride v ponedeljek na Dunaj, prinesel tudi posebno povabilo Hitlerja dr. Schuschniggu, naj bi ga obiskal v Berchtesgadnu Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno, v severno zahodnih jn južnih predelih utegne bjiti nekaj dežja in snega, v sevemovzhodnjih pa nekoliko iasno- Temperatura brez posebne izpremembe. Zagrebška; Vedno, zmerno toplo. Dunajska: V gorah sneg, y alpskem predgorju dež ;n živahni zapadnj vetrovi, v nl-žavah milo. Naši kraji in ljudje Veseli dogodki v hiši rojstva Ljubljana, 19. februarja. V prvem letošnjem mesecu se Je število iensk v pričakovanju poroda potomcev v primeri z lankim letom že dvignilo Tako pričajo zaznamki v registrih ljubljanske ženske bolnišnice Lani se jih je zateklo v to hišo do 15. februarja 296, letos 303. Pa to prav za prav ni nikaka posebnosti Kak mesec jih je v letu več. kak mesec manj, boste rekli. Toda od 9. do 15. februarja so ti najmlajši zemljani pričeli romati na ta božji svet v parih Najprej trikrat dečki z deklicami — v šestih dneh. Sedmega dne, komaj v dobrih 24 urah, pa so zapored pričeli mežikati v sončno .zimsko jutro trije pari—dvojčki, pa sami fantje. Prav krepki: dva para vsak blizu osem kilogramov, tretji komaj polovico. Slednji par sta dve majceni miški in raz-boritejši dvojček že lakomno pogleduje v svet. Rad bi se že repenčil- pa kaj bi s tako malimi pljuči! Komaj ga fe slišati, še preden se ves zbor oglasi in ga prevpije. To pa je že nekaj, boste rekli! Zavod, ki je vsak dan. takorekoč vsako vro vajen sprejemanja novih Zemljanov v svojo sredo, je kar malce ponosen na novi rekord Kakor je bil l. 1928.. ko so ga tznenadili Četvorčki — redek primer Skromno pojasnijo, da višje še niso prišli .. Rekorda kanadskih petorčic še niso dosegli Kar malo diši to pojasnilo po pričakovanju, da bodo »nesli« la rekord. Če bo šlo dalje kakor doslej, zna biti — — Vesel dogodek! Vesel dogodek, pravimo ob takih prilikah. Veseli dogodek pa bi spadal dandanes prav za prav že pod narekovaj... Povprašuješ matere. ki utrujene mirno leže na bolniških posteljah, če so jih kaj vesele? — »O, že .../« Kar ne povedo, si primisliš: to veselje m pravo, nekaj bi rade pristavile. Nekaj? Vesele bi morale biti. Tako bi se spodobilo. O. saj so spodobne m pravijo. da so vesele! Pa je več spodobnosti kakor resničnega veselja. Slednje je pokopano v pomanjkanju, fnx>dobnost pa so podedovale iz dobrih starih dm. ko se starši niso bali prirastka v družini, pri skledi Dandanes se za »veselim dogodkom« pogosto pači vprašanje: »Kdo bo skledo polnil in s čim?« ★ Naj vam povedo same, kaj jim kali veselje nad rojstvom drobnega zemljana, ki so ga v mukah porajale: Prva mati dvojčkov. Njen šesti porod po enajstletnem zakonu z mesarskim pomočnikom. Štirim živim otrokom sta se pridružila dva »Sprva smo se otrok veselili...« Lastnega doma si niso mogli postaviti Mož služi v glavnem v seziji za mesne izdelke. Družina se je večala. Prebivali so pod tujo streho v bornih Stanovanjih podeželskega trga Gospodarji so povpraševali po številu otrok Nihče jih ne jemlje rad pod svojo streho Vsako drugo leto se je narodilo novo dete Z možem sta se pričela prepirati. Jezil se je in razdražen je bil nad prirastki. Jokala je. Mat je njena krivda? Potem se je privadila nerganju. »Vedno sem zelo trpela. Žena je res reva Če bi mož enkrat občutil to...«, je tiho pristavila En otrok je pred kratkim našel nov dom. Vzela ga je poročena sestra brez otrok i Vedno pa m tako ... Druga mati dvojčkov. Vzela je vdovca s štirimi otroki med sedmim in trinajstim letom. Dvojčki so njen prvi zarod Njeno veselje bi ne bilo skaljeno, da niso ostali možu. mestnemu cestnemu delavcu, dolgovi iz prvega zakona, od težkega dela pa rana na želodcu, ki ga je pet mesecev vzdržema rešila napornega dela Ta čas so prejemali 120 Din na teden od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Moževa bolezen, dolgovi, štirje šoloob-\>ezni otroci, mlada mati dvojčkov..., ki dela samo doma in plačuje dolgove. Tretja mati dvojčkov. Posestnikova žena Zgarana mladost. V desetletnem zakonu šesti porod. Vseh sedem otrok živi. Ste jih veseli? Poprijeh bodo za delo na polju!? »Malo jih je za delo, preveč za je-lo!«... Tudi na kmetih ni več veselja nad potomstvom ,..? ★ Ob letni bilanci ljubljanske porodnišnice je nekdo zapisal: »Z zaupanjem v mlada življenja, neroje- na in porajajoča se, krepko za štorkljo na- i bo in dobro. Med tisočerimi življenji, ki prej!* I so se v tej hiši leto za letom porajala v Z zaupanjem ali nezaupanjem: I mukah in bolesti, sprejeta z radostjo in V hiši rojstva pričenjajo samostojen I skrbjo, jih je vendar precej takih, ki se razvoj nova življenja, ki jim je sojeno sla- * danes vesele življenja. Koni. Nagrade iz kraljevega fonda bodo letos spet razdeljene društvom in posameznikom Beograd. 19. februarja. Kraljev fond, ki ga je ustanovil blagopo-kojni Viteški kralj in ki ga je po njegovi tragični smrti prevzel Nj. Vel. kralj Peter IL, spoštujoč željo in odlok svojega vzvišenega očeta, posvečuj^ svoje delo iz-podbudi zasebne iniciative in apostolskemu delovanju na ureditvi vasi in za narodno prosveto V ta namen se je uprava kraljevega fonda odločila, da vsakih 5 let pregleda, kaj so v tem pogledu storili poedin-ci, razna društva ali druge zasebne ustanove v teku 5 let. in da nagradi one, ki so se pokazali kot najbolj zaslužni. Delo, ki zasluži nagrado, obsega: ureditev vasi v zdravstvenem prosvetnem, gospodarskem in splošno kulturnem pogledu; širjenje praktičnega znanja v splošnem v naši državi in uspehi njegovega vporablja-nja v gospodarstvu in njegovih raznih panogah, kakor je ustanovitev vzornih posestev, obdelovanje zemlje- sadjarstvo, pogozdovanje goličav, živinoreja; v gospodarski domači industriji, kakor je predelava vseh poljedelskih in živinorejskih proizvodov, in na širokem področju narodne prosvete, kakor je prirejanje gospodinjskih in gospodarskih tečaiev, različnih tekem in razstav Nadalje zasluži nagrado viteško in športno napredovanje vseh slojev našega naroda, kakor je organizacija večjega obsega, raznih načinov sistematskega telesnega vežbanja do najpopolnejše gimnastike in različnih športov. V teh navodilih ni omenjeno vsako delo na prosve-titvi naroda, temveč je samo obeleženo v večjih črtah za misel kraljevega fonda Niso torej izključeni tudi drugi načini delovanja poediincev ali pa društev na omenjenih popri ščih. Za nagraditev društev in poedincev je razpisanih nekaj kategorij nagrad, s katerimi je mogoče nagraditi toliko poedincev ali društev, kolikor jih bo nagrado zaslu žilo. Prve nagrade so po 25.000 din, druge po 10.000 din, tretje po 5.000 din in 4. po 2.500 din. Slehernik ki želi dobiti nagrado, mora navesti, kje in pod katerimi okolnost-mi je deloval Točno mora označiti, kaj je stvarno storil na samem terenu, ker je kraljev fond glede na današnje razmere primoran dati delovanju te vrste prvenstvo. Dobro je, če se navodila podkrepijo s službenimi potrdili. Tega tekmovanja se bo enakomerno udeležila vsa naša država. Uprava kraljevega fonda ne bo cenila na Izletna točka tako za letovSčarje, izletnike ki smučarje. Pri akciji za vgraditev koče bo pomagaj predsedniku g. dr, Rosina, ki je že svoječasno vodil Sa zadrugo, ki se je nameravala ustanoviti- posebej v ta namen, vse priprave, as se uresniči zgraditev doma na Menin i. Na zboru so se prejele soglasno spremembe društvenih pravil v smislu tozadevne okrožnice Tujskoprometne zveze. Članarina se je določila kakor lani na 12 Din letno. Pri slučajnostih so sklenili naročiti za Gornji grad 1000 prospektov s krajevnimi slikami ta postaviti nove kovinaste klopi v parku, članstvo se bo udeležilo tujsko-prometnega tečaja na Ljubnem, ki ga priredi v kratkem banovina. Poleti bo večja društvena prireditev na prostem, in to morda ob priliki položitve temeljnega kamna pri novem domu Društvo se bo tudi pridružilo akciji za zgraditev železniške proge Šmartno ob Paki—Gornji grad— Kamnik. ARTIN D R A C E E S VELIKE KOLIČINE ODPADKOV odstranjujejo iz telesa z blagim ta zanesljivim učinkom ARTIN _ DRA ŽEJE Dr. WANDERA Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. rng. io4 s. br. 2&'li5/33. uspehov dela samo po obsegu trajnosti in stvarne vrednosti, temveč tudi po okolno-stih, pod katerimi so doseženi, in po naporih, ki jih je bilo treba obvladati. Prijave za nagrado z vsemi potrebnimi podatki za delo od začetka 1932. do konca 1936. leta se morajo poslat; upravi kraljevega fonda v Beogradu do 15. aprna 1937. Dodelitev nagrad se bo razglasila 8. junija 1937. kot spomin na dan poroke visokega ustanovitelja fonda. Prevare z invalidskimi mrtvimi dušami »Nedolžni" krivci milijonskih sleparij se kregajo Beograd, 19. februarja Po večdnevnem presledku, ker je eden izmed sodnikov zbolel, se je včeraj nadaljevala razprava proti Jovanu Lakičeviču ta njegovim pajdašem, ki so na ime invalidnin s ponarejenimi listinami oškodovali državo za težke milijone. Ta razprava je še vedno velika senzacija s 60 obtoženci, 70 odvetniki in z obtožnico, ki je velika knjiga kakih 300 strani, teče pa precej monotono, ker obtoženci kaj kratko odgovarjajo na vsa vprašanja in vsi zatrjujejo, da so — nedolžni. Po Lakičeviču je prišel na vrsto obtoženi Ljubiša Oketič. Obtožen je zaradi 17 prevar, ki se razlikujejo druga od druge samo po imenih izmišljenih invalidov in po datumih ponarejenih listin. Oketič pravi, da je nedolžna žrtev spletk. Vse, kar je navedeno v okrožnici, on ni izvršil, če pa je kaj storil, je to storil, ker je bil zapeljan, ali pa ker so ga drugi izkoriščali. Največ uslug je baje napravil soobtožene-mu Djordju Rakiču. Nekaj časa je bil tajnik invalidske krajevne organizacije, a te svoje službe, kakor trdi, ni nikdar izkoriščal. Tretji obtoženec Djordje Rakič pa je najprej povedal, da je bil žrtev — Ljubiše Oketiča. Po vojni, tako je pripovedoval, je bil v finančnem ministrstvu. Potem je služboval v ministrstvu socialne politike, pozneje pa je s skromno pokojnino, ki jo je pošteno zaslužil, privatno živel ta se med drugim ukvarjal tudi z invalidskimi zadevami. Eil je posredovalec. Posredoval je za malenkosti. Kolikor je pač kdo dal: 100 ali 200 Din. To je bilo vse. Sodnik ga je vprašal: — Male dohodke ste imeli, pridobili pa ste si vendarle hišo, s čimer se ne morejo pohvaliti drugi uradniki s takimi dohodki, kakršni so bih vaši. Kako je bilo to? Tudi vaša žena ima hišo. — — — — Hišo sem kupil na upanje. — To se drugim uradnikom ne posreči. — Hiša moje žene pa je njena dota. — Ali niste imeli nobenih drugih dohodkov razen plače ta pozneje pokojnine? — Prav nobenih. — Zakaj pa ste -ekli preiskovalnemu sodniku, da ste pri posredovanju zaslužili poldrugi milijon? Obtoženi na to ni odgovoril. — Kaj pa so našli pri vas, ko so vas zaprli ? — Nekaj listin, a te je napravil Oketič. Vse je on delal, a jaz sem mu samo pomagal. Mož me je pač lepo prosil. Enkrat sem šel t.udi v Novi Sad, da bi mu tam nekaj uredil. Z njegovim avtomobilom sem se vozil. — Ali niste sumili, da ni nekaj v redu? — Kako neki. . . zaupanje--- Potem je sledilo dramatično soočenje: Oketič: Ti si, Djordje, trdil, da dvigaš invalidnine samo z originalnimi dokumenti. Trdil si, da lahko to stbriš, ker poznaš toliko ljudi in ker si sam uradnik. Jaz sem bil prepričan, da je vse pošteno ta zaradi tega sem ti pomagal. Verjel sem ti. Veš, jaz sem pošten človek. V vojni sem bil. Ranjen. — A ti? Med okupacijo si tu sedel. Ljudje marsikaj pripovedujejo ... Ti si kriv vsega tega. Jaz sem tvoja žrtev... Rakič: Ne. ne, jaz sem tvoja žrtev! Ti si vse delal po načrtu. Sam si vse ponarejal. — Kaj pa ti? Ali si s pokojnino kupil svoje hiše? — A ti, ali si imel od poštenih dohodkov dva avtomobila? Med tem prepirom je glavni obtoženec Lakičevič mirno sedel na svoji klopi in se porogljivo smehljal. Napredek tujskega prometa v Gornjem gradu Na Menini se bo letos gradil planinski dom Gornji grad, 19. februarja Pretekli četrtek je bil redni občni zbor Tujskoprometnega in olepševalnega društva v Trobejevi gostilni. Udeležila sta se zbora tudi sreski načelnik g. dr. Mlinar ta mestni župan g. Mermal Franc. Iz poročil funkcionarjev posnemamo, da je bilo delo društva lajni zelo uspešno pod vodstvom požrtvovalnega predsednika šolskega upravitelja g. Tratnika Jožefa ta delavnega tajnika brivskega mojstra g. Voščiča Martina. Društvo je nabavilo za Gornji grad veliko orientacijsko tablo, na novo markiralo več potov na izletne točke in popravilo nekatere markacije, za katero delo si je pridobi lposebnih zaslug profesor g. Trobej Matija. Dalje si je nabavilo nekaj novih klopi izpopolnilo predlansko leto zgrajeno letno kopališče ta se udeležilo razstave na Mariborskem tednu z lepimi krajevnimi slikami. V tujskopro-metnem oziru je dosegel Gornji grad v preteklem letu velik napredek z uvedbo redne avtobusne proge Ljubljana—Gornji grad—Logarska dolina, za kar se je posebno potrudil g. dr. Ervin Mejak. Mesto je dobilo julija lani kraljev spomenik v mestnem parku po zaslugi krajevnega odbora Narodne odbrane. Društvo je odplačalo do konca L 1936. vse dolgove, kar je članstvo z odobravanjem vzelo na znanje, članov ima društvo 58, kar je premalo za naš kraj, ki ima svojo bodočnost le v tujskem prometti. Denarnega prometa je imelo društvo 16.537 Din. Pregledovale! računov so priznali vso vestnost in pametno gospodarstvo jlaeainiLu g. Kolen-ou Albertu. Pri razpravi o delovnem programu za leto 193V je predsednik porocai, da namerava društvo postaviti na Menini planini planinsko kočo na onem mestu, kjer je stala svoječasno gornjegrajska koča, ki je pogorela. Zagotovljena sta že prostor in stavbni les, pri čemer je uprava velepo-sestva ljubljanskega škofa pokazala veliko razumevanje za to, da se v srezu pospešuje tujski promet. Treba je samo še formalnega pristanka Pašni&ke zadruge, nato pa se bo vložila prošnja za podelitev stavbnega dovoljenja. Stavba mora biti v sirovem stanju letos pod streho, morda pa bo tudi že dograjena. Sredstva za gradnjo naj ba se dobila a prostovoljnimi prispevki ljubiteljev planin s podporo banovine, občine ta osrednjega odbora SPD, kateremu bi se nudila protiusluga v tem, da bi vsi člani SPD imeli v novi koči iste ugodnosti kakor v kočah SPD. Nekateri člani so se že na Občnem zboru zavezali opremiti na svoj račun več sob. Banska uprava je glede te zadeve poslala društvu dopis, da bi bila pripravljena dati 100.000 Din podpore s pogojem, da društvo postavi velik hotel na Menini, seveda zidan, članstvo se je na zboru postavilo na stališče, da v sedanjih hudih časih ne bi mogli pristati na ta predlog, pač pa se je zavezalo graditi kočo tako, da bo vsak čas mogoče stavbo povečati. Zgradba koče na Menini bi pomenila za Gornji grad in širšo okolico spet lep napredek v tuj-skopromefcnem oziru, ker bi Koča na Menini bila tako poleti kakor pozimi pri/vlač- 75 let življenja in dela Poljčane, 19- februarja Danes 19. t. m. je tukajšnji posesrtnik in upokojenec g. Jože šterk prestopil prag 75. tata. Kadar ga vidiš, kako gre zravnan in z lahkimi koraki v svoj vinograd, mu pač ne prisodiš toliko let. Osrtal je prožen, čeprav se je moral v vsem svojem življenju boriti trdo za svoj kruh. Radol se je v Raki pri Krškem. Po odelus ženju 12sletne vojaške orožniške službe je stopil kot certifikatist s položajem brzojavnega mojstra v Poljčane v državno službo. Po 36 letih je bil uf>okoje>n in se je za sta',no naselil pri uas. Toda prav v Času, ki mu je bil namenjen za počitek, ga je zadela bridka usoda; vojna vihra mu ie ugrabila sina ed:n-ca, kj bi bil moral nastopi,tj učiteljsko službo. Kmalu za tem je izgubi! še družico. Spr,: čo hudih udarcev usode je prodal košček NOVA GUMIJASTA PETA # l POVIŠA ELASTIČNOST HOJE. PBEPREČI PONO$ENE PETE. ZELO TBPEŽNA IN POCENI. Doto >e pri buct eevHorjtrem mojstru 3UGOSL. IZDELEK. PALMA^ GUMIJASTA PETA zemlje, na katerem si je ustvaril dom za svojo družinico z lastnimi prihranki češ; kaj m; bo zdaj vse to. Taval je okrog 6am in zapuščen kakor begunec. Toda brezdelje ga je ubijalo še bolj, zato sj je kasneje kupil neki zapuščen vinograd in iz nerodovitne le dime ustvaril vzoren vinograd. Kakor sam pravi, najde utehe le v delu in pri krams Ijanju s svojimi prijatelji. Želimo mu še mnogo let. Nasilje rodi odpor Pred 25 leti ie v Sarajevu krvavo režimsko nasilje združilo ves narodni živelj ter ga usposobilo za borbo Sarajevo, 19. februarja Po sarajevskih ulicah je pred 25 leti avstrijska policija in soldateska prelivala nedolžno kri. Avstrijska uprava se je na vso moč trudila, da bi izigravala Hrvate proti Srbom, posebne zavratne namene pa je imela seveda tudi z muslimani, a vse intrige niso uspele. V tisti dobi je madžarsko nasilje v Hrvatski slavilo svoje orgije. Avstrijska uprava v Bosni je v svoji zaslepljenosti ta pokvarjenosti mislila, da to nasilje plaši Hrvate ta da so Srbi in muslimani v Sarajevu škodoželjni, ali pa vsaj pri vsem tem neprizadeti. Sadisti na upravnih mestih so bili hudo presenečeni, ko so sarajevski Hrvati s Srbi ta muslimani vred priredili protestne skupščine proti madžarskemu nasilju na Hrvatskem. Dne 18. februarja pred 25 leti se je pred sarajevsko katedralo zbrala velika množica, glasno obsojala madžarska nasilja na Hrvatskem ter krenila po glavnih ulicah. Ko je iz stoterih grl zaorila pesem: »Prosto zrakom t, je policija pobesnela ter začela udrihati po goloroki množici. Nekateri policisti so tudi streljali in baš sin uglednega sarajevskega muslimana šahi-nagiča je bil od revolverskega strela najhuje ranjen. Pred katedralo so demonstranti zažgali veliko madžarsko zastavo ter klicali: Doli Madžari! Abzug konj Hedervary, Abzug Čuvaj! Demonstracije so trajale do pozne noči. Zjutraj 19. februarja so priredili sarajevski dijaki Hrvati. Srbi in muslimani ->hhod po mestu, prepevali so rodoljubne pesmi ter na ves glas obsojali nasilje. Dijakom so «<» nri^rnfciii nnrfesorii Hadžič. Milakovič. Prelog in Tandarič. Z brutalno silo je policija tudi ta obhod razgnala. Demonstrantom so se pridružili poslanci deželnega zbora Veselic, Djamonja, dr. Man-dič, dr. Bašagič, šerif Amautovič in Va-silj Grdjič. Ti poslanci so na ulicah naj-odločnejše govorili proti režimu nasilja in intrig. Zvečer so se demonstracije ponovile, policiji pa je prihitelo na pomoč vojaštvo. Med demonstranti je bilo nad 2.000 delavcev. Med demonstranti so bili tudi narodni poslanci. Naslednji dan opoldne se je sestal deželni zbor. Galerija je bila nabito polna, čuli so se ogorčeni klici proti vladi, vladni zastopniki pa se niso prikazali. Ko je vstal poslanec Fehim Curčič, načelnik mesta Sarajeva, je nastala v zbornični dvorani grobna tišina. Curčič je podal naslednjo izjavo: — Visokemu predsedništvu in gospodom poslancem so znani žalostni dogooki. pri katerih je bila zaradi brutalnosti policije prelita tudi nedolžna kri naših dijakov, naših otrok. Prosim visoko preased-ništvo, naj vpraša deželno vlado, na kakšen način misli dat zacioščenie za to prelito nedolžno kri. V znak žalosti in protesta proti nečloveškemu nastopu policije predlagam, naj se seja prekine in prosim poslance, da zapustijo zbornico. Prosim pa tudi našo mladino nni se oo-njr n naj prepusti zadevo narodnim poslancem. To izjavo so poslanci in poslušalci na galeriji sprejeli z burnimi vzkliki, potem pa dvorano zapustili. Zunaj je bila izvoljena deputacija, ki je potem protestirala pri deželni vladi. Nasilje je tesno povezalo ves živelj Bosne in Hercegovine ter ga usposobilo za težko, a vztrajno borbo za narodno svobodo. Na sledi za morilcem Orožniki so 2e aretirali prvega osumljenca umora Metlika. 19. februarja. Krvavi zločin nad dvema slabotnima starkama v čurilah pri Metliki še zmerom razburja vso Belo Krajino. Podrobnejša preiskava orožnikov in sodne komisije je ugotovila nekatere okoliščine, po katerih bo preiskava zelo olajšana, omogočeno pa bo tudi, da bo pravi zločinec čimprej izročen v roke pravice. Pokojni Lončaričevi, mati Bara Koče-varjeva in hčerka Marija Vraničarjeva, sta živeli precej. samotarsko življenje in sta se v Curile priselili šele lani. Lansko poletje jima je namreč njuna prejšnja domačija v Rosalnicah pogorela in se je družina tedaj razkropila. Zet z ženo se je naselil v Črnomlju, njegova tašča Marija Vraničar pa se je z materjo Baro Kočevar-jevo naselila v majhni koči v Čurilah, ki jo je bila kupila s prihranki iz časov, ko jc živela in garala v Ameriki, kakor nešteto drugih Belokranjcev. Prav to dejstvo in posebno se neki veliki amerikanski kov-čeg, ki ga je hranila zelo ljubosumno in ki sc je zanj večkrat pohvalila, da v njem čuva svoje skromno premoženje, sta bila menda povod, da si jo je zločinec izbral za žrtev, jo umoril in jo tudi oropal. Poleg »Američanke« je padla tudi njena stara mati. Zločin je prva zapazila soseda Govedni-kova. ko jima je zjutraj hotela oddati kruh. ki ga je bila spekla za obe starki. Okoli osme ure se ji na njeno trkanje ni nihče odzval, skozi okno pa je zapazila, da je v sobi vse razmetano in da je amerikan-ski kovčeg odprt. Čeprav se ji je vse to zdelo nenavadno, je odšla spet domov z namenom, da se vrne čez nekaj časa, radovednost pa ji ni dala miru m je na vrata Lončaričk kmalu potem iznova potrkala. Ni si še opomogla od iznenadenja, ker »o bila vsa poprej odprta okna zdaj zagrnjena. ko je zaslišala, kako sc vrata na zadnji strani koče odpirajo, hip zatem pa je zapazila nekega moškega, ki se je pognal v beg proti gozdiču Borihi, oddaljenem od Čuril dobrega pol kilometra. Na njene klice je pritekel njen mož Janez Govednik in takoj pričel pobeglega zasledovati, vendar pa je slednjemu uspelo doseči gozdič in izginiti med drevjem, med tem ko se je Govednik, ki tedaj za grozni zločin ie sploh ni vedel, vrnil nazaj v vas. Vae te sumljive okoliščine so v Curiah zbudile razburjenje in so vaščani skozi zadnja vrata, kjer je zločinec pobegnil, stopili v hišo in naleteli na grozni prizor. V kuhinji je v mlaki krvi na tleh že mrtva ležala Marija Vraničarjeva dočim njene matere vaščani tedaj še niso našli. Ko so prišli orožniki, so v sobi naleteli na še groz-nej&i prizor. Na postelji, pokrita z blazinami in odejami, je ležala stara Kočevarje-va, vse stene so bile poškropljene s krvjo. Zločinec je bil v prvih jutranjih urah vdri v hišo in s strašnim udarcem s sekiro v zatilnik pobil Vraničarjevo, ki je že bila oblečena in je delala v kuhinji, trenutek zatem pa je v sobi z ušesom sekire popolnoma razbil glavo Kočevarjevi, ki je popolnoma deformirana, dočim je Vraničar-jevi na temenu nasekal lobanjo ter presekal hrbtenico in mozeg. Za zločincem je bila takoj poslana orož-niška potrola, nekateri orožniki s komandirjem g. Zdovcem pa so ostali na kraju zločina in obvestili sodišče in sosedne orožniške postaje. Ker so orožniki na kraju zločina našli vojaško knjižico, giasečo na ime 24-letnega Rosalničana Stanka Brodariča, so fanta ob petih popoldne aretirali. Težki sum, ki je padel nanj, je še povečala izjava Brodaričevega brata, ki je potrdil, da je sekira, s katero sta bili starki umorjeni. Stankova last. Osumljenec pa zločina nikakor noče priznati. BAYER S* R J Ako uzamete Aspirin Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi,' reumatizmu iuub «»n. um ■ Matineja Z. K. D. krasne J O S E F 8GHMIDT v velefilm« OPERNA ARIJE POJE SLAVNI TENORIST ZVOKI MLADOSTI Liliane Dietz — Szoke Szakall DANES ob 14.15 V ELITNEM KINU MATICL Matinejske cene din 8.50 in 6.50. Domače vesti Pomozi bog Iz Trebija-Oselice t PoijamsKii dolini nam pišejo: Tuda pri nas je bala razrešena uprava pro stovofjne gasjteke čete na Trebiji ter je bala imenovana od župe nova začasna uprava. Ta je sklicala občni zbor za nedeljo 14. februarja ter je o tem p smešno obvestila vse olane gasilske čete. Na seji 11 februarja so se pa novi začasni funkcionarja iz neznanih razlogov premislili ter občni zbor preložili za nedoločen čas. O tem 6o člane čete obvestili s sledečim obvestilom: >Sklenilo se je Na sej Gasilske čete Na trebi, Dase Opčni zbor Prekliče zaunedelje Usletne Pravinih Do-statkau Pomozi bog! Otbor Naša gasilska četa je bila ustanovljena na pobudo uvidevnih in požrtvovalnih mož in faatov. V četa niso nikdar poznali nobenega strankarstva, brez razlike mišljenja so vsi sodelovali in bili vedno pripravljeni priskočiti bližnjemu na pomoč- Želeti bi še billo, da se nova uprava do občnega zbora nekol iko vživj v pravila slovenskega jezika. Tudi v to- Pomozi Bog. * Mnčeniška smrt rojaka t Gorici- Kot žrtev strašnega nasilja, izvršenega v božični noči v Podgori, je izdihnil 35letni učfrtelj petja Lojze Bratuž. V Podgori je v božični noči po polnočni« tjudsktvo ostalo v cerkvi ter prepevalo domače božične pesmi. Pelje je spremljal na orglah Lojze Bratuž. Vernike je razgnala nahujskana druhal in zločinci, ki jih oblast še do danes nj izsledila, so Bratuža in 4 pevce neusmiljeno pretepli in jim vlivalj v usta ricinovo olje. Bratuža so zalivali s strojeim oljem, v katerem je bal bencol. Dočim so sotrpini za silo okrevali, nj mogel Bratužu, ki je bil zastrupljen, po« j magati niti specialist. Več dni je ležal v agonSji, zdaj pa je dotrpel. Pokojni Lojze Bratuž se je rodil v Gorici in ko je dovršil tolminsko učiteljišče, je služboval kot učitelj v Solkanu. Brdih jo v Batujah, od koder je bjl premeščen v Pesearo. Ko so ga odpustili iz službe, ga je pokojni metropoli! Sedej imenoval za učitelja petja v semenišču in za nadzornika cerkvenega petja v goriški nadškofi ji. Po smrti vladike Sedeja je tudi to službo izgubil jn se je skromno preživljal kot privatni učitelj petja in kot vodjrtelj cerkvenega pevskega zlx>ra v Podgori. Ob grobu mladega mučen ika žalujejo mlada vdova, dva otročička in mnogi prijas telji in rojaki. Vsa Goriška je cenila jn ljubila Lojzeta Bratuža. * Iz slovenske Koroške. V Podljubelju je ukinjena ljudska šola in morajo otroci iz Podljubelja in Podgore hoditi v šolo v Borovlje. šolsko poslopje je preuredila bo-roveljska občina v ubožno hišo. — V Glo-basnici je umrl v visoki starost; od Celovca naprej po vsej Podjuni in tudi preko meja znani trgovec z žitom in živino Peter Hu-ter. Hutarjev oče, kakor ga je spoštljivo imenovalo staro in mlado, je bil spreten trgovec, a mamon ga ni nikdar preslepil. Bil je mož odkritega in poštenega značaja, stara slovenska korenina in neustrašen bojevnik za narodne pravice. — V Beljaku so imeli nedavno eksotičnega gosta. Namenjen na Dunaj, se je prihajajoč Iz Trsta ustavil tam alvarski maharadža iz Indije. V njegovem spremstvu je bilo 32 oseb, vozil pa je s seboj kakih 150 kovčegov. V Beljaku je nočeval v Park-hotelu, kjer je dal v najetih sobah odstraniti vse pohištvo in ga nadomestiti s svojim. V železniških vagonih in v avtomobilih pa je dal odstraniti vse prevleke iz svinjskega usnja ter jih nadomestiti s svojimi dragocenimi preprogami. Običajna in trdovratna zaprtja in prebavne težave se odpravijo z Leopilulami, čistim rastlinskim odvajalnim sredstvom, katero deluje brez bolečin in ne odpove nikdar. Nobena privajenost — tudi pri daljši uporabi gotovo učinkuje. Poskusite najprej mali zavoj. Dobiva se v vseh lekarnah. Ogla« reg. S. br. 31.130 dne 31. XII. 10». Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zla tenci urejuje naravna »Franz-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. 3—'___reg. S. br. 15. 485/35. * Nori grobovi. V Ljubljani je včeraj do« poldne umrla gospa Marija Mandljeva, soproga upokojenega ravnatelja tobačne tovarne- Pogreb ugledne gospe bo jutri, v nedelo, ob 16. iz Gregorčičeve ulice 7. k Sv- Križu-— V Kranju je po kratnem bolehanju v 81 letu starosti umrl g. Mihael Jakofčič, posestnik jn brzojavni mojster v pokoju. Pogreb bo danes ob 15. _ V Novem Celju je umrl g- Martin Žagar. K večnemu počitku ga bodo spremili danes popoldne. _ Pokojnim blag spomin, žaluioč m naše iskreno sožalje! * Pred obnovo rečnega prometa. Pri Novem Sadu se je Dunav znižal za 10 cm in na vsem novosadskem sektorju ni več ledu. Znižujejo se tudi vsi pritoki Dunav a. Zaradi tega ni več pomembnejših zaprek za obnovo rečnega prometa. Nevarnosti novih poplav iz reke Karašice so odstranjene. Ker so izlivi iz te reke poplavili večinoma pašnike, škoda ni velika. Tovarna sladkorja na državnem posestvu Belju nima prav nobene škode. Poškodovan je bil samo železniški tir na posestvu in bo promet urejen šele te dni. * Dubrovniška plovba kupuje beograjski h°tel »Moskvo«. Za nakup znanega hotela »Moskve« v Beogradu se pogaja Dubrovniška plovba Za nakup se je zavzela zaradi predpisov prejšnjih finančnih zakonov, ki določajo, naj parobrodna društva nekaj od dobljene subvencije uporabijo za napredek naše hotelske industrije. * Skakači. pozor! Na Polževem je zapadlo na staro podlago toliko novega snega, da je smuka dobra m tudi skakalnica . je uporabna. Opozarjamo skakače na ugod no priliko za trening. Skakalnica za skoke do 23 m je že preizkušena. « * Združenje kinomatografskjh podjetnikov dravske banovine sklicuje svojo II. redno skupščino na dan 5. inarca ob 9.30 uri v garderobni dvorani kina Uniona v Ljubljani. * Socialno - gospodarska šola Narodno stxok<>vne zveze na Jesenicah bo imela drevi ob 19. četrto redno predavanje. Predaval bo g. profesor dr. Jože Mihelak o kreditu. Predavanje bo v veliki dvorani Kazine na Savi. Vabljeni so vsi delavci in nameščenci z Jesenic, Javornika ha oko lice. * Originalno pevsko društvo. V Mariboru deluje odlični pevski Septet bratov 2ivkov, v katerem se udejstvuje šest bratov. ge bolj originalno pevsko društvo pa se snuje sedaj v Sibeniku. To je pevsko društvo »Baranovič« in po pravilih lahko postanejo njegovi člani samo rojaki z rodbinskim priimkom Baramovič. Sestava pevskega društva ni bila težka, zakaj pleme Baranovičev Šteje v Sibeniku in okolici okrog 70 družin. V šibenik in okolico so se Baranoviči pred kakimi 4001 . doselili iz Bosne. Pevsko in glasbeno udej-stvovanje je 3tara tradicija tega plemena. Tudi direktor zagrebške opere je iz tega rodu. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko škrobljeno blago T najlepšo Izdelavo. 3 * Razliko med pravimi Nemci in rene-gati ponazoruje »Koroški Slovenec« z naslednjo zgodbo: Lani v decembru so nastopili v ljubljanskem radiu pevci iz Sel in Radiš. Prav lepo so zapeli in ponosno smo jih poslušali. Toda triumf naše pesmi in naših pevcev ni bil vsem všeč in na nizkoten način so ga neki naši neprijatelji hoteli zmanjšati. Pri inž. Pehareku na Hum-berku, kjer je zaposlenih več delavcev drvarjev, ki so člani selskega pevskega zbora, so hoteli doseči naj se našim fantom-pevcem odvzameta delo in zaslužek, ker so nacionalni Slovenci. Inž. Peharek pa jim je odgovoril: »Ce ste vi narodni, smejo biti narodni tudi oni. Gozdarska uprava še ni nikdar gledala na narodno pripadnost svojih delavcev, temveč samo na njihovo delo. Iz lastne izkušnje vem, da so b li slovenski drvarji še vedno najboljši delavci.« Naši »prijatelji« so se nato obrnili na lastnika humberških posestev g. Marescha na Dunaju očividno z istim uspehom. Ta dogodek uči, da je velika razlika med pravim Nemcem in narodnim odpadnikom, ki se ne straši niti podlih sredstev, da bi onemo-mogočil slovensko kulturno delo. * Tragedija bivšega izseljenca. V Bu-daku pri Gospiču si je vzel življenje ugledni kmet Joso Vukovič. Kruta je tragedija tega človeka. Dolga leta je delal v ameriških rudnikih in -ko se je pred leti vrnil domov, je imel dosti prihranjenega denarja Uredil si je lepo kmetijo, oženil pa se je z vdovo svojega brata, v katero je bil že v mladosti zaljubljen. Ko je dobil otroka, je bil ve3 srečen. V svoji sreči je bil preko vse mere dobrotljiv in okrog 200 tisoč Din gotovine je razposodil svojim sorodnikom in sosedom v trdnem prepričanju, da mu bodo denar vrnili, kadar ga bo potreboval. Ob likvidaciji kmečkih dolgov pa so po: tali njegovi dolžniki oholi. Rekli so: Polovico dolga ti bomo vrnili kadar bomo mogli. Da bo nesreča in razočaranje še večje, je Joso dobil nalog, da mora plačati 6.000 Din rent. davka za denar katerega je bil posodil. Zaman je dokazoval, da ni od glavnice dobil niti pare, kaj šele kake obresti. Ker ni imel s čim plačati, so mu zaplenili kravo. Nesrečnež je obupal in v hlevu se je obesil. * Kako se šolajo zločinci. Mladi razbojnik Forenpoher, ki je, kakor znano, a poštno položnico na 20 Din zvabil v kletno stanovanje neke zakotne zagrebške ulice poštnega uslužbenca Filiipčiča in ga tam pobil s kladivom, da bi mu izropal denarne pošiljatve, je na policiji priznal, da se je že dalje časa pripravljal na svoj zločin in da je vse temeljito premislil. Na vprašanje, kako je prišel baš na idejo takega roparskega napada, je odgo/oril, da je v listih bral poročila. ka'ko je bil umorjen in izropan pismonoša v št. Ilju nad Mariborom. Mladi zločinec je že v Bakru izvršil vlom im je bil zaradi tega obsojen na 18 mesecev. Udejstvoval se je tudi kot sleparski ženin. Prisleparjeni denar je v Zagrebu zapravil in odločil se je za dobro premišljen napad na poštnega uslužbenca. Pravi, da mu je bilo potrebno mnogo denarja, ker je jetičen in ker se je nedavno v Zagrebu še spolno okužil Sivoje pripovedovanje je resigniratno zaključil: Najbolje bi bilo, če bi me takoj ubili. » Drzen vlom v Paciniu. V Paciniu so te dni pri posestniku Ivanu Šeguli v noči, ko eo vsi spali, vlomili neznanci v zadnji del h.šne-ga poslopja itn odnesli vse perilo, posteljnino v zadnjih sobah in nekaj denarja v gotovini. Ker so bili vlomi izvršeni tudj v Domavi in Velovleku, je verjetno da gre za dobro or« ganizirano tolpo. Orožniki so z vso odločnostjo na delu. da izslede tatove. * Ponesrečeni parnik »Etno« bodo razbili. Italijanski tovorni pamik »Etna«, ki se je 3. t. m. ponesrečil blizu svetilnika Velirat na Dolgem otoku, je še zdaj za- , gozden med skalami. Iz ponesrečene ladje so odnesli kakih 300 ton moke, ostalih 300 ton moke pa je pokvarjenih, že takoj po nesreči ao dvomili, da bi mogli staro ladjo privleči do najbližje ladjedelnice. Ko bodo odstranili ves tovor, bodo ladjo še enkrat pregledali in, če se ugotovi, da bi bil prevoz v tržaško ladjedelnico združen z večjimi težavami, bodo parnik razbili in razsekali ter železne dele odpremili v Zader. * Za rad j visokih snežnih žametov na Črnivcu avtobus Ljubljana _ Kamnik — Gornji grad — Ljubno do prekltca ne obra» tuje. j [ * Brzojavke ▼ Španije. Mednarodni brro* [ javni urad v Bernu razglaša, da je italijanska kabelska družba sporočila, da se redno sprejemajo in oddajajo brzojavke po italijanskem kablu v naslednje španske kraje in iz njih: A vila, Badajoz, Burgoz, Cacerez. Cadix, Cordoba, Oorona, Granada, Guipu* scoa, Irun, in San Sebastian. Huelva, Huesca, Leon Logrono, Lugo, Malaga, Avara, Orems, Oviedo, Palencia, Pontevedra, Salamanca, Sa-ragosa, Segovia, Sevilja, Soria, Teurel, To* ledo. Valadolid, ViUčfte »e glasbe- m— Zahvala. Vsem, ki so pripomogli k gmotnemu in moralnemu uspehu naše pri reditve, posebno pe požrtvovalnim gospeni in gospodičnam, najlepša hvala! Prireditve nj odbor prvega elitnega plesa umetnikov-u— Društvo »Soča« opozarja vse svoje članstvo, prijatelje in drugo c. publiko na predavanje mest. gradb. nadsve^ka g- inž. Janka Mačkov sika, ki bo predaval o temi: »Slovenija, osobdto Podravje, v sodobnih nemških teorijah.« Predvojne in medvojne pangermanske aspiracije so glede našega ozemlja zadostno znane Ali so te težnje po vojni povsem prestale? Vidimo, da vznika jo vedno češče razne nove nemške teorije. ki razširjajo narodne meje preko svojega etnocrafskecn področja č:sfo gloflio-ko v nemško ozemlje. 0 teh težnjah, bo govora s pomočjo slik v predavanju, kj bo ob pod 21. v dvorani »Zvezde«. Tovariši Sočani. prijatelji in vsi. ki se za-T*?ma/te za to velevažno jn zanimivo predavanje ne ramn-i-ite prilike in pridite polnoštevilno! Vstop »je vsem prost. TEL. 21-24 MATICA Danes nepreklicno zadnjikrat! »NESREČNIKI« IL del (Les Miserables) Harry Baur Iz Celja e— Adamičev večer bo dane® ob 20. v veliki dvorani Nadinega doma. Pevski zbor »Oljke« bo pod vodstvom g M. Vi-dečn.ika zapel uvodno pesem »Umrl je mož-« Skladatelj g. prof. Vasiiij Mjrk. predsednik Ipavčeve pevske župe iz Maribora, bo orisal življenje in delovanje pokojnetra velikega skladatelja Emila Adamiča. Nato bo pevski zbor izvajal Adamičeve pesmi. Po koncertu bo v hotelu »Evropi« intimen družabni večer v čast s pmf Mirku. e— O šegah ln narodnem življenju v Jugoslaviji je predaval v četrtek zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Celju g. Julij Rogulja. Predavanje je bilo pod okriljem Savinjske podružnice SPD in dobro obiskano. Predavatelj je celjski publiki, v kolikor sploh predavanja poseča, že dobro znan, saj smo ga imeli v svoji sredi že prejšnja leta, ko je govoril o raznih temah, vedno pa je pokazal lepe skioptič-ne posnetke. Predavatelja najbolj poznajo naši fotoamaterji, ki jim je pred nekaj leti priredil foto večer s praktičnim poukom razvijanja in toniranja slik. To pot nas je simpatični g Rogulja popeljal po vsej Jugoslaviji. Začel je s Slovenijo, potem pa smo z njim v mislih prepotovali Hrvatsko in Dalmacijo, Bosno s Hercegovino, Vojvodino, Črno goro in Srbijo, tja do čarobnega Ohridskega jezera.Predavatelj je mojster pri izbiri motivov. Predočil nam je pestrost narodnih noš naše domovine, pokazal narodne plese, prizore iz življenja in nehanja jugoslovcnskih ljudi; več veselih, a tudi žalostne prizore, n. pr. mohamedanski pogreb in prizor iz pravoslavne Srbije, kjer žene ob grobu objokujejo mrliča. Predavanje ni bilo dolgotrajno, dasi je bilo projiciranih okrog 140 slik. Poslušalci so do konca slediii s polnim zanimanjem, potem pa so predavatelja nagradili z zasluženim aplavzom V Celju bo tudi v bodoče z veseljem sprejet. e— Kraje\v ki so na nedavnem sestanku sklenili posiati na odločilno me^to protest, da se jim odjeda siromašni kOišček kruha. la ^taja j__Ptujski šahovski klub t-o natopi! v ne dedjo 21. t. ni. v Varaždinu proti tamošaijemu klubu, 14. dni pozneje pa bo v Ptuju res vanšnia tekma. Iz Lfsitosisera lj— Umrljvost je v tem mesecu velika. Ne ni ne skoro dan, da bi ne bilo pogreba, večkrat sta celo dva hkratu. Smrt pobira predvsem -uarejše ljudi. Tako so umrli: v Stročjri vasi j a Ivana Geraličeva, mati trgovke g. Zemlj-čeve im posestnik Matija Puconja, na Moti evljar Dolamič Ivan, v Ljutomeru pa preužit icar Franc Sobočan- m ^mieiija m ete RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20- in jutri ob 15.15 im 20. zvočna film »Lahka konjenica« (Roz,iika pleše jaha, itn poje) Za dodatek nov Paramountov zv(yon, tednik. EI>KXJE. Občinski odbor Rdečega križa > drev; polagal letni ob~aeun svojega de-Priporočamo članstvu, da ee občnega zbo a številno udeleži. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes -*: jutri film »Vesele žene« (Vjndsorske). Vremenska poročila po stanju 19 februarja ob 7. uri zjutraj. Severni in severozapadni veter čisti oblačnost Slovenije. Nastopilo je jasno mrzlo vreme. Jug je za sedaj popustil. Smuka predvsem v višjih legah prav dobra. Kaleče: —12, jasno, mimo, 70 snega, pršič Plan'ca: —8, jasno, mirno, 110 snega, pršič, mala in srednja skakalnica in drsališče uporabljivo. Peč. Petelin jek: —8, jasno, mirno, 110 snega, pršič Kranjska g°ra: —10, barometer se dviga, jasno mirno, 75 snega, pršič. Erjavčeva koča na Vrš'ču:* —7, jasno, 150 snega pršič Pokljuka: —7, jasno, mirno. 120 snega, pršič, mala in srednja skakalnica uporabljivi. Bohinjska Bistrica: -—6, jasno, 38 snega, pršič Dom SPD na Kornni: —6, jasno, vzhod- nik, 220 snega, pršič. Skalaški dom na Voglu: —10, 240 snega, pršič. Sv Križ nad Jesenicami: —4, jasno severozapadnik, 50 snega, pršič. Dom na Kofcah: —8, jasno, mirno.. 80 snega, pršič. Dom na Krvavcu: —4. jasno, severozapadnik, 60 snega, pršič. Velika planina: —4, jasno, 120 snega, pršič. Sv.. Planina: —4, jasno, 60 snega, pr?ič. Sv. Jošt nad Kranjem: —4, jasno, vzhod nik, 20 snega, pršič. Rakitna: —2, jasno, vzhcdnik, 30 snega, sren. Polževo: ■—2, jasno, mimo, 25 snega, sren. Senjorjev dom: —9, jasno, mimo, 120 snega, pršič. Pesek: jasno, mimo, 110 snega, pršič. Ribnica: jasno, mimo, 50 snega, pršič. Mozirska koča: jasno, mimo, 110 snega, pršič. Smrekovec: jasno, mimo, 90 snega, pršič. Rimski vrelec: 40 snega, pršič. Pohorski dom: jasno, mirno, 80 snega, pršič. Sv. Katarina-Toško čelo: 25 cm suhega snega na stari podlagi. Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze Številke za označbo kraja pomenijo: 1 Cas opazovanja. 2. stanje barometra 3 temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih 5. "mer in brzino vetra. 6 oblačnost 0—10 7 padavine v mm 8 vrsto padavin Tempera tura: prve številke pomenijo najvišjo, dru ge najnižjo temperaturo. 19. februarja Ljubljana 7- 765.6. —0.2. 84, NNE2, 10, sne/i, 0.8; Zagreb 7- 765.2. 3.0, 80. NW1, 10. —, —; Beograd 7 763.3. 2.0. Wl, 10, -, —; Saraievo 7 764.2. 1.0. 90, O. 10, dež, 2.0; Skopi ie 7 7R0 9 3.0 00. 0, 10, dež. C.5- Temperature: Ljubljana 5.0, -1-0; Zagreb 5 0. 20; Beograd —, 2.0; Sarajevo —,.0.0; Skoplje 7-0, 2.0. © o arsfvo Ljubljanski proračun in davčna obremenitev Predlog proračuna prinaša povečanje obremenitve za 0.5 milijona, ne pa zmanjšanje za 3*5 milijona V polemiki zaradi predloga ljubljanske- , ga proračuna za leto 1937/38, ki se je raz- j vila zadnje dni, stopa v ospredje važno vprašanje, ali nam prinaša novi proračun davčno razbremenitev ah ne? Naši trditvi, da predlog novega proračuna ne vsebuje nikake davčne razbremenitve, stoji nasproti trditev, da bodo ljubljanski davkoplačevalci na podlagi razgrnjenega osnutka plačali za 3,500.000 din manj davščin nego v tekočem letu, češ da je vse drugo neresnica. Nikoli nismo zanikali, da izkazuje predlog novega proračuna manjši donos davščin v primeri s tekočim proračunom. Toda s tem, da je-v predlogu proračuna donos davščin ocenjen z morda pretirano previdnostjo, še ni rečeno, da bodo davkoplačevalci v novem proračunskem letu v resnici plačali toliko manj davka. Eno je namreč vprašanje, kakšna je razlika med ocenjenim donosom davščin v tekočem proračunu in v predlogu novega proračuna, drugo pa je vprašanje, ali bodo davkoplačevalci v novem proračunskem letu plačali več davkov ali mani. Odgovor na eno in drugo vprašanje je lahko docela različen. Po ogromnem povišanju mestnih davščin v tekočem proračunu, ki grozijo ustaviti ves gospodarski napredek našega mesta, in glede na splošno pričakovanje, da bo sedanjemu takozvanemu »sanacijskemu« proračunu sledil proračun, v katerem bo davčno breme zopet reducirano vsaj na višino prejšnjih let, je docela razumljivo veliko zanimanje ljubljanskih davkoplačevalcev za predlog novega proračuna, predvsem pa zanimanje za vprašanje. ali bodo plačali več ali manj davščin. Da ustrežemo tej splošni želji, prinašamo v naslednjem nekaj podrobnih podatkov o najvažnejših občinskih davščinah, ki so predvidene v proračunskem osnutku. Doklada na neposredne davke Dokiada na neposredne davke je v predlogu novega proračuna za 1937/38 predvidena v višini 8,439.860 din; ta vsota je za 430.200 din manjša nego vsota, navedena v tekočem proračunu. S tem pa seveda ni rečeno, da bodo ljubljanski davkopiače-valci v resnici toliko manj plačali. Važna je namreč okolnost, da se je osnova za odmero doklade od prejšnjega leta povečala za skoro 12% in ker ostane stopnja doklade nespremenjena na višini 60%, ni dvoma, da bodo davkoplačevalci v letu 1937/38 plačali več občinske doklade in ne manj. Pojasnila k predlogu novega proračuna navajajo, da znaša po sporočilu davčne uprave v Ljubljani dokladi zavezani državni osnovni davek, predpisan v letu 1936., 16,548.750 din, medtem ko je znašal ta osnovni davek, predpisan leta 1935, le 14,783.440 din, kakor je to razvidno iz pojasnil k proračunu za leto 1936/37. Ce izkazuje predlog novega proračuna navzlic višji odmemi osnovi zmanjšanje predvidenega donosa doklade, je to pripisati zgolj okolnosti, da so v predlogu novega proračuna znižali osnovo, sporočeno od davčne uprave za 15% v nasprotju s prejšnjim letom, ko osnova pri izračunanju doklade ni bila znižana. To znižanje osnove je bilo letos izvedeno zaradi eventualnih odpisov, ker so po pojasnilih gospoda župana dohodki od doklade v tekočem proračunu previsoko ocenjeni. Zmanjšanje predvidenega donosa doklade je torej le rezultat računske operacije. Ne bomo se spuščali v to, ali je zmanjšanje osnove za 15% upravičeno ali ne. Seveda če hočemo napraviti primerjavo z lanskim proračunom, tedaj moramo že v obeh primerih donos izračunati na isti podlagi. V tekočem proračunu je donos doklade brez 15% odbitka predviden v višini 8.870.060 din. če pa ta donos doklade naknadno izračunamo enako, kakor v predlogn novega proračuna, od osnove, zmanjšane za 15%, potem dobimo znesek 7,539.600 din. Le to korigirano številko iz tekočega proračuna lahko primerjamo z zneskom 8,439.900 din, ki je naveden v predlogu novega proračuna; lz te primerjave pa sledi, da bo v novem proračunskem letu pri nespremenjeni 60% stopnji doklade donos doklade za okrog 900.000 din ali za 12% večji, ne pa manjši, kar je docela naravno, ker ,;e državni osnovni davek po sporočilu davčne uprave poveča za 12%, od 14.78 na 16.55 milijona din. Kdor hoče stvarno primerjati številke lz tekočega in novega proračuna ne more priti do drugačnega rezultata. (Mimogrede bodi omenjeno, da se bo vrhu tega breme doklad v Ljubliani zaradi predvidenega povišanja okrajne cestne doklade od 7 na 12% še povečalo za nadaljnjih 800.000 din). Tudi donos vodarine, gostaščine in kanalske pristojbine je v proračunskem predlogu izračunan na nižji osnovi, nego ie bila sporočena od davčne uprave, podobno, kakor pri dokladi. Poleg odbitkov v doslej običajni višini 3% pri gostaščini i; vodarini je osnova povsod znižana še za 10%. Ce se pri računanju donosa doklad nismo spuščali v to, ali je tam 15% odbitek upravičen ali ne, moramo pri izračunavanju donosa vodarine, gostaščine in kanalske pristojbine vendar pripomniti, da pri teh davščinah taki odbitki nikakor niso upravičeni. Po naših informacijah je bil lani zaradi praznega stanja pri hišah ali zaradi neizterljivosti odpisan le 1 milijon din kosmate najemnine. Ker pa znaša skupna kosmata najemnina v Ljubljani 118 milijonov din, doseže ta odpis komaj 1%. Zlasti pa niso upravičeni odbitki pri davščinah, ki obremenjujejo nove hiše, saj se donos od novih hiš vsako leto znatno dviga, že enkrat smo omenili na tem mestu, da se je lani kosmata najemnina v novih hišah povečala za skoraj na 10%, od 45.5 na 49.8 milijona din in je enako povečanje pričakovati tudi v tekočem letu, tako da bi bilo pri novih hišah potrebno zvišati osnovo, sporočeno od davčne uprave, ne pa znižati. Navzlic temu se bomo v naslednjem računu držali odbitkov, ki so vnešeni v predlogu proračuna. Vodarina Vodarina je v predlogu novega proračuna predvidena v znižani stopnji 6.5% kosmate najemnine in je njen donos po odbitku 3% za hiše, ki nimajo vode, in 10% za odpise, izračunan v višini 6,702.000 din. 2e v včerajšnji številki pa smo pokaza- li, ua znaša dejansko znižanje donosa vodarine le 1,116.000 din (in ne 2 milijona kakor je to navedeno v proračunu), ker moramo, če hočemo gornji znesek pravilno primerjati z donosom v tekočem letu upoštevati enake odbitke. Ce naknadno izračunamo donos vodarine v tekočem proračunu na tej osnovi, dobimo znesek 7,818.000 din, kar da v primeri s predvidenim donosom v predlogu novega proračuna v višini 6,702.000. din resnično zmanjšanje le za 1,116.000 din. Gostaščina Pri gostaščini moramo upoštevati, da se na novo uvede 2% gostaščina na nove hiše, ki bo donašala po odbitkih, predvidenih v predlogu proračuna, 896.000 din, kar pomeni novo obremenitev. Pri starih hišah je gostaščina predvidena v višini 2,165.000 din; po tekočem proračunu bi znašala gostaščina, izračunana na isti podlagi, kakor v novem predlogu, 2,166.000 din, tako da tu ni bistvene razlike. Da bo ostal donos gostaščine na* nove hiše enak, kakor doslej, je docela naravno, saj ostane davčna stopnja neizpremenjena,. odmerna podlaga pa je tudi ostala enaka, kakor lani. Pač pa moramo upoštevati olajšavo, po kateri se gostaščina ne bo pobirala v primerih, kjer skupna kosmata najemnina ne presega 5000 din. Finančni efekt te olajšave znaša 300.000 din. Po odbitku teh 300.000 din bo torej v celoti vzeto donos gostaščine pri vseh hišah narasel za 596.000 din. Kanalska pristojbina Ostane še kanalska pristojbina, ki je v predlogu novega proračuna predvidena v višini 3.200.000 din. Kakor v prejšnjih primerih moramo zaradi pravilne primerjave tudi pri kanalski pristojbini korigirati zneske, navedene v tekočem proračunu in jih izračunati na isti osnovi, kakor so izračunani v predlogu novega proračuna, Heinrfhar, Prane Jelovčan ln Franc Be- neaik. Ustanovni občni zbor bo v kratkem sklican. = Uradniki PAB bodo obiskali vse občine. Iz Beograda poročajo, oa je upravni-odbor Privilegirane agrarne banke sklenil, poslati na deželo 60 uradnikov, ki bodo hodili od občine do občine ter dajali zlasti občinskim delovodjem potrebna navodila in pojasnila v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov. Vsako nedeljo bodo prepotovali po eno banovino. Pričeli pa bodo v dunavski banovini 28. t. m. = Državna konferenca Industrijcev. Po daljšem presledku sklicuje predsedništvo Centrale industrijskih korporacij veliko konferenco industrijcev iz vse države, ki bo 24. in 25. t. m. v dvorani Industrijskega doma v Beogradu. Na dnevnem redu so naslednja socialna in gospodarska vprašanja: trgovinska m industrijska politika (tečaj dinarja in izvozne premije); kontrola izvoza ln uvoza; državni intervencionizem (uredbe o odkupu bombaža, svile, volne, oljnih plodov itd.); državne nabavke v inozemstvu; revizija zakona o obrtih (s posebnim ozirom na pomožno osobje); predlogi zakona o elektrifikaciji, rudarskega zakona, zakona o pooblaščenih inženjerjih, zadružnega zakona, trgovskega zakonika, predlogi zakona o zaščiti industrijske svo-jine, uredba o minimalnih mezdah, uredba o standardizaciji mila itd. Naaalje so na dnevnem redu finančna vprašanja (družbeni davek in pridobnina, skupni davek in luksuzni davek ter revizija teh davkov, takse in trošarine, državna trošarina na električno energijo, na alkoholne pijače, pivo in cement, samoupravne finance, industrijski krediti itd.) .Končno je na dnevnem redu važno vprašanje reorganizacije državnega sveta in razprava o predlogu za dehtev trgovinsko-industrijskih zbornic. = Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki je že v začetku februarja dosegel vsoto 26.1 milijona mark, je v prvi četrtini februarja za malenkost popustil na 26 milijonov mark- sedaj pa se je zopet dvignil in je znašal 18. t. m. 27 milijonov mark. Borze 19. februarja Na ljubljanski borzi so se trgovali v privatnem kliringu avstrijski šilingi po nespremenjenem tečaju 8.07, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagreb- torej s posebnim 10% odbitkom. Po tem računu dobimo za tekoče leto donos 2,930.000 din in če ta donos primerjamo s predvidenim donosom v predlogu novega proračuna, tedaj vidimo, da bo donos kanalske pristojbine za 270.000 din večji, kar je naravna posledica povečane odmeme osnove pri novih hišah. Skupna obremenitev se poveča Ce na kratko ponovimo rezultat gornjih razmotrivanj, tedaj vidimo naslednje: Zmanjšanju obremenitve pri vodarini v višini 1,116.000 din stoji nasproti povečanju obremenitve pri dokladi na nesporedne davke za 900.000 din, pri gostaščini za 596.000 in pri kanalski pristojbini za 270.000 din, tako da nam kaže končni rezultat povečanje obremenitve za 650.000 din. Ce upoštevamo še delno zmanjšanje taks na vozila, ki ga navaja gospod župan v svojem pojasnilu, za 157.000 din, tedaj vidimo, da se obremenitev v resnici poveča za okrog pol milijona, ne pa zmanjša za 3 in pol milijone. Ne moremo torej govoriti, da bi nam predlog novega proračuna prinesel kakršnokoli davčno razbremenitev. Ce povrhu še upoštevamo povečanje okrajne cestne doklade v Ljubljani od 7 na 12%, tedaj vidimo, da znaša povečanje obremenitev, ki nam jo nalagata skupaj občina in okrajni cestni odbor, (v katerem imajo glavno besedo predstavniki ljubljanske občine) približno 1,300.000 din. Nazadovanje trgovine in obrti se je ustavilo Zbornica za TO I v Ljubljani je sestavila podatke o gibanju trgovine in obrti v dravski banovini za zadnje lansko četrtletje. Podatki te statistike so prav zanimivi, ker nam kažejo, da se je dolgoletno nazadovanje števila trgovinskih in obrtnih obratov ustavilo. Medtem ko mo imeli v četrtem četrtletju 1935 še 475 odjav trgovinskih obratov in le 169 prijav, torej presežek 306 odjavljenih obratov, nam statistika za lansko zadnje četrtletje beleži prvikrat malenkosten presežek prijavljenih obratov, kajti prijavljenih je bilo 212 trgovinskih obratov, odjavljenih pa le 197, tako da je bilo 15 prijav več nego odjav. Podoben preokret vidimo tudi pri obrtnih obratih. Tu je število prijav skoraj enako številu odjav, kajti 326 prijavam stoji nasproti 325 odjav. Vendar je to v primeri s prejšnjim letom precejšen napredek, saj smo imeli v zadnjem četrtletju 1935. pri 203 prijavah še 503 odjave, tako da je bilo 300 odjav več nego prijav. Gospodarske vesti = V gkofji Loki se ustanavlja združenje trgovcev. Iz Škofje Loke nam poročajo, da se tam ustanavlja posebno združenje trgovcev za škofjeloški srez. Doslej so bili trgovci iz škof jek škega sreza včlanjeni pri združenju v K ran iju, medtem ko je bil v škof ji Loki !e pododbor. Iz tega pododbora bo sedaj nastalo Združenje trgovcev za škofjeloški srez. N"VO združenje bo štelo 200 članov Zbornic«, za TOI je že imenovala ustanovni odbe za ustanovitev tega združenja s predsednikom g. Francetom žebretom ln podpredsednikom Antonom Savnikom. Kot člani tega ustanovnega odbora pa so imenovani gg. JoSko Veber, Rado Thaler, Avgust Potočnik, Stanko škem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.03. v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.25. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.45. v Beogradu 12.3780 in v Zagrebu 12.3750, odnosno za konec marca 12 38 Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri čvrsti tendenci trgovala po 399 ( v Beogradu po 198) Promet je bil še v 4% severnih agrarnih obveznicah po 52, v 7% Blairovem posojilu po 80 in v 8®/o Blairovem posojilu po 91.50. Efekti Ljubljana. Amsterdam 2389 66 — 2404.26, Berlin 1757.03 - 1770.90. Bruselj 736.70 — 741.76. Curih 996.45 - 1003.52, London 213.51 - 215.57, Newyork 4337.26 — 4373.57, Pariz 203.32 - 204.76, Praga 152.23 — 153.33, Trst 229.44 - 232.53. Curih Beograd 10, Pariz 20.4075, London 21.4525, Newyork 438.3750, Bruselj 73.90, Milan 23.10. Amsterdam 239.70, Berlin 170.40. Dunaj 77.80. Stockholm 110.60. Oslo 107.80, Kobenhavn 95.7750, Praga 15.28, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3.90. Bukarešta 3.25. OevtTf Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 398 _ 399. 4% agrarne 52 — 52.50, 6% dalm. agrarne 71 bi., 7% invest 87 den., 7°/o Blair 80 — 80 50, 8% Blair 91 — 91.50; delnice- PAB 201 d=n„ Dubrovačka 300 — 330. Oceania 250 den.. Jadranska 400 den., Sečerana Osijek 170 — 180, Sečerana Veliki Bečkerek 700 — 800, Gutmann 40 — 50, Narodna šumska 15 bi., Osijeoka ljevaonica 180 bi., Danica 40 den. Beograd Vojna škoda 398 - 398.50 (398). za marc 396.50 - 397.50 (390.50), 4»/. agrarne 51.75 — 52, 6u/o begluške 72.50 — 73 (72.50). 7°/» invest. (87), 6°/« dalm agrarne 70.50 — 70.75 (70.50), 7% Blair 80.50 — 81 >0 8% Blair 91.50 bL, Narodna banka 7350 bi.. PAB 200.50 — 204. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 19. februarja. Zaključni tečaji: Pšenica: za maj 135.875, za julij 119 50, za sept. 116.25, koruza: za sept. 97.875. , t +Winn'peg, 19. februarja. Začetni tečaji; pšenica: za maj 127,635. za Julij 123.375, za okt. 113.25. + Novosadska blagovna borza (19. t. m.). Tendenca nespremenjena. P*enjca (78 kg): baška. sremska 154 _ 156; slavonska 155 157; banatska 151 - 155: baška Potiska 163 — 165- Oves: baški, sremski slav. 115 _ 117.50 Rž- baška 140 - 142.50 KoroMj baška in sremska 82 — 83 banatska 80 — 82 sremska sušena par. Indija 92 — 98 Moka; baška in banatska »Og< in >Ogg< 237.50 -247.50: >2< 217.50 - 227-50; >5< 197.50 --07.50; >6« 177.50 _ 187 50; »7« 150 -160; >8« 105 — 110 Otrobi; baSki. bana teki 87 — 90 Fižol- baški beli brez vreče 260 - 265 ^ + Budlmpeštamska termmsKa borza (19. t m.) Tendenca slaba. Koruza: za maj 12.69 — 12.7O. za julij 13.17 „ 13.13. BOMBAŽ k »|«M -I- Liverp°°l, 18 februarja.; Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marec 6.94 (6.95), za julij 6,90 (6.90), za doc. C.50 (6.50). • 4- New Tortt, 18. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marec 12.57 (12.58). za Julij 12.29 (12.26). MOJ PRIJATELJ, ZDRAVNIK : Skupaj sva hodila v šoto, skupaj sva uganjala mnoge mladeniške budalosti. Danes je moj prijatelj zdravnik, a obenem pravi dobrotnik človeštva. Njegova neutrudljivost, sposobnost in volja do dela, njegovo veliko znanje in poznavanje novih pridobitev znan-stva in njegovo veliko praktično izkustvo so temelji njegovega uspeha. Ni torej čuda, da ga njegovi bolniki obožujejo. Hvala svojemu dobremu zdravju, nikdar nisem potreboval njegovega zdravniškega sveta. Nekega dne ga slučajno srečam pred hišo. Prijazno me pozdravi: »No, stari, zakaj si tako slabe volje?« Začudil sem se. On zares vse opazi. »Hm!« mu rečem. »Nič važnega!« »No, povej vendar, kaj je!« Pa sem mu povedal, da trpim že nekaj dni hude bolečine in neznosno srbečico na gotovem diskretnem delu telesa. »Ah, tako, hemoroidi!« odgovori on z obžalovanjem. »Zelo neprijetno. Taka stvar se ne sme nikoli zanemarjati. Pojdi z menoj, takoj bomo pogledali!« 6el sem z njim v njegovo ordinacijo, kjer me je pregledal in dal v roko dva mala poskusna zavojčka, rekoč: »Tu imaš nekaj!« »Vzemi to zjutraj ln zvečer in v slučaju, da to ne bi zadostovalo, pojdi v najbližjo lekarno in zahtevaj POSTERISAN, mast in čepke. Zdravo! Ni treba več priti, to koristi.« Za mojo zahvalo ni imel več časa. V čakalnici so čakali bolniki. Tri dni pozneje sem se mu zahvalil pismeno. Bolečine so ponehale, ravno tako tudi srbečica. O kakem vnetju ali dražljajih ni bilo nobenega sledu več. Kako zadovoljen sem bil, da sem srečal svojega starega prijatelja, dobrega zdravnika. POSTERISAN se dobiva v vsaki lekarni. Tuba masti Din 36.—, a škatlica čepkov samo Din 49.—. Ogl. reg. S. št. 936/32 SOKOL Sokolsko društvo Črnomelj priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Bolgarija in nje lepote« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav. Sokol v Ncvem mestu bo slavil 50Ietr|co 5. in 6. junija letos s tekmami, akademijo, javnim nastopom in vrsto drucih prireditev. Da bo slavi je č-un lepše im popolnejša, bo iimeia tudi sokolska župa Novo mesto navedena dneva svoj redni župn; izlet. Druga sokolska. prosvetna in nacionalna društva 6e naprošajo, da upoštevajo pri d ločitvi morebjitnnfi svouiih lastnih prireditev navedene dneve- V Halozah nastopa vlomilska tolpa Ptuj. 19. februarja. V naši okolici 90 tatvine in vlomj v zadnjem času na dnevnem redu. Poročali smo že o raznih vlomih v Holozaih, med nj,:tmi tudi o vlomu pri posestniku Igliču, ki eo mu tatovi odnesli za 10.000 Din blsga- Predmete, ki so krneli manjšo vrednost, so pustili. Ni še miin-1 teden, ko so ta-tovj ponovno vlomili pri Iglični vendar pa niso napravili toiiko škode kalkor prvič- Potem so tatovi v isti noči vlom® pri posestvu Hoinign Framou v Gorri in ukradli vse periilo. posteljno perilo in še razne druge predmete. Orožn ki iz Pod?ehve-da pa to niti oddaleč na vsa ajegova zapuščina. Prebivalci danskega mesta Silkeborga na Jiitlandu se lahko ponašajo s tem, da imajo največji globus. Njihova plinarna ima namreč rezervoar v obliki krogle, na katero so narisali podobo sveta Al Capone vodi trgovske posle iz ječe Pri tem mu je v največjo oporo njegova žena Al Capone, prosluli vodja ameriških gang-eterjev. ki mora 6edaj na ameriškem Hudičevem otoku Aileai razu pri San Franciscu, presedeti 20-letmo kazen, še vedno ne mirus ie. Iz ječe vodi trgovino z delnicami jn posojili, ki mu tako dobro uspeva, da ga cenijo Pobegli labod Temze pri Londonu je nedavno pobegnil labod, katerega so pozneje našli ranjenega. Pripeljali se ga z avtomobilom nazaj J Kupujte domaČe blagOt sedaj že na 100 milijonov dolarjev- Njegove transakcije izvršuje njegova molčeča žena Mae Gaponejeva, kj ga od časa do časa pod krinko ljubeče žene obiskuje v zaporu. Pri teh obiskih se Pogovarjata o poslih. Caponejeva je tako spretna, da je policj« ja pri njenih transakcijah doslej nj mogla uloviti. Tako pravijo vsaj ameriški listi, ki že napovedujejo, kako 6e bo nekega dne v trgovski register vpisala tvrdka Al Capone . • Dotlej pa bo pretekla gotovo še kopica let, kajti ko bo Capone opravil kazen, ki mu je sedaj naložena, mu bodo gotovo pridjali še kakšno. Zadnji pariški tramvaj Pariz je prav za prav konservativen svoje stare tradicije goji kakor malokate-ro drugo velemesto. 2e dolgo razpravljajo pariški mestni očetje o načrtu da bi se cestne železnice modernizirale oziroma popolnoma odpravile in nadomestile z avtobusi pa so se pokazale kakšne ovire, tako da do popolne odprave še ni prišlo in da tečejo po francoski prestolnici še vedno staromodni električni vozovi. Pred časom so svečano proglasili, da so odpravili zadnjo pariško tramvajsko progo, progo od Louvra v Versailles. Sedaj pa so mestni očetje odkrili, da teče po ozemlju Pariza vendarle še ena cestna železnica, in sicer na progi iz Auteila v Vincen-nes. In ta cestna železnica je še bolj pred-potopna, nego so bile druge. Sklenila so, da jo tudi odpravijo. Parižani bodo gotovo porabili priliko za slavnostno zadnjo vožnjo s tramvajem. Kdo je bil pravi Shakespeare? Londonska Baconova družba zastopa, kakor znano, že mnogo let stališče, da pravi avtor Shakespeare©vih dram ini bil Shakespeare, temveč sloviti učenjak in državnik Bacon. Dražba s© »je obmila sedaj na dekana Westni)fnsteTBke opatije s prošnja da hj dovodi odpnetfi grob slovitega Shakespearovega sodobnika, pesnika Edsmnmda Spen-oeflja- Ko je Spenoer L 1509. amri. so vsi odlični angleški pesnik? položili v njegovo kasto po eno svojo pesem Baconovi pristaši menijo, da mara biti med temi pesmimi tudi kakšna Shalkespeareova v njegovi izvirni pisavi. Če bi ta pesem kazala Bajaonovo pisavo, bi bjl to dokaz, da je pač Bacon pravi avtor del. ki jib pripisujemo Schakeepeareu. aaar^ Drag kožuh Vse hiti sa Scmcrnlk Sezlja bele opojnosti letošnje zime se nagiba proti koncu. Dunajčani si prizadevajo, da bi vsaj še v zadnjem trenutka užili malo veselja na smučeh Don Juan s sedmimi ženami Dvajset let prisilnega dela in Španka, ki hoče počakati svojega moža Ta elegantni kožuh, ki so ga bili lzgotovill pred vojno za nekega ruskega velikega kneza, je veljal, ko je bil nov, tisoč angleških funtov. Naročnik pa ga nikoli nI uporabil In zdaj ga ponujajo v Angliji naprodaj za tri sto funtov John Atnsworth Christien lz Londona je imel v trenutku, ko je stopil pred sodnika, nič manj nego pet žena in od dveh se je bil dal že ločiti. Začelo se je 1. 1918. Na fronti so ga ranili in v vojaški bolnišnici se je seznanil z neko bolničarko, ki je imela majhno rento. Ker ni bila lepa niti mlada, se je dala kmalu pregovoriti, da sta se poročila. L. 1923. se je John naveličal te žene in se je poročil, ne da bi se dal prej ločiti, z neko Doreen. Z njo je pognal ostanek rente svoje prve žene in ko sta porabila še Doreenine prihranke, se je oženil pod napačnim imenom z neko Evelino. Kmalu potem je vložila prva žena ločitveno tožbo proti njemu in je uspela. L. 1928. se je poročil mož z neko Margareto in še Pošta mu je rešila življenje Pismonoša v službi zaljubljenega mladca V vseh deželah je pošta ponosna na to, če dostavi v prave roške tudi puma, ki imajo nezadostne naslove. To slovečo iznajdljivost pošte izkoriščajo pa včasih kakžtii dovtipneži, ki si privoščijo šalo, da napišejo naslov na kuverti v slogu kri-žaljk. V Rigi pa s ledu jn /> je opazita, zato zeta poredfcoma v severnih morjih. Spada med kite, k,- imajo zobe. ŽivaL, ki je ne sedla, je imela v zgornji čeljusti samo okrnele, po dlesni skorai pokrite aobe. v spodnji čeljusti pa 30 parov ostrih. &tožčastjh zob, ki so jih pa bili lovci na spominke, žal, že skoraj vse izdrli. Žival je tehtala celih 59 bon, okostje bo tehtalo 4 do 5 ton. a sa-ma lobanja najmanj 3 tone Nasedli kiti postanejo po nekem starem zakonu kraljeva Last. S prevozom te živali v Soutih Kensington so imeli težave. Se Prej se je težka lobanja zarila globoko v pesek a ko so jo odkopali se je odlomila od trupa jn jo je morje odneslo. NaSi eo jo šele na 10 fesa odriaJjenj peščeni flpfcA isto leto s svojo peto ženo. Leto dm pozneje je vložil ločitveno tožbo proti drugi ženi, in sicer — mož ima humor — za-voljo zakonoloma. Res so tudi ta zakon ločili, im sicer po ženini krivdi. Mož pa se je 1. 1932. poročil znova in je odšel na poročno potovanje v Španijo. Tam se je seznanil z dražestno mlado Španko, s katero je začel majhen tehtel-mehtel. In ob koncu lanskega leta mu je ta pisala pretresljivo pismo, v katerem ga je prosila, naj jo reši iz zmešnjave državljanske vojne. Temu pozivu širokogrudni don Juan seveda ni mogel odoleti. Priskrbel si je od raznih svojih žen potrebne denarne pripomočke, da je lahko odpotoval v Španijo. Ko je prišel tja, se je dal po nekem angleškem konzulu poročiti po prisegi, da je prost. Konzul mu je tem rajši verjel, ker je podjetni John predložil listine, ki naj bi pokazale, da je ločen A komaj se je vrnil na Angleško, so napravili njegovi zakonski karieri konec. Neki policijski uradnik se je podrobneje pobavil z njegovimi akti, ki je bil sredi državljanske vojne brez vidnega razloga odpotoval v Španijo, in tedaj je prišlo vse na dan. Sodišče ga je obsodilo na dvajset let prisilnega dela. Vse njegove žene so dobile pravico, da se od njega ločijo. Samo njegova zadnja žena. Španka, je izjavila, da ostane navzlic vsemu z njim in da bo potrpežljivo počakala dvajset let, dokler ne bo svoboden. Sto tisoč oranž v Črnem morju Iz Konstance poročajo, da se je na poti iz Jafe zavoljo viharja in mraza na morju pokvarilo 500 zabojev oranž. Rumunski uvoznih, ki je imel na izbero, da zavrne blago ali pa plača uvozno carino, ki mu je niso hotela znižati, se je odločil, da blaga ne sprejme, posebno ker bi za pokvarjene sadeže dobil le manjšo vsoto od neke tovarne za mezgo. Tako so 100.000 oranž pometali v morje. Novo sredstvo proti tifusu Dva ifialiianska zdravnika sta, tako javljajo iz Asniare, odkrila novo sredcrtivo proti tifusu. Novo zdravilno sredisitvo se je doslej izkazalo z dobrini uspehom. Nesrečna odprava v Kordiljere V Kordiljerah se je ponesrečila nemška ekspediefia na Akomkaguo. V višini 6300 mertrov je zalotil odpravo silan vihar g snežnim metežem. Dva člana ekspediicije pogrešajo, ostalj še vedno kličejo na pomoč. ANEKDOTA Ko je bil Puškin že slaven mož, se je pri njem oglasil mladenič s šopom popisanih papirjev 9 prošnjo, naj bi pregledal njegove pesmi. »Občudujem vašo umetnost«, je dejal obiskovalec pesniku. »Vi ste največji ruski lirik, zato bi rad slišal sodbo o sebi iz vašSi ust.« Puškin je preletel rokopise ter jih vrnil obiskovalcu z besedami: »Čudim se vam, mladi roož...« »Torej bo moje pesmi dobre?« je vprašal obiskovalec. »Tega nisem rekel. Pravim samo to, da se čudim, kako ste se drznili s takšnimi proizvodi stopiti pred mene...« VSAK DAN ENA »Razbojnik, ki me je ustavil, je bil na Im podoben tej senci!« Kulturni pregled ' . 1 < ; . •• ; Stanko Vraz in Puškin V februarskem zvezku zagrebškega »Sa-vreraenika« je izšel tehten prispevek k stoletnici Puškinove smrti: »Puškin i Vraz«, široko razgledani in znanstveno temeljiti poznavalec ruske književnosti, bibliotekar vseučiliščne knjižnice dr. Josip Badalič, obravnava v članku odnos ilirskega pesnika Stanka Vraza do Puškina in njegove poezije tako izčrpno, kakor ga ni doslej proučil še noben raziskovalec Vrazovega dela. Badaličevi izsledki, so zanimivi tudi za nas, zato jih v glavnih potezah in na kratko prinašamo, opozarjajoč obenem na celotno razpravo v »Savreme-niku«. , v (t « ; Dr. Badalič poudarja, da ni imel noben ilirski književnik z Rusijo tolikih in tako neposrednih vezi kakor Stanko Vraz, čeprav ni bil osebno nikdar na ruskih tleh. Vrazove zanimanje za Ruse, za književno in nacionalno-kulturno jedro tedanje Rusije, je bilo zares intenzivno in trajno, ne pa samo konjunkturno kakor pri Gaju. Stanko Vraz se je pričel že kot graški študent učiti slovanskih jezikov, predvsem ruskega, Češkega in poljskega. Iz nekega pisma, ki ga je pisal 1. 1836. je posneti, da je tedaj ruščino že docela obvladal in v nji poučeval še druge. Znanje ruščine in drugih slovanskih jezikov mu je bilo sredstvo, s katerim je hotel povzdigniti ljubezen do slovenskega jezika in njegovo vrednost. Trdno znanje ruščine je Vrazu omogočilo čitanje ruskih knjig, ki jih je bilo sicer v tedanjih razmerah težko dobiti, vendar si jih je Vraz dobavljal preko Prage. Čitanje Puškina in Gogolja v izvirniku je močno razvilo Vrazov literarni okus in vplivalo ne le na njegove originalno stvar-janje, marveč tudi na njegove kritične poglede. Vraz je med vsemi ilirskimi književniki najboljše poznal Puškina, že 1. 1840. se je pripravljal, da bi ga prevajal. Prvi njegov prevod iz Puškina (pesem »Zimski večer«) je izšel 1. 1845. O teh prevodih sodi Badalič, da razodevajo Vrazov dobri književni okus in da kažejo, čeprav v majhnem obsegu, znatno raznoličnost Puškinove pesniške tematike; začenjajo se pri intimni liriki in epiki ter segajo do patriotske poezije in epigramske satire. Glede pesniške vrednosti prevodov velja še danes to, kar .ie 1. 1899 napisal o njih Milivoj šrepel: da se jim pozna roka rojenega pesnika. Vraz je bil nekaj časa pod vplivom By-rona, in je ta vpliv premagal šele tedaj, ko se je do dobrega seznanil s Puškino- vim in Gogoljevim delom. »Pozitivna ded-ščina romantizma, ki jo je Vraz prinesel v zrela leta svojega stvarjanja, se je pri Vrazu oplodila s klasičnimi pridobitvami novega slovanskega realizma in podala njegovi tvorni, zlasti še literarno-kritični misli nov, svoj in samostojen pravec«. Vrazovo navdušenje za Puškina se je odražalo mnogostransko: od glosiranja lastnih pesmi s Puškinovimi verzi do formalnega in vsebinskega Puškinovega vplivanja na Vrazovo književno stvarjanje in pojmovanje. • Kot poseben primer izrazitega Puškinovega vpliya na Vraza navaja dr. Badalič Vrazovo balado »Frederik i Verunilca«, ki je koncipirana docela v duhu Puškinove »Bahčisarajskega vodometa«, ki jo je Vraz prevel s pravim pesniškim zanosom. Tako se je motiv, ki ga je v tragediji obdelal Oton Zupančič, pri Vrazu združil s Puškinovim pesniškim duhom.. Še večji vpliv je imel Puškin na Vraza s svojo satirično poezijo. Vrazovi epigrami »Komari i obadi«, v katerih so tudi direktni prevodi iz Puškina, so nastali pod očitnim vplivom Puškinovih epigramov. Najizdatneje pa je Puškinovo literarno delo vplivalo na izoblikovanje Vrazovih slovstveno - kritičnih nazorov. Puškinov vzor, zlasti že dejstvo, da je vzel za temelj svojega pesniškega stvarjanja elemente in sredino ruske narodne kulture z vsemi njenimi poglavitnimi in samobitni-mi manifestacijami (narodni jezik i. t. d.), je bil kar odločilen za Vrazovo stališče v tedanji literarni kritiki. Hkrati je še bolj podkrepil Vrazovo roman ti ško odločnost v zbiranju narodnega blaga. Po Puškinu kot vzorniku posneti pogledi na literaturo in njen narodni značaj so se posebno pokazali v Vrazovem stališču nasproti dubrov-niški kniiževnosti. glede katere je dejal v pismu Erbenu: »Njihovoi izvirnosti manjka ono, nad čime se dive ruski počitatelii Puškina«. Vraz si je ž^lfl, da bi se nova ilirska literatura porodila iz pepela Du-brovčanov. »napojena živom vatrom na-rodnoga duha«. že ti primeri dok^zuipjo da ie pravilna trditev dr. Bajalica, »da je r'iski udio, a nanose Pnškinov, u na®em Prenorodu hio i te kako znaten i 7n3č»ian j to nesann Ta savremenf* Tlirre n^fo . no njima ' za znatan din na5" •nomiip književnosti«. PisfC sklQoa. da ni Mirt ne r>rei n*1 pomene v hr^-atfV literf+uH t<»Vo 'n^^nT^Tiesra in t.iripfT" vr>liva VoV-iv Vil vpliv na književno-kulturni ilirski kolektiv. Udomačene napake u ftiajeuiitsi »n^ntil ^Piamn:>HeiiiU v esuuitu«. v pojasnilo ii. u^eiie, piioucent: pOu fiaSiuvOm »iUJd. Baujura. tsjeiner r uruei uurcn toiovvenien <11. lzuajaj« v »PlaJunsKem Vesunku« 193t> UO—11, str. Hioj je razviung, aa uredništvu ^Planinskega Vestnika« ni všeč, er pioem Herbicid. Kiajevn^ imena uru-ače nego drugi, pa me zato opoiumja in etuje, aa ant Kaze lzpienaiijad, K<*r je 2e uaomačeno«. Ise spiiuaiu v vrsto ljudi, ki st jim ne Ja mc uopoveuau. faein dovzeten za popravke m nasvete m jm prav rad upo-aLevam. Zai pa moram pripomniti, da si gori navedenega nasveta ue morem vzeu drcu ter načela »Quieta non movere* pri naših še neurejenih krajevnih mienin juk&koi ne morem priznati. r»aša turisuKa je se rnla^a. V Jugoslavijo smo prinesli bore malo strokovnega turističnega siovstva, pa prav mnogo IjuiiKe v imenoslovju, ^a to grauivo so se le redki zanimali, zemljevide so nam krojili nemški m drugi nagega jezika nevešči maperji in turisti, tujskoprornetnim ustanovam pa je bila ou nekuaj ureuilev našega imenoslovja devetindevetdeseta briga, zaueva, ki se lahko kar preskoči, da bo manj dela in stroškov. In tako do danes še nimamo nobenega končnoveljavnega pravilnika, celotnega krajevnega imenika, pač pa vse poino udomačenih grdih napak, dočim so ostala premnoga pristna domača naša krajevna imena prezrta, omalovaževana ali pa sploh neznana. če je kaj udomačeno, iz tega še davno ne sledi, da je to tudi pravilno in da se moramo tega držati za večno. Temu nasprotno menim: karkoli doženemo, da ni prav in ni naše, proč s tem, pa četudi bi bilo že udomačeno. Udomačena, stara napaka je in ostane greh ter ne more in ri e s rn e biti taka zastaranost ali naša razvada, zanikarnost ali brezbrižnost nikoli kaka olajševalna okolnost ali povod, da bi še vnaprej redili napako in grešili venomer in v e d o m a dalje. Ta bi bila pa lepa, da ne bi smeli ničesar več popraviti in izboljšati, če smo :;e uverili, da to in ono ni prav! Kam pa bi prišli na pr. v medicini, tehniki in gospodarstvu, ako bi se držali takih načel? Jermanova vrata je pravilno prvotno pristno domače '.me za prelaz 1921 m severno nad Kamniško kočo med Brano in Planjavo. Nemci, ki na slovenskem ozemlju Jugoslavije nočejo upoštevati naših kra jevnih imen, so si za ta prelaz po svoje prikrojili naziv Steinersattel, mi pa smo bili tako nespametni, da smo takemu početju dali svoj blagoslov s tem, da smo samovlastno skovano nemško ime prevedli na slovensko v Kamniško sedlo, pustili da se je ta napaka udomačila, prvotno svoje lepo ime pa smo zavrgli. In smo še danes tako nerazsodni, da to ne samo trpimo, nego se še celo upiramo, da bi prišlo staro slovensko ime Jermanova vrata do svoje pravice! Na isti način, ko se nismo brigali za naša pristna krajevna imena med ljudstvom, ampak smo kar enostavno samo prevajali imena iz nemških zemljevidov in vodnikov ter vse »posedlili«, se je udomačilo vse polno drugih grdih napak, ki blestč danes na oficielnih rokah (ljudski izraz za naše »razpotne table«) SPD po naših gorah in dolinah kakor: Savinjsko sedlo, Jezersko sedlo, Pastirkovo sedlo Bašelsko sedlo, Krma sedlo ozir. Krm-ske sedlo, Mlinca sedlo, Podkorensko ozir. Korensko sedlo itd. itd. In ta gnoj naj pustimo sedaj kar lepo pri miru? Tega ne kaže izpreminjati, samo zato, ker se je »udomačil« in pretežni večini naših turistov že nič več ne smrdi? Babin zob je po mojem pravilnejša oblika nego Babji zob. Ime namreč he izvira od kake babe t. j. stare žene, nego od Babe, boginje hudega vremena. V nasin gorah, posebno v Savinjskih Alpah, se je ohranilo še mnogo takih lepih spominov na našo starosiuv ensko mitologijo pod imeni: Baba, Dedec, Mož. To so izraziti, posamič v viš štrleči kerovi, značilne ven moleče peči, lepi skainati romantični kupi, ki se slikovito izvzemajo iz porastlih gozdnih rebri ali pečevitih goljav. Res je, da govori danes vse vprek Babji zob, kar je pa gotovo spačeno iz Bab'n zob, zato nas to ne sme motiti. Koliko imen smo že spakedrali, popačili in jih še vedno izpakujemo v časopisih, posebno športni poročevalci in turisti, ki jim je »vse glili!« Samo nekaj primerov: Slatne zvržejo v Slatno, Jezerico v Jezerce, Reber ali Rebri v Rebro, Tamar v Tamarje, La-než v Vajnaš, Jančje v Janče, Preval v Prevale alt Prevalo, Orličje v Orglice, Kamniški vrh v Kamelski vrh itd. itd. Kak.r pišemo Babno polje, Babna polica, Babna gorica, prav tako ni zame no-" ben greh, ako rabim obliko Babin zob, držal se je bom, dokler ne dobim proti tej rabi kakega prav tehtnega razloga. Naj navedem, kako mislijo o tej zadevi tudi drugi. Znani turistični pisatelj dr. Rud Andrejka mi piše: »Pisava Babji zob, ki jo ima Costa, Reiseerinnerungen 1848. pa tudi Novice, ne sme motiti, ker se takrat ni dosti pazilo na pravo etimologijo. Iskal sem po Zvonovih in Dom in Svetih razpravo nekega našega slovničarja ali slov-stvenika, ki se je spominjam, pa je nisem mogel naiti. Tam je bilo pred kakimi 15— 20 leti prav obširno razpredeno, kako napačna je raba Babji zob, ker tropus ne izvira od babe, ampak od Babe, boginje hudega vremena. Spominjam se, da so mi v letih 1904—07 stari Blejci pravili, da prihaja od nebesne strani, kjer moli »Bab'n zob«, rada huda ura. Škoda bi bilo, da bi namesto spomina na slovensko božanstvo pri vhodu v Bohinj nevedni in banavzični potomci postavili nelep tropus, spominjajoč na neestet-sko čeljust stare babe z enim samim velikim zobom. Zato sem mnenja, naj se piše le Babm zob in ne Babji zob«. Kranjski Storžee za goro 2132 m nad Preddvorom je pravilno ime, ne pa običajna pisava Kr. Storžič. Na to izgo-varjavo (namreč Storžee) me je že pred leti opozoril pod to goro rojeni gimnazijski katehet profesor dr. Fran Perme. Tudi Valvasor v svoji knjigi »Ehre des Herzog-tums Krain« (1689) ga že tako omenja kot »Storschez, ein Berg, so oberhalb Crain-burg, gantz allein ligt. . .« Glede koroških Storžičev, t. j. Koroškega ali ..Prlstovškega (ne Pristovnikovega, kakor ga napačno navaja uredništvo Planinskega Vestnika) Storžiča (1759 m) in Storžiča v koroškem Remšniku (1259 m) bom še poizvedoval in se k temu naknadno še povrnem. Kobansko. Končno še nekaj o dozdevni novotariji »Kobansko«, kolektivnem imenu za vse mejno pogorje med Dravogradom in Mariborom na levem bregu Drave. Uredništvo Planinskega Vestnika ene more razumeti, kako se je mogla vtihotapiti ta »barbaruša« za pošteni stari domači Kozjak, ko se vendar na vseh ostalih mestih govori le o Kozjaku in je pisatelj (sel. Badjura) sam izdal svojo lično ln točno knjižico »Kozjakovo pogorje«». Ime Kčbansko se meni ne zdi barbarsko. Ni ne »lapsus calami«, ne tiskovna pomota ter se ni utihotapila prvič v mojem letos izdanem vodniku Kleiner Fuhrer durch Slowenien. Prvič vidimo ime Kčbanci v našem slovstvu v »I. Pajekovih črticah iz duševnega žitka štajerskih Slovencev«, potem v »Novicah«, 1. 1934 pa že v mojem »Zimskem vodniku po Sloveniji«. Osrednji odbor SPD je čutil potrebo, da navedeno moje s tolikim trudom in stroški opravljeno delo ignorira, zato mu Planinski Vestnik ni smel privoščiti niti ene vrstice, ko je omenjeni vodnik zagledal beli dan v Sloveniji in potemtakem seveda uredništvo Planinskega Vestnika tudi ni moglo vedeti, da smo ime Kobansko že L 1934. uvedli v naše turistično slovstvo. Naziv Kobansko kot skupno ime smo nujno potrebovali. Navedel sem ga namenoma in ne pomotoma in sicer v sporazumu s prof. Fr. Bašom iz Maribora. Njegova zasluga je, da je o t e 1 to staro, domače geografsko ime. Da bi ga pa geograf Fr. Baš, čegar znanje zelo visoko čislam, polomil, tega ne verjamem. Da rešimo to zadevo, predlagam torej: dajte besedo prof. Bašu in naj nam v kaki prihodnji številki Planinskega Vestnika na kratko ali dolgo povč o tem svoje mnenje. Prav nobene škode ne bo, ako privošči Planinski Vestnik, ki je sicer tako zelo radodaren z razpravami o tujih krajinah, turistom po Jugoslaviji, da ču-jejo vsaj enkrat tudi nekaj o tej naši najbolj zapuščeni in zanemarjeni narodni fron ti na Kobanskem. Rudolf Badjura. Zaoiski »življenje in svet« prinese v prihodnji številki članek Iva Lapajneta »Naša jezera«, ki opozarja na bogato znanstveno gradivo v naših jezerih, nadaljevanje povesti Jožeta Krivca »V življenje«, članek »Tovarna za žuželke« in nadaljevanje Duma-sovega romana« Trije mušketirji« z Nor-rentrandersovimi ilustracijami. V rubriki Iz literarnega sveta piše A. D. o Anti Du-kiču. Lektor o Vodnikovi pratiki in uredništvo o nekaterih novih revijah. Zanimi- j vi so podatki v člančiču »Napredek medicine.« V Tehničnem obzorniku je objavljen poleg kratkih vesti daljši ilustrirani članek »žile in živci mest«, številko, ki je obilno ilustrirana, zaključujejo rubrike Praktične novote, šah in za bistre glave. Segajte p« ponedeljskem »Jutru«, ki bo imelo za prilogo »Življenje in svet.« Proslava Puškinove stoletn'co v Lj. oppri. Kulturno in napredno človeštvo vseh pe- tih kontinentov Je proslavljalo 10. februarja stoletnico smrti največjega ruskega pesnika in enega največjih svetovnih genijev Aleksandra Sergjeviča Puškina, čigar de-' la so objavljena v milijonskih nakladah in so samo v Rusiji prevedena na 12 jezikov. Ce dodamo temu številu še angleške, nem-* ške, francoske, španske in druge edicije, so Puškinova dela prevedena gotovo na 50 raznih jezikov. — Po vsem svetu se otvar-jajo študiji, seminarji in konzultativne biblioteke, da proučujejo velikega mojstra. Največji slikarji in kiparji svetovnega slovesa izdelujejo v čast pesnikove smrti portrete, ilustracije in monumentalne spomenike iz njegovega življenja in delovanja. Glasbeniki iz vseh krajev sveta pa pripravljajo nove ustvaritve na osnovi Puškinovih del, katerih se je posluževal med drugimi tudi glasbeni genij Čajkovski, ki je vzel za vsebino svoje operne mojstrovine nje-goVo dramo »Pikova dama«, s katero bo drevi tudi naša opera proslavila smrt pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina Pi-kova dama je njegovo predzadnje genialno delo, ki ga je dovršil še v vasi Boldino pred odhodom v Petrograd, kjer ga je pričakovalo novo tragično življenje, ki ga je povedlo v objem bele žene. Nedvomno bo tudi naše gledališko občinstvo drevi pose-tilo današnjo proslavo v ljubljanski operi in se tako oddolžilo spominu velikega genija. Nadaljnje Puškinove proslave. 24. t. m- bo priredila Ruska Matica ob sodelovanju ruske in slovenske mlade Puškinov mladinski večer v hotelu Tivoli. Spored obsega recitacije, scene iz Puškinovih dramatskifa del, petje. Dne 1. marca zvečer pa bo priredila Ruska Matica v Trgovskem domu svečano akademijo z govori prol- dr. E. Spektorske-ga, jm dr N- Preobraženskeea. z glasbenimi točkami gdč- Oljdekopove, M. Lipovška, M. Kolaoia in z recitacijami dramske igralke ge. Nablocke. ŠPORT Ljubljana—Celje in Hermes—Reka Jutri popoldne na Igrišču Hermesa Zima je za nogometaše končana. Hočeš, nočeš preseliti se morajo iz toplih telovadnic na zelene, zaenkrat sicer še bele. poljane Ni več časa za odlašanje, samo še 14 dni in pričela se bo borba za točke. Ljubljano ča.ka v spomladanskem tekmovanju zelo težka naloga. Že 7 marca potuje v Beograd, da se pomeri s tamošnjo Jugoslavijo Nedeljo kasneje pa sc bo predstavila Zagreb anom v borbi proti Ha-šku. Torej dve težki, toda zelo važni tekmi Po dolgem zimskem spanju se Ljublja na zadnji čas temeljito pripravlja za ta srečanja. Za nedeljo je povabila simpatič- ne Celjane ki so bili ljubljanskemu občinstvu vedno priljubljen gost. Za predtekmo sta se dogovorila repre-zentanta ljubi ianskega 1 razreda Hermes in Reka. Hermes je že prejšnjo nedeljo pokazal, da zna zaigrati, toda tudi Reka sc ne bo dala kar tako. Oba kluba nastopita v najmočnejših postavah. Vodstvo Ljubljane je glede na propagandni značaj določilo popularne cene, in sicer 4.— in 6,— Din. Prireditev bo na igrišču Hermesa predtekma ob pol 14., glavna tekma pa ob 15 uri. Občni zbor SK Marsa Mladi in agilni SK Mars j« te dni polaga! račune o enoletnem delu Občni zbor je bil lepo obiskan, kar kaže, da se športna mladina pridno oklepa svojih klubov. Vsa poročila so bila zelo razveseljiva, najbolj pa poročilo blagajnika, ki kaže. da je klub kljub krizi brez dolga. Ugodno je bilo tudi poročilo načelnika nogometne sekcije, po katerem si je klubova mladina priborila naslov mladinskega prvaka LNP To prvenstvo je bilo razpisano šele predlansko jesen in je mladina Marsa stopila v konkurenco s svojo najmlajšo gardo. Žalostno je le, da za to prvenstvo še do danes ni prejela nobenega darila ali drugačnega priznanja od podsaveza. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dr. Perko, za podpredsednika Milko Slamič, tajnik pa je ostal Janko Strah Tudi v ostalem odboru je več sprememb, ker je bilo članstvu na tem, da se zberejo v vodstvu res samo delavni ljudje. Prejšnji klubov predsednik je bil izveljen za častnega člana. Zveza slov. laiikoatletskih klubov (Službeno.) Na I. rednem občnem zboru 14. t. m. je bil izvoljen naslednji odbor in se bili sprejeti naslednji sklepi: predsednik g. geom. černe Miroslav (brez kluba), I. podpredsednik Jugovec Fran jo (Svoboda, Ljubljana), II. podpredsednik dipl. iur. Fine Milan (Ilirija Ljubljana), ni. podpredsednik ing. Lah Ivan (Maraton Maribor), I. tajnik Sancin Savo (Primorje), n. tajnik Zornada Berto (brez kluba), blagajnik Polajnar Karel (Ilirija Ljubljana), tehn. referent ing. Cerar Vlado (Primorje) in odborniki: Jeglič Franc (Planina Ljubljana), Perovič Jože (Sloga Ljubljana), Havliček Alojzij (Korotan Ljubljana), Dobnik Franc (za celjske klube), Jerici je Josip (za Dolenjsko), Cerar Drago (za Gorenjsko), Bostič Tone (za Zasavje), Ve-nutti Vlado (za mariborske klube), nadzorni odbor: Sancin Danilo (Primorje), dr. Jettmar Ervin (Rapid Maribor) in Ker-mavner Ivo (Planina Ljubljana). Naslov zveze je: Savo Sancin, Tavčarjeva l/m., blagajnika: Polajnar Karel, uradnik, Kreditni zavod, Prešernova ul. — Občni zbor je sklenil ustanovitev propagandno-teh-ničnega, kazenskega, sodniškega in tehničnega odbora, v katere je določil Stara-šino Gustava (železničar Maribor), Jordana Dragomira (Litija), Samudo Otmara (Ptuj) in Tručla Cirila (Mura Murska Sobota). Ostale kooptacije mora izvršiti novi u. o. Verifikacija zveznih rekordov: Pooblašča se novi u. o., da pregleda, sestavi liste in verificira kot zve zine rekorde najboljše dosedanje rezultate, ki so Jih dosegli atleti, člani klubov JLAS na teritoriju zveze. — Balkanske igre: Ce bi Romuni odstopili izvedbo naši državi, je občni zbor soglasno sklenil predložiti JLAS, naj se Balkanske igre vrše v Beogradu. — Tro-boj Beograd-Zagreb-Ljubljana v Ljubljani, 27.-29. junija. Tekmovanje, za katero je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Peter H. in podariti prehoden pokal, bo troboj med reprezentancami podrejenih organizacij Beograda, Zagreba in Ljubljane po propozicijah, ki Jih je sprejel občni zbor. JLAS. Tekmovanje naj bi se ocenjevalo tudi kot dvoboji Zagreb-Ljubljana. Zagreb—Beograd ln Ljubljana—Beograd. — Poziv vsem mestnim občinam v Dravski banovini, naj namestijo športne referente ali pa med uradniki imenujejo športnega zastopnika, in gicer glede na zakon o obvezni telesni vzgoji naroda. — 1% prispevek za blagajno moiajo priložiti vsi klubi, člani J L.as na teritoriju zveze, ki jim je dalo podpore MFVN v decembru 1936 ali januarju 1937. Enak prispevek mora priložiti tudi zveza za kritje potnih stroškov delegata v Beograd. — V zvezi s proračunom za pribounje leto naj novi odbor posreduje podpore za udejstvovanje, za tečaj za organizatorje podeželskih klubov, za trenerja ter za troboj in dvoboj z Julijsko Krajino v Trstu pri MFVN, oa-novini in občini. — Prirejanje propagandnih dvobojev med podeželskimi klubi kot obvezne med klubi bližjih mest. Ocenjevanje po olimp. tabelah, dvoboji z revan-žo. — Zakon o organizaciji MFVN. Ker določa načrt ustanovitev šole za telesno vzgojo v Beogradu, je bilo soglasno sklenjeno odposlati spomenico pristojnim mestom, da bi se za sedež šole določilo mesto Ljubljana iz razloga, ker je Dravska banovina središče vseh športnih panog, na katerih sloni telesna vzgoja naroda telovadba, smučarstvo, lahka atletika, plavanje, alpinistika, kolesarstvo itd., razen tega pa ima Ljubljana vse zimske in letne športne naprave. — Tečaj za organizatorje podeželskih lahkoatletskih sekcij naj se začne čimprej, po možnosti med 21. in 29. marcem. V tečaj bodo zunanji klubi poslali vsaj po enega člana, in sicer najboljšega in najsposobnejšega. (Konec jutri). Mladinsko prvenstvo v klasični kombinaciji. GZSP razpisuje za nedeljo 21. t. m. mladinsko prvenstvo v klasični kombinaciji s startom in ciljem v Mojstrani. Ob 9 bo start za tek, ob 14 pa skoki za kombinacijo. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanic- bo ob 17 v hotelu Triglav v Mojstrani. Klasično pivenstvo GZSP se bo pa vršilo jutri in v nedeljo tudi v Mojstrani. Informacijska pisarna bo v hotelu »Triglav« pod vodstvom tajnika Stanka Ravnika. Rezultati pod nobenim pogojem ne smejo biti objavljeni, dokler jih ne potrdi pisarna GZSP. Predsednik razsodišča je Josip Zupan, tehnični vodja Janko Smolej, startarja Josip Zupan in ^nac Razinger, časomerilca Miha černe m Maks Rabič, sodnika na cilju Janko 'Kramar ln Josip Zupan. Skakalne tekme* se prično ob 10, popoldne pa propagandni .skoki. Starter za skoke bo Hudolin Anton, sodnika Janko Kramar ln Miha čeme, merilci skokov pa Josip Zupan, ing. Potočnik, Rudi Zupan, Lakota in Košir. Pri vseh tekmah bo pomagal oddelek vojakov. V soboto ob 20. bo po tekmi na 18 km v hotelu »Triglav« seja širšega odbora GZSP,. ki naj se je radi važnosti programa vsi udeleže. Svetovno prvenstvo T hokeja na leda- V Londonu se te dnj odigrava hokejski turnir, na naslov svetovnega prvaka, na katerem sodeluje 11 držav. Hokejske reprezentance so bjle v naprej razdeljene v 4it skupine,, in &lcer igrajo v prvi Anglija, Nemčija. Madžarska jn Rumunija, v drugi Češkoslovaška, Norveška in Švica, v tretji pa Francka, Kanada, Poljska hn Švedska. V finalno tekmovanje bodo prišli prvj trije ia, a mislila sem — « »Vi seveda niste krm,« jo je potolažila Virginija. Toda spi etična je zvila roke in zavpila: »Moj Bog, kdo ve, ali niso hotefli kaki zločinci spraviti vseh poslov iz hiše, da bi vlomili!« »Nemogoče ne bi bilo,« je zamišljeno rekla gospa. »O, milostiva, a3i naj takoj telefoniram poCiriji-ali vsaj skočim na vogal po redarja?« »Bog ne zadeni! Pojdite na vrh in mi pripravite kcuvčeg za Chimneys. Novo večerno obleko od Cail-leauxa in balo iz crepe de marocaina in — da, in črno žametno. Podvizajte se! Cas hiti Telefo-niraila bom Chilversu in naprosila najbližjega redarja, naj pazi na hišo.« Spietiena je stekla na vrh, Virginija je pa šla v knjižnico telefonirat. Že je iztegnila roko po slu-šaiu, ko je mahoma ob6tala. V velikem naslanja- ta Je ždela Sodno igmifaua moška postava. Saj res, izsiljevalec! Cisto ga je trik pozabila, dedec je btt pa menda zaspal , Smehljaje se je stopila k naslamjfeiSa. A (Isti mah ji je smehljaj izginil iz lic. Mož ni spail. Bil je mrtev. Takoj je vedela. Nagon ji je povedal, še preden je opazila mali samokres, ki je ležal na tteh, osmo-jeno luknjico na srčni strani in strahotno pobešeno čeljust. Negibno je stala m si pritiskala roke na prsL V brezdušni tihoti je za6ula Bliao, ki je tekla po stopnicah nizdol: Milostiva! Milostiva!« Kakor bi trenil, je stala na pragu. Notranja sila jo je gnala, naj — vsaj za zdaj še — prikrije, kar se je zgodilo. Spietiena bi bila morda postala histerična, ona je pa potrebovala časa, da pomisli »Milostljiva, ali ne bi rajši zapela varnostne verige? Zločinci utegnejo priti vsak trenutek.« »Da, da, le zapmite jo.« Slišala je, kako je veriga zarožljala. Nato je stekla Eliza spet na vrh, in Virginija se je oddahnila. Oči so ji begale od mrliča k telefonu in nazaj. Jasno je videla, da ji ne kaže drugega kakor poklicati policijo. Toda bila je kakor hroma, in vse mogoče divje misli so ji rojile po glavi. Ta mož je bil izsiljevalec — in ona mu je bifla dala denarja. Kakopak, to je mogla pojasniti! Toda — ali ji bodo verjeli? In tista pdniMi — seveda J/h nI bila pisaia, — a kako naj to dokaže? Z obema rokama se je stisnila za glavo. »Misliti moram,« je zašepetala, »misliti — !« Kdo je bdi spustil moža v hišo? Eliza ne, ta bi ji takoj povedala DeJj ko je premišljevala o stvari, bolj zagonetna se ji je zdela Ali se ne bi bilo najbolj pametno obrniti dio policije? Zmajala je z gflavo. Ne — tu je bilo treba moškega! Mirnega, pametnega moža, ki bi hladnokrvno presodil položaj in ji povedal, kaj naj stori, da bo najbolj prav. Hitro je telefonirala Billu EversLeighiu. Pravkar se je bil odpeljal v Chimneys. »Prekleto!« je zaškrtala Virginija. Strašno bilo sedeti v sobi z mrličem in ne imeti nikogar, ki bi mogla govoriti z njim. Tedajci je pri hišnih vratih pozvonilo, in Virginija je šla sama odpirat, ker je vedela, da Bliža zgoraj ne bo slišala zvonca. Globoko je zasopla fa odprla vrata. Na stopnicah je stal brezposelni mladi čOovek, ki jo je tAl prej ogovoril. Virginija se je v svoji živčni razdražen osti mahoma odločala. »Stopite noter,« je dejala. »Nemara da ima opravilo za vas.« Stopila je pred njim v obednico, sedla, ma pokazala stol, ki ji je stal nasproti, in predirfjivo zastrmela vanj. »Ne zamerite — ali ste — hotela sem reči ■—< CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.—» za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. NajotanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In Cenitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši zneeek za enkratno objavo oglasa Din 20—-% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din i.— sa besedo, Din 3.— davka ia vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši snesek za enkratno objave oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, če zahtevata od Ogl^^to.Juta« Jj^ J.. y xwuakab Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ia vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na $ Oglasni oddelek ffJtrtra*4! Ljubljana. Beseda 1 Dia. davek 3 Dia m Mre «i| lajanje aaslava J Oic. Najmanjši snesel 17 DU Delavca za skladišče io razna iomaia dela takoj »prejmem. Kmečki fanti, vojaščine prost:. do 25 let tteri, jnajo prednost. Ponudbe po<1 »Delavec« na ogl. odd. Jutra. 331:1-1 Inženjerja aH abvjlveata tekstilne Sol«. brezrrbnes*a karakterja, dobrega obnašanja, t sposobnostjo m obiskovanje »trank t znanjem državnega "Ji nemškega jezika Iščem. — Žaljena je izčrpna ponudba i navedbo starosti, prakse, sedanje službe, plačilnih zahtev in Ineva vstopv Soudeležba mogoča, ako nudii-lec razpo'flga s lSO.OOO Din. Ponudbe r>od »Arijec št. 104» na podružnico Jutra Marbar 3236-1 Knjigovodjo in in korespondenta •olidno vestno, samostojno moč, zmotnega popolnoma nemškega m italijanskega j etika, verziracega v tesni strok, »pi-ejme t. aprila Fr. Gorjanc, Kranj. 3166-1 v'*ak» Beseda 60 pa* i lavek SO" »« S:fro ali tajanje oaaJova B Din sn*»ftk 12 Din. Trgovska pomočnica vajena manuiakture, galanterije ' iti špecer je išče službo. Nastop takoj. Gre najraje kam ca Dolenjsko. Naslov v veeh pa slov. Jutra. 3275-2 Trgovski nastavljenec izurjen železni na-r, — dobi stalno boljše m>tto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana«. 31774 Pošteno dekle •ppejmem v pomoč gospodinji takoj ali pa 1. marca. Mm-ija Primožič, trgovka. Tržič. 3316-1 Starejše dekle pametno, ki je že sJažUo, dobi 1. marca -Juibo pri 4-čla.ns!d rodbini v bližini Celja, « plač« Dir 300 mesečno. Ponudb.■ na podruž. nioo Jutra v Celju pod šifro »Poštena in oridna«. 3319-3 Krojaški mojstri lade.ovalcl damskLn p'a-ččev, dobe delo. Naslov T vseh poslov. Jutra. 3308-1 Gradbenega inženjerja s prakso v projektiranju in gTadnji zgradb zu »fcunova-nja m tovarniške objekt«, dobrega stat.čarja. sprejmem. Nastop1 lahko takoj. Odgovore pod »Stalno na-meštenje« na ogk. oddelek Jutra. 33aiJl Samostojno kuharico ki bi opravljala tudi vsi druga hišna dela. Iščem za 1 marec. Ponudbe na ogi. odd. Jutra, pod »Samostojna«. 3251-1 Beseda 1 Dia. davek 8 Din ui iifw al', lajanje aasl »v» 5 Din. NajmanjS znesek 17 Dia Krajevnega zastopnika 7» Maaibor in okolico, mlaj šo moč, ra špecerijsko stroke, za poset trgovin z živežnimi potrebščinami — sprejmem proti fiisumu ln proviziji Gospodje, ki ima jo še druga zastopstva ne pridejo v poštev Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja m referenc na Pu blioitas. Zagreb pod 44oS4. 3190-5 V«j za šifro ali dajsnje aaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Du Otomane od 450 Dn dalje in vse druge tapetniške xdc ke vam nudi poceni tapetništvo Dolnlčar, Zg. Šiška pm Remizl. 3276-12 Bese-.Ia L>:n 1« <•<•!< 1 u tffro al' lajanj« 5 Din. Najmanjši inesek 17 L»vc Ford limuzina (tudor), ki ee lahko porabi za poltovor nega ln parni kotel, stoječ — se ugodno proda. Poizve ee pri Babnlku v Tomačevem. 315410 Stroji Bescla . • > K J Dii za šifro al) lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Klobučarji pozor! Poceol naprodaj: Lostnrni stroj dvojen, tehta ca. 400 kg. fabrikat: Rihard Herz, Dunaj XVL. šivaln: stroj za slamniike Zik Zak »Ani-ta« B fab.nkat H Gross man, Dresden Oba stroja sta skoro nova. v najboljšem stanja. Ogled lahko v pogona. Vprašati pri: Ivan Kravo«, Aleksandrova 13. Maribor. 3148-28 Krožno žago (Abfiiumzlrkular) z 8 m do'žine, rabljeno, v dobrem stanju, komorno s predležjem, kupim. Po nudbe na S'o]an Bosan-člč, Blhač, Vrbas. banovina. 3123-29 Pletilne stroje rabljene štev. 6-8, v širini do 30 cm. v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe s točno navedbo najnižje cene na ogias. odd. Jutra pod »Rabljeni«. 3277-29 Kupim itwla i Din lavek S Du. ca 5:fro al' lajanje naslova 1 Din Najmanjši tnesek 17 Din 1—2 pisalni mizi dobro ohranjeni, kupim. Naslov v vseh posl. Ju tra. 3298 7 Trgovci £«rte®nlne, porcelan« ta mešanega blaga ter kleparji zahtevajte zastonj moj najnovejši z 200 ilustracijami opremljen ce nik kleparskega b'aga iin svetilk. Tvornica Filzy v Subotici. 3246-7 Les prikladen za obode re- šet (lnBtrumentrti les) kupim vnsoneke množi ne. Ponudbe na tvrdko Anton Bencze & sin. Pe-trovgrad. 3126-7 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali ocrlasnfk B«fvla 1 Din. davak 6 Dl» za šifro »l! dajanj« naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din Posojila dajemo privatnim nameščencem in državnim urad nikom v gotovini ali blagovnih t>Gnih. »Hermes«. Zagreb, Maaa.rykova ul. 11. 87-16 Hranilne knjižice kupite ali prodarte potom moje p^tearn« najboljšo Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 98-10 8288-16 Vloge Ljubljanske kreditne iai Zadružne gospodarske banke, kupimo. Gotovina takoj. Ponudb« na podružnico Jutra iiaj-iboir pod »P. A.« 3228-16 Hranilne knjižice Nakup n> prodajo ienarnUi uvodov iS posljujem p« najvišja sen: takoj * gotovini Alojzij Planinšek Ljubijena Betdovnov* ul. Telelon 35—1(1 » 1« Vloge članic Zadružne tveae in Zvez« slov. zacirug prodam. Ponudbe oa podružnic® Jo tra Manpor pod »Zveza«. 8174-16 Bančno kom. zavod tvršuj« najOoijše oaknp m prodaj HRANlLNIb VLOO vseb lenaruta ia »od ot ta odgovor Din 3 znamk — Maribor, Aleksandrovi 40 80-16 Hranilne vloge Ljubljanske kreditne banke večje zneake kupim: izplača se takoj po najvišji ceni. A. Planinšek LJubljana, Beethovnova al. 14/L 84-16 Hranilne knjižice Zadružne gospodarske baa-ke m članic Zadružne zvezo v Ljubljani, kupim proti takojšnj gotovini. Ponudbe n* ogi. odd Jutna pod »Gotovina 1987«. 3338-418 Hranilno knjižico ljubljanske mestne hranilnic« kupim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Kapital 999«. 3311-16 Beeeda 1 Dva, lavek t Din u *itr» u, lajanj« oa«l«va 9 Din. Najmanjši tacank IT DU Hiša v Zerovnici nova, solidno zgrajena nasproti železniške posta Je, naprodaj. Vea hiša Je podkietena. ša* sob, kuhinja in vse prltlklnne, velik sadni in zolenjad-mi vrt. Zgradba pripravna za gostUno ali za letovišče. Ve« informacije daje tvrdka And. Me Jač. Komenda pri Kamniku. 1498-20 Posestvo kupim na bivšem Štajerskem, s gosposko hišo in vsem; vrstami poljedelstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najmanj 20 johov«. 3156-30 V najem Beseda : iJin za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Gostilno z Inventarjem vzamem na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na račun«. 32S6 17 Beseda t Din. davet 8 Din t» »ifro tl< lajanje naslova S Dia. NsjmarjS znesek 17 Din. Stanovanje 2 sobi. kuhinja z elektriko in plinom oddam s 1. marcem na Starem trgu 19. 3310 21 Sabo odda tW»la Du,. iav*k 8 Dm ca Šifro al) lajanj« oaskrva t Dia. Najmanjši znesek IT Dia Sobo veliko ln zračno aa enega ali za zakonski par »boljši« b souporabo kopalnice oddam takoj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 3314-23 Opremljeno sobo preprosto, od dum za eno ali d v« oeebv tudi zakonskemu paru. Ogledati od treh naprej. Sv. Petra nasip 48. 3842-23 Sobe išče Dama išS« »amo pri boljši goepej sobo ala skupno. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod »898«. scce-aai 12-2 Enobarvna flanela v vseh barvah za žensko perilo, meter Din 7.— BELI TEDEN teden najnižjih cen. Zahtevajte takoj brezplačni cenik od trg. hiše m lageeb. Prazno sobo lepo ln veliko ali pa dve manjši Iščem v neposredni bližini centra. Ponudbe pod »Samec 33« na ogi. odd. Jutra. 3295 23^ UL Vsaka be«eda g Din; lavek i D:n. ca lajanje naslova 5 Din, najmanjš' TAim.mi*' T--..V =v> tVn Stari sokol Pisano preJeL Zdravo- 3260 24 Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. Kuprj domače blago! Ali imate astigmatične Ako vidite prt motrenja gornjih krogov % enim očesom samo črte v eni smeri popolnoma jasne, drage p« zameglene in ne čisto črne, potem Je to zanesljiv snak astlgmatizma. Da popravite to hibo v vidu, potrebujete posebno brnlena punktalna stekla, in ker j!h je težje izdelati, Jim je oena nekoliko vifija kot p« navadnim Punktal-steklom. Ravno v takih primerih so Zeiaoovs ponktaina stekla In njihova natančna, strokovnjak ka akomodacdja prvi pogoj wm dober vid, ZEISS-PUNKTAL dovršeno steklo za oči v polnovidnem Zeiss PerfvSst okvir« V opekorj izlofiii vidite, tx ima Zeiaa-Ponktai na zalogi. Pojasnjujoči prospekt Fiaklil brezplačno pri Carl Zeiss-u, J e a a, gla-v. zastopstvo: M. Pavhrrit, Beograd tmb SK I SMRT PLEŠAVOSTI! »Morana« pravo čudo! To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustavi Izpadanje las, lasje po raste jo tudi na plešastem mesta. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—, poštnina Din 7.—. Moderna kozmetika Split »MORANA«. Diplomirana v Londona z OF GRAND PRIX EN ZLATO KOLAJNO. f Vsem, ki ste ga poznali, naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl po dolgem in mučnem trpljenju skrbni soprog in predobri oče, ter stric MARTIN ŽAGAR v bolnici v Novem Celju, dne 18. t. m. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v soboto popoldne na pokopališče v 2alcu. Ljubljana — Novo Celje, dne 19. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALI. LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Friihjahrsmesse 1987) ZAČETEK 28. FEBRUARJA 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnica^ znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. TttNNTES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25, telefon 20-97. in ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1, telefon 2431L Prilika za nabavo pristnih perzijskih preprog Več komadov novih in starih, vseh velikosti po izvanredno nizkih cenah. Interesenti vabljeni! Ogled in informacije pri tvrdki D. OSTROŽNIK, Specijalna trgovina Pasaia-NebotM, Ljubljana. POZOR! Solastnik vi Ui« parcele na Tyr9evt 1 IŠČE interesenta za zidanje hiše dvojčka. Pojasnilo v trafiki »Tivoli« na Aleksandrovi cesti. Potrti globoke žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri oče, stari oče in tast, gospod MIHAEL JAKOFČIČ posestnik ta brzojavni mojster v p.* danes po kratki, a mučni bolezni v 81. let« starosti boguvdano zatisnfl svoje oči in odšel od nas sa vedno. Pogreb blagopokojnika bo v soboto, dne 20. t. m, ob 15. url lz hiše žalosti na pokopališče v Kranja. V KRANJU, dne 18. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALL Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za Inseratnl del je odgovoren Moji Novak - JW I Ljubljani