ZELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 9 LJUBLJANA APRIL 1975/1 Nova hladna valjarna na Jesenicah Aleksander Jezeršek DK: 624.9 336.645 ASM/SLA: W23f V članku je opis dela, ki je bilo opravljeno pri pripravi investicijskega projekta za novo hladno valjamo. Opisana je tudi oprema, ki jo bodo dobavili proizvajalci opreme, in sedanje stanje gra-dilišča. Zgodovina hladnega valjanja na Jesenicah sega prav v prva leta tega stoletja, v leto 1904. Takrat so na Jesenicah hladno izvaljali prvi trak in do pred kratkim bili edini oskrbovalec jugoslovanskega tržišča s temi izdelki. Zadnji pomembnejši poseg v povečanje kapacitete za hladno valjanje je bil leta 1957, ko smo postavili zadnji novi stroj, tj. Siemag kvarto ogrodje. Z vložkom se je stara hladna valjarna delno oskrbovala iz ilastnih valjam in delno iz uvoza. Z izgradnjo bluminga in stekla si je Železarna ustvarila osnovo za oskrbovanje stare hladne va-ljarne z vložkom in istočasno možnost proizvajanja toplo valjanih trakov do širine 1050 mm ter teže kolobarjev do 8 ton, tj. oskrbovanje nove hladne valjarne. Istočasno z gradnjo teh objektov pa so že nastajali tudi prvi idejni projekti nove hladne valjarne, ki predstavlja logično nadaljevanje in zaokrožitev proizvodnega ciklusa. Od takrat pa do danes so se proizvodne in tržne razmere v Jugoslaviji bistveno spremenile. Pojavili sta se dve novi hladni valjarni v Skopju in Sme-derevu, planirana pa je še v Banja Luki v okviru podjetja Unis — Sarajevo. Vse te tri hladne valjarne naj bi proizvajale predvsem mehke HVT in izdelke iz njih, tj. pocinkane in plastificirane trakove itd. ŠTUDIJ TRŽIŠČA Železarna Jesenice je v tem času s svojo službo marketinga stalno analizirala spremembe na tržišču. Pri študiju tržišča so se pojavili resni proble- Aleksander Jezeršek je diplomirani inženir metalurgije in vodja hladne valjarne v izgradnji v Železarni Jesenice mi, ki so dajali često zelo optimistične napovedi, ki pa so se zdele nerealne. Iz statističnih podatkov in ugotavljanja trenda naraščanja potrošnje, je bilo nemogoče dobiti pravo sliko, ker podatki ne vsebujejo ločeno posameznih kvalitet. Drugi problem so bili podatki od direktnih potrošnikov. V kratkem časovnem obdobju ponovljene ankete so se pri istih potrošnikih bistveno razlikovali, včasih tudi za 100 °/o. Te razlike so izhajale iz prevelikih apetitov potrošnikov glede lastnega razvoja in nejasnih izvoznih načrtov ali pa so se potrošniki bali s svojimi podatki razkriti svojo bodočo proizvodnjo in razvojne načrte. V zvezi s tem pa smo morali vzeti v obzir tudi to, da je v času študija tržišča bila predelovalna industrija, vsaj v Sloveniji, na prioritetnem mestu in da je pričakovala, da v tem pogledu ne bo sprememb. Težave pri vrednotenju podatkov so bile tudi v tem, da tuje izkušnje študija tržišča niso bile povsem uporabne za naše razmere ter da je ta veja komercialne aktivnosti v naši črni metalurgiji slabo razvita. Zbrani in obdelani podatki, preverjeni tudi v tujih organizacijah, ki se ukvarjajo s študijem tržišča, o trenutnem stanju in trendih potrošnje so bili predloženi domačim in tujim financerjem, ki so potrdili, da je analiza zadovoljiva in da je proizvodni program dobro izbran ter perspektiven za nadaljnje razširjenje hladne valjarne. EKONOMIKA IN PROIZVODNI PROGRAM Izredno pomembna nam je bila ves čas priprav ekonomika nove hladne valjarne. Upoštevajoč zmožnosti tržišča po odvzemu proizvodnje nove hladne valjarne, so na sektorju za ekonomiko izvajali intenzivne analize s ciljem, da se postavijo minimalne meje kombiniranega proizvodnega programa, ki bi upošteval bolj akumulativne proizvode ob manj akumulativnih, tako da bi bilo zagotovljeno vračanje najetih posojil za izgradnjo, pokrivanje stroškov proizvodnje in ustvarjanje Lokacija nove hladne valjarne ob obstoječi vroči valjarni dovolj ostanka dohodka za razširjeno reprodukcijo. Odgovor je, da je to mogoče, če so izpolnjeni poleg določenega mešanega programa še naslednji kriteriji: — Vse obstoječe kapaciete v predhodnih obratih morajo biti usposobljene in njihova usposobljenost preverjena tako, da bodo lahko oskrbovale novo hladno valjamo z vložkom, ko bodo nove naprave pripravljene za proizvodnjo. — Uvajalni čas in stroški morajo biti minimalni. — Nova oprema mora biti izbrana tako, da bo krila sedanji proizvodni program in zagotavljala kritje bodočih zahtev tržišča z minimalnimi dodatnimi sredstvi in novimi napravami. — Oprema mora biti izbrana tako, da bo proizvajala najboljšo kvaliteto in ne bo zahtevala prevelikega vzdrževanja. — Organizacija vzdrževanja mora biti predvsem preventivnega značaja. — Produktivnost novih naprav mora biti sodobna. — Tehnološke stroške mora pokrivati izboljšani izplen in izboljšana kvaliteta ali zmanjšanje potrebne delovne sile. Location of the new cold rolling plant next to the existent hot rolling plant — Hladna valjarna mora biti zgrajena in pripravljena za obratovanje v predvidenem planiranem roku. — Organizacijsko in kadrovsko mora biti nova hladna valjarna formirana vsaj ob začetku montiranja opreme. Že ob zadnji veliki rekonstrukciji in investiciji v bluming in štekel valjarno smo mislili na bodočo novo hladno valjarno, zato te naprave po zmogljivosti in kvaliteti omogočajo oskrbovanje nove hladne valjarne s potrebnim vložkom. Potrebna dodatna oprema je že dobavljena in bo kmalu montirana. V jdklarni ni bistvenih zadržkov za proizvodnjo jekla. Treba je izvesti potrebne organizacijske ukrepe in uvesti manjše tehnološke izboljšave, predvsem pri obzidavi peči, ter olajšati delo pri pečeh z majhnimi dodatnimi posegi, da bo intenzivna in kontinuirna izdelava jekla normalno mogoča. Za uspešno realizacijo ostalih točk se je Železarna odločila, delno na lastno pobudo, delno na pritisk domačih in tujih financerjev, da s firmo ARMCO Steel Corporation sklene pogodbo za KNOW-HOW za proizvodnjo jekel za elektro industrijo ter nerjavna jekla. Ta KNOW-HOW je poleg prenosa tehnologije za izdelavo, predelavo in finalizacijo obvezoval ARMCO, da je ocenil primernost opreme v predhodnih obratih za predvideni proizvodni program, da je nudil pomoč in nasvet pri izbiri opreme in njeni razporeditvi, da omogoča šolanje potrebnih kadrov za vse stopnje proizvodnje in vzdrževanja, da nudi pomoč in nasvet pri organizaciji proizvodnje in vzdrževanja. S posebno pogodbo, sklenjeno z ARMCO za Liaison inženirja, pa si je železarna zagotovila pomoč in prenos njenih bogatih izkušenj pri sami aperativi gradnje ter koordinaciji z domačimi inženiring organizacijami in tujimi dobavitelji opreme, s čimer si želimo zagotoviti, da bo gradnja izvedena v predvidenem roku. Ob upoštevanju vseh do sedaj navedenih faktorjev in kriterijev, izvršenih študij ter mnogih variant in ob upoštevanju možnosti za nadaljnjo ekspanzijo nove hladne valjarne, smo postavili naslednji letni proizvodni program: 30.000 ton HVT za uporabo v elektro industriji (dinamo) 15.000 ton HVT iz nerjavnih jekel 70.000 ton HVT mehkih jekel za globoko vlečenje. Kvalitetno bo proizvodnja dinamo obsegala trakove z vvatnimi izgubami od 0,9 do 3,6 W/kg in dimenzijsko od 0,35 mm do 0,75 mm po debelini, po širini pa vse možnosti do 1000 mm. Trakovi bodo po želji kupcev enostransko ali obojestransko površinsko izolirani z vodotopnimi laki ali fosfatnimi previlekami. Nerjavni HVT bodo izdelani lahko iz vseh kvalitet jekel, predvidenih po JUS, in še iz novih kvalitet, ki so v proizvodnem programu firme ARMCO. Izvedba površine ibo možna do kvalitet 2 B po AISI, oziroma III c po DIN ter še dodatno z brušeno površino razne finoče zrna po željah kupcev. Dimenzijsko obsega program po debelini od 0,2 ,mm do 3,00 mm, po širini do 1000 mm in v primeru plošč od 600 mm do 6000 mm dolžine. Vse odpremljene pošiljke bodo imele med vsakim navojem ali med vsako ploščo vpeljan zaščitni papir, ki bo zaščitil površino pred poškodbami. Papir bo lahko tudi samolepljiv, to je ostal bo lahko na površini in jo ščitil med vsemi fazami predelave pri potrošnikih. Mehka jekla za globoko vlečenje bodo v programu kot dopolnilo do polne izkoriščenosti naprav. Predvsem naj bi v obdobju do popolne usposobljenosti hladnih valjam v Skopju in Smederevu dopolnjevala povpraševanje tržišča na področju tankih debelin do 0,2 mm. 405000 360000 , 30000 Slika 2 Situacija razporeditve opreme 1. Sendzimir ogrodje; 2. Dresirno ogrodje; 3. Linija za pripravo kolobarjev; 4. Linija za luženje trakov nerjavnega jekla; 5. Linija za luženje trakov mehkega in dinamo jekla; 6. Linija za razogljičevanje in rekristalizaoijo dinamo trakov; 7. Linija za brušenje nerjavnih trakov; 8. Linija za previjanje; 9. Linija za vzdolžni prerez dinamo trakov in povijanje; 10. Linija za vzdolžni razrez trakov mehkega in nerjavnega jekla; 11. Linija za prečni razrez; 21. Zvo-naste žarilne peči; 13. Transporter kolobarjev; 14. Linija za razogiljičenje in rekristailizacijo dinaano trakov (bodoča dograditev); 15. Brusilnica valjev Sendzimir ogrodja; 16. Brusilnika valjev dresirnega ogrodja. Fig. 2 General lay out of the plant 1. Sendzimir mili; 2. Temper mili; 3. Coil build-up line; 4. Stainless steel anneal and pickling line; 5. Carbon and sili-con pickling line; 6. Decarburization and recrystallization line for ČRNO steel; 7. Abrasive polishing line; 8. Recoiling line; 9. Carbon and stainless steel slitting line; 10. Silicon steel slitting and straping line; 11. Cut-to-length line; 12. Stack annealing furnaces; 13. Coil handling equipment; 14. Decarburization and recrystillization line for ČRNO steel (future construction); 15. Sendzimir mili roll grinder; 16. Temper mili roll grinder. Največji odvzemniki proizvodnje nove hladne valjarne bodo Sever — Gorenje iz Subotice, Blek-trokovina iz Maribora, Iskra iz Kranja, Rade Končar iz Zagreba, Energoinvest iz Sarajeva, Gorenje iz Velenja, Kovinoplastika iz Loža, Kontakt iz Zagreba, Bratstvo iz Ohrida, Saturnus iz Ljubljane in drugi ter vse veletrgovske hiše z jeklom v Jugoslaviji. OPREMA HLADNE VALJARNE Prvi resnejši kontakti z dobavitelji opreme za novo hladno valjamo segajo v leto 1967. S spreminjanjem proizvodnega programa od prvotno samo globokega vleka v prvih variantah na kvalitetno in visoko legirana jekla v končni varianti, se je oprema počasi spreminjala in v letu 1970 v glavnem že obsegala sedanji izbor in obseg. V začetku leta 1973 je železarna razpisala mednarodno licitacijo za dobavo opreme. Dolgoletni predhodni razgovori z različnimi potencialnimi dobavitelji in ogled mnogih hladnih valjarn v Evropi in ZDA so omogočili, da je ob razpisu predpisala dovolj precizne tehnološko-tehnične pogoje za vsako predvideno proizvodno enoto. Tako so ponudbe, ki so prihajale, bile med seboj primerljive in smo jih lahko pri izboru ocenjevali po enotnih kriterijih. Pri samem izboru dobaviteljev so poleg običajnih finančnih pogojev upoštevali še pripravljenost ponudnikov sovlagati v novo hladno valjamo in njene reference, predvsem v zadnjih letih. Posebna komisija z mnogo podkomisijami je izbrala naslednje firme kot dobavitelje opreme: — Waterbury Farrel za valjarnišiko opremo — Production Machinery Corporation za procesne linije — General Electric za elektro opremo — Ruthner za regeneracijo kislin, kislinska skladišča in elektrolitsko sekcijo lužilne linije ne-rjavnih jekel Da so izbrali predvsem ameriške dobavitelje opreme, je narekovalo dejstvo, da so finančno-kre-ditni pogoji ameriških bank in dobaviteljev ugodni. Težo za odločitev pa je odločila pripravljenost dobaviteljev za finančno sovlaganje v novo hladno valjamo in kratki dobavni roki, česar evropski dobavitelji niso mogli zagotoviti. Oprema, ki jo bodo ti dobavitelji dobavili, je naslednja: 1. Linija za pripravo kolobarjev debelina trakov: 2,0 do 6,0 mm (7.0 mm debeli konci) Širina trakov: 550 do 1050 mm teža kolobarjev: 8 ton vhodni 16 ton izhodni — maksim. hitrost: 15—100 mm/min. Originalni toplo valjani trakovi iz stekla so težki maksimalno do 8 ton. Da bi se povečala produktivnost vseh ostalih naprav zaradi zmanjšanja uvajalnih časov, mrtvih časov pri reverziranju in podobno, je treba težo kolobarjev za hladno deformacijo in procesne linije povečati. Linija služi temu namenu s pomočjo varilnega stroja, ki zvari 2, po potrebi tudi 3 toplo valjane trakove v večjo enoto. 2. Lužilna linija za dinamo in mehka jekla: debelina trakov: 2,0 do 6,0 mm širina trakov: 550 do 1000 mm teža kolobar. 16 ton maksim. hitrost: 8—62 m/min. Lužilno sredstvo bo solna kislina, ki se bo totalno regenerirala v napravi, ki jo bo dobavila firma Ruthner. 3. Žarilno lužilna linija za nerjavne trakove: debelina trakov: širina trakov: teža kolobar, hitrost: 0,5 do 6,0 mm 550 do 1000 mm 16 ton maksim. 5—39 m/min. Linija bo služila za žarjenje in luženje toplo in hladno valjanih trakov. Posebnost linije je, da bo namesto aktivne žveplene kisline uporabljala elektrolitsko luženje z nevtralnim natrijevim sulfatom, ki se pod vplivom električnega toka med elektrodami spremeni v aktivno žvepleno kislino. Kot celota pa je reakcija vse kopeli nevtralna. S tem odpadejo resni problemi z regeneracijo ali nevtra-iizacijo odpadne, izrabljene žveplene kisline, ker se nevtralni elektrolit ne izrablja. Dokončno luženje se bo vršilo s solitrno kislino ali mešanico solitrne in fluorovodikove kisline. 4. Sendzimir valjčno ogrodje: tip: začetna debelina trakov: končna debelina trakov: širina trakov: teža kolobarjev: hitrost: ZR 21—44 2,0 do 6,0 mm 0,2 do 3,00 mm 550 do 1000 mm 16 ton maks. 610 m/min. maks. Značilnosti ogrodja so, da služi za močne redukcije debeline in da dela z visokimi nategi. V našem primeru bo opremljeno z dvema hladnima sistemoma: z emulzijo za valjanje pri velikih hitrostih za dinamo in mehko jeklo in z mineralnim oljem za valjanje nerjavnih jekel. Opremljeno bo z avtomatsko kontrolo debeline, tipa ESP in avtomatskim zaviranjem ter pospeševanjem za valjanje zavarjenih in defektnih mest, ki lahko povzročijo, da se pretrga trak. 5. Dresirno ogrodje: Tip: kombinirano duo-kvarto ogrodje debelina trakov: 0,2 do 3,0 mm širina trakov: 550 do 1000 mm teža kolobarjev: 16 ton maks./m hitrost: 305 m/min. maks. Ogrodje služi za dresiranje mehkih jekel v kvarto izvedbi in za skin pass v duo izvedbi za nerjavna jekla. Značilno je, da bo delalo s konstantnim valjčnim pritiskom in da bo nastavna naprava delovala po principu hidravlike. 6. Linija za razogljičenje in rekristalizacijo dinamo trakov: 0,35 do 0,75 mm 550 do 1000 mm 16 ton maks. 12—70 m/min. 10. Linija za vzdolžni razrez in povijanje: debelina trakov: širina trakov: teža kolobarjev: hitrost: debelina trakov: širina trakov: teža kolobarjev: hitrost: 0,5 do 3,0 mm 550 do 1000 mm 16 ton maks. 3—18 m/min. Linija bo Služila za popravljanje površine ne-rjavnih trakov in za finalno brušenje površine po željah kupcev. Opremljena bo z dvojnimi brusilnimi glavami za mokro brušenje obeh površin trakov (spodnje in zgornje). Linija bo reverzirna. 9. Previjalna linija: debelina trakov: širina trakov: teža kolobarjev: hitrost: 0,2 do 3,0 mm 550 do 1000 mm 16 ton maks. 30—150 m/min. Linija je namenjena v sedanji fazi za previjanje hladno valjanih trakov mehkega jekla pred žarjenjem. Hladno valjani trakovi po valjanju na Sendzimir ogrodju so zaradi visokih nategov tesno naviti in bi direktno žarjenje lahko povzročilo zlepljenje navojev med seboj. Da se to prepreči, se morajo trakovi previti z manjšim nategom. V bodoči fazi, ko se bo količina mehkega jekla zmanjšala, bo linija služila za obrez in razrez v ožje trakove kot linija za vzdolžni razrez. debelina trakov: širina trakov: teža kolobarjev: število rezov: hitrost: 0,35 do 1,5 mm 550 do 1000 mm 16 ton maks. 25 maks. 125 m/min. maks. Linija služi za finalizacijo dinamo trakov, da se dosežejo potrebne magnetne lastnosti. Ogrevne peči bodo kurjene v začetni fazi z mešanico butan-propan plina, so po predvidene za uporabo zemeljskega plina. Zaščitna atmosfera bo na bazi mešanice dušika in vodika. V liniji bo tudi naprava za nanašanje izolacijske prevleke na bazi vodotopnih lakov in fosfata. 7. Zvonaste peči: število peči: 9 število baz: 17 teža šarže: 64 ton maks. Peči bodo služile za mehko žarjenje hladno valjanih trakov mehkega jekla in delno za vhodno žarjenje toplo valjanih trakov nerjavnega jekla feritnega in martenzitnega tipa. Kurjene bodo v začetni fazi z mešanico butan-propan plina, so pa opremljene za uporabo zemeljskega plina. Zaščitni plin bo na bazi mešanice dušika in vodika. 8. Brusilna linija za nerjavne trakove: Linija bo služila predvsem za razrez dinamo trakov v ožje trakove. Predvidena je za uporabo nožev iz karbidnih trdin, zaradi česar je opremljena s posebno izvedbo rezilnega ogrodja. Linija ima v svojem podaljšku povijallno-pakirno linijo, ki bo olajšala in pospešila delo pri odpremi dinamo trakov. 11. Linija za vzdolžni razrez nerjavnih in mehkih jekel: debelina trakov: širina trakov: teža kolobarjev: št. rezov: hitrost: 0,2 do 3,0 mm 550 do 1000 mm 16 ton maks. 25 maks. 30—160 m/min. Linija je predvidena za vzdolžni razrez trakov mehkih jekel in nerjavnih trakov v ožje trakove. 12. Linija za prečni razrez: debelina trakov: 0,5 do 3,0 mm širina trakov: teža kolobarjev: teža paketa: dolžina plošč: 550 do 1000 mm 16 ton maks. 10 ton maks. 600—6000 mm Linija je namenjena za prečni razrez vseh kvalitet proizvodnega programa hladne valjarne, predvsem mehkih in nerjavnih jekel, ker je količina dinamo trakov, razrezanih v plošče, nepomembna. 13. Regeneracija solne kisline in nevtralizacija odpadnih kislin: Nabavo obeh naprav narekujeta dva vzroka: ekonomičnost obratovanja ter zaščita okolja. Regeneracija solne kisline dela na principu totalne regeneracije. Dobavila jo bo firma Ruthner in njen produkt je solna kislina, ki se vrača v proces, ter železov oksid v prašni obliki, katerega uporabljajo v pigmentski industriji ter v industriji feritov in permanentnih magnetov. V nevtralizaciji se bo s pomočjo apnene brozge izvršila nevtralizacija vseh kislih vod z obeh lužil-nih linij ter odpadnih izrabljenih kislin z linije za luženje nerjavnih trakov. Nevtralna tekoča masa se bo v usedalniku izločila ter preko vakuumskih filtrov izločala iz vodne emulzije. Voda se bo lahko vračala v proces ali pa jo bodo spuščali preko odvodnih kanalov v reko. Kvaliteta odpadne vode je taka, da ne bo škodovala življenju v vodi in ne bo škodljiva za okolico. 14. Ostale pomožne naprave: Ostale pomožne naprave, ki bodo tudi dobavljene iz tujine, so naslednje: a) brusilni stroj za brušenje valjev Sendzimir ogrodja b) brusilni stroj za brušenje valjev dresirnega ogrodja c) generatorji za elektrolitsko pridobivanje vodika iz vode d) mešalne in sušilne naprave za zaščitne atmosfere e) transportni trak za kolobarje z obraoalcem Iz obstoječih obratov pa bo prenesena v novo hladno valjamo naslednja oprema: a) natezni stroj za plošče b) brusilni stroj za plošče c) škarje za pravokotni odrez Pri tem je morda potrebna razlaga, zakaj smo se odločili za zaščitno atmosfero na bazi mešanice dušika in vodika. Železarna je za potrebe svojih Obstoječih naprav, predvsem jeklarne, zgradila kisikamo, katere stranski produkt je zelo čisti dušik. Po študiji tujih podatkov ter primerjavi stroškov na volumsko enoto smo ugotovili, da je najekonomičnejša pot mešanje vodika iz elektrolize z dušikom, ki v sedanji fazi predstavlja odpadni produkt kisikarne. Odločitev za tak način oblikovanja zaščitne atmosfere je tudi v tem, da ostali dve surovini za naše razmere nista primerni: amo-nijak je lokacijsko po svojem izvoru zelo oddaljen in njegova dobava ni zagotovljena; zemeljski plin ali butansko propanska mešanica pa sta po svojem izvoru predraga — potreben je dovoz na Jesenice — in zahtevata še dodatne naprave za primerno pripravo zaščitnega plima. Poleg tega pa nista primerna za vse naše namene. BODOČE RAZŠIRJANJE HLADNE VALJARNE Pri načrtovanju nove hladne valjarne smo stalno mislili, kako razširjati njeno proizvodnjo, oziroma kako jo še bolj specializirati. Izbrana oprema omogoča: 1. podvojiti proizvodnjo dinamo trakov ob nabavi nove linije za razogljičenje in rekristalizacijo. Prostor za to linijo je že predviden v obstoječih halah. Pri tej razširitvi pa se seveda nujno zmanjša količina mehkih jekel za globoki vlek za ca. 40.000 ton letno; 2. povečati proizvodnjo nerjavnih trakov na ca. 50.000 ton letno z nabavo dodatne lužilne linije ali linije za svetlo žarjenje, nabavo novega Sendzimir ogrodja in izgradnjo nove paralelne hale; 3. že s samo sedanjo opremo je mogoče razširiti proizvodni program na hladno valjane trakove visokoogljičnih in nizkolegiranih orodnih jekel, in sicer ob primernem zmanjšanju mehkih jekel za globoki vlek. V katero od teh smeri se bo nova hladna valjarna v bodočnosti razvijala, je odvisno od tržnih razmer. ORGANIZACIJA HLADNE VALJARNE Nova hladna valjarna bo z ozirom na velik pomen in zaradi finančne soudeležbe tujih partnerjev samostojna poslovna enota v sklopu Železarne Jesenice z nekaj drugačnimi pravicami in dolžnostmi, kot jih imajo sedanje TOZD v železarni. Pri tem mislimo predvsem na samostojni finančni obračun, ker mora biti letna bilanca predložena mednarodnemu upravnemu odboru, ki ga bodo sestavljali trije predstavniki železarne Jesenice in dva predstavnika tujih finančnih partnerjev. Hladna valjarna bo zaposlovala okrog 300 ljudi v proizvodnji in režiji in bo obratovala 7000 ur letno, brez upoštevanja časa za preventivno in remontno vzdrževanje. Pretežna večina delovne sile bo kadrovana v okviru železarne same in le deloma iz ostalih virov. Za šolanje delovne sile je zadolženo vodstvo hladne valjarne v izgradnji skupno z ostalimi službami železarne. Osnovni princip notranje organiziranosti nove hladne valjarne je zamišljen na samokontroli. Izkušnje s sedanjo organizacijsko sposobnostjo kvalitetne kontrole in sedanji odnos neposrednih proizvajalcev ne dajejo garancije za uspešno zasledovanje in kvaliteto proizvodnje. Z načelom samokontrole želimo ustvariti v novi hladni valjarni novo miselnost pri neposrednih proizvajalcih, da je za uspešnost poslovanja, kvaliteto, izplen in količino odpadka odgovoren vsak delavec v proizvodnji. Hladna valjarna naj bi bila tudi preizkusni kamen za uvedbo tega načela tudi v ostalih proizvodnih obratih v železarni. INVESTICIJSKI STROŠKI IN FINANCIRANJE Po investicijskem programu znašajo investicijski stroški Ob delnem upoštevanju podražitev po pozicijah naslednje vsote: gradbena dela 206,8 milij. din uvozna oprema 385,2 milij. din domača oprema 63,6 milij. din ■montaža opreme 40,1 milij. din carina in transport 80,9 milij. din ostali stroški 73,8 milij. din nepredvidena oprema in podražitve 126,5 milij. din provizije bankam prispevki 46,4 milij. din interkalarne obresti 114,1 milij. din kritje izgube HV leta 1976 in 1977 76,0 milij. din obratna sredstva 237,4 milij. din skupaj: 1,450,8 milij. din Finančna sredstva so predvidena z naslednjimi sporazumi, oziroma pogodbami: — pogodba o sovlaganju sredstev in ustanovitvi »Joint Venture Unit« s firmami ARMCO, Production Machinery Co, Waterbury Farrel in General Electric — Pogodba o kreditiranju z Ljubljansko banko — Pogodba o kreditih za tujo opremo in del domače opreme z EXIM banko, IFC Washington, Pittsburgh Nationail Bank, Watterbury Farrel in Ruthner — Angažiranje lastnih sredstev z garancijo Ljubljanske banke — Pogodba o garanciji Ljubljanske banke za najete tuje kredite ORGANIZACIJA PROJEKTA Celotno organizacijo projekta izvaja Železarna Jesenice z lastnim kadrom. Po mnogih spremembah in variantah, 'ki so sledile začetni ideji in prvim investicijskim projektom, ki so bili predloženi predvsem domačim samoupravnim organom v potrditev in ki še niso naleteli pri finančnikih na dovolj razumevanja zaradi znane situacije prioritete ali neprioritete baznim industrijam, se je na podlagi študije tržišča, ekonomskega izračuna in postavitve dokončnega proizvodnega programa formiral v letu 1970 team, oziroma združenje teamov, iki so se lahko lotili dokončnega investicijskega programa. Tuji finančni partnerji, predvsem Mednarodna korporacija za investicije v Jugoslaviji (IICY) s sedežem v Londonu, Mednarodna finančna korporacija (IFC) s sedežem v Washingtonu in domača finančna institucija Ljubljanska banka, so bistveno vplivale na spremenjeno in poglobljeno obdelavo projekta. Iz teamov, ki so sodelovali pri izdelavi investicijskega projekta, sta se razvili po dokončni sklenitvi vseh pogodb v zvezi z novo hladno valjamo dve skupini: — skupina za izvedbo projekta — skupina za organiziranje proizvodnje Obe skupini delujeta v okviru sektorja novogradenj z direktorjem sektorja, ki je istočasno direktor projekta in neposredno odgovoren za projekt. Njemu je direktno odgovoren vodja izgradnje s svojimi sodelavci za področja projektiranja in izgradnje posameznih projektov. Skupno bo sodelovalo v okviru te skupine 40 inženirjev in tehnikov ter še dodatno 10 strokovnjakov iz drugih sektorjev železarne Jesenice. Direktorju projekta je odgovoren vodja hladne valjarne v izgradnji, ki mora s svojo grupo pripraviti potrebne predpise in normative za organizacijo proizvodnje, pripraviti kadre in izvesti preizkus in prevzem opreme in voditi proizvodnjo. LOKACIJA IN IZVAJANJE PROJEKTA Lokacija nove hladne valjarne je na severni strani obstoječe valjarne Bela. Za pridobitev zadostnega prostora za proizvodne hale in za bodočo razširitev je bilo potrebno prestaviti cesto I 1 a reda Jesenice—Ljubljana. Prav tako so prestavili strugo potoka Javornik, izdelali nov železniški podvoz na progi Jesenice—Ljubljana in uredili nov vhod v valjarne Bela skupaj z novo cestno povezavo med valjamo Bela in valjamo Javornik. Za potrebe vodstvenega in tehničnega osebja bodo postavili upravno zgradbo s sanitarijami in garderobami za delavce hladne valjarne. Potrebna je bila tudi prestavitev 35 kV povezave med valjamo Bela in valjamo Javomik. Urediti bo potrebno tudi železniško in cestno povezavo z obstoječim omrežjem na področju valjarne Bela za potrebe hladne valjame. Na celotnem področju hladne valjame je bilo treba izvršiti 150.000 kub. metrov površinskih izkopov zemlje za pripravo terena za hale. Proizvodne hale bodo razporejene v treh paralelnih halah širine po 30 m, dolžine 390, 390 in 375 m ter skupne površine 34.650 kv. metrov. Višina hal bo 16 m, žerjavnih prog pa 9 m. Nosilni skelet bo sestavljen iz nosilcev in hladno oblikovanih profilov. Izdelan bo izključno iz materiala, ki ga proizvaja žetlezama sama, in sicer v kvaliteti Nionicral 40 in Jekor 35. Uporaba tega materiala zagotavlja manjše teže konstrukcij in nižje vzdrževalne stroške konstrukcije.. Streha in fasade bodo izdelane iz dvojne aluminijaste valovite pločevine z vmesno izolacijo. Na strehi bodo madsvetlobniki. Hale bodo opremljene z osmimi žerjavi nosilnosti po 20 Mp. Poleg tega so predvidene tudi instalacije za razsvetljavo, ventilacijo in gretje hal. V odpremnem delu hal bo tudi regalno skladišče s skupno koristno površino regalov 2.000 kv. metrov. Izdelani bodo tudi pomožni prostori, ki obsegajo delavnice, skladišče rezervnih delov, delo-vodske pisarne in sanitarije. Za izvajanje del je bil izdelan mrežni program, ki obsega naslednja področja: — projektivno-tehnično, ki vključuje potrebno projektiranje in izgradnjo objektov ter preizkušanje naprav in puščanje v poizkusno proizvodnjo, — finančno, ki zajema pridobitev vseh potrebnih kreditov in garancij zanje ter dinamiko plačil, — tehnološko-organizacijsko, ki zajema pripravo vseh potrebnih normativov za proizvodnjo, organizacijskih predpisov, tehnološko testiranje naprav in uvajanje nove proizvodnje. — kadrovsko, ki obsega izbor in pripravo vseh potrebnih kadrov, — tržno, ki predvideva pripravo tržišča z analizo potreb in cen ter propagando. Po terminskem planu bo trajala izgradnja hladne valjame 30 mesecev, to je od januarja 1974 do julija 1976, ko se bo pričela poizkusna proizvodnja. Glavne aktivnosti bodo potekale v naslednjih terminih: priprava gradbišča in površinski izkopi: februar 1974—julij 1974 izdelava temeljev hal: april 1974—september 1974 dobava in montaža hal: julij 1974—marec 1975 dobava in montaža žerjavov: januar 1975—avgust 1975 projektiranje naprav: november 1973—marec 1975 projektiranje temeljev naprav: september 1974—maj 1975 dobava opreme: marec 1975—september 1975 montaža opreme: junij 1975—junij 1976 poizkusni pogon: januar 1976—-december 1976 Ob navedenih aktivnostih je treba omeniti, da so nekatera dela začeli pripravljati že v letu 1973, in sicer projektiranje lokacije, zunanje ureditve, nekaterih pomožnih naprav, projektiranje hal. Tudi ameriški dobavitelji so začeli s projektiranjem naprav že ob koncu 1973. leta. V septembru 1974 lahko ugotovimo, da je stanje projekta v glavnem v skladu s planiranimi termini. Ce ne bo kakšnih nepredvidenih zaprek, lahko pričakujemo, da bo celotni projekt izveden v predvidenih 30 meseoih, kar bi bil vsekakor rekordni dosežek. ZAKLJUČEK Priprave za gradnjo nove hladne valjarne na Jesenicah so trajale sorazmerno dolgo časa. Splet okoliščin, ki je bil včasih zelo neohrabrujoč, je omogočil, da so teami, ki so se ukvarjali s hladno valjamo, imeli dovolj časa, da so temeljito preštudirali vse mogoče variante, upoštevali in preverili v obratovanju pri mnogih obiskih v tujini vso predvideno opremo, zbrali dovolj podatkov za učinkovit in uspešen ekonomski predračun in sestavili realne mrežne diagrame za gradnjo. Tako se sedaj, ko se je gradnja začela, lahko vsi, ki so vključeni pri tem delu, dejansko posvečajo tekočim organizacijskim problemom same izgradnje, organizaciji notranjega ustroja nove hladne valjarne, prenašanjem in adaptiranjem tehnologije, organizaciji vzdrževanja in niso obremenjeni, kot se je to cesto do sedaj dogajalo, s sprotnim popravljanjem projekta. Vse je dokončno postavljeno in odločeno, in nobene bistvene spremembe v sedanji fazi niso več mogoče. To dejstvo zagotavlja, da bo to ogromno in drago delo opravljeno v roku in v ponos delovnemu kolektivu Železarne Jesenice ter v zadovoljstvo vsem našim potrošnikom. ZUSAMMENFASSUNG Das neue Kaltbandwalzwerk in Jesenice mit einer Jahresproduktion von 30 0001 kaltgewalzten Elektroban-dern, 15 0001 kaltgevvalzten nichtrostenden und saurebe-standigen Stahlen und 70 000 t kaltgewalzten Tiefziehquali-taten, bekommt seine ersten physischen Formen. Die vorgesehenen Investitionkosten im jetzigen Zu-stand betragen insgesamt 1450 Millionen Dinar. Die Aus-riistungslieferanten sind an der gesamten Sume der Inve-stitionskosten mit 385 Millionen Dinar beteiligt. Die Ausvvahl des Erzeugungsprogrammes des neuen Kaltbandwalzwerkes beruht auf einer Marktforschungsana-lyse des gesamten jugoslavvischen Raumes in den letzten Jahren. Die neuen Kaltbandwalzwerke in Skopje und Sme-derevo, sowie das neu geplante Kaltbandwalzwerk im Rahmen des Unternehmens UNIS in Banja Luka, haben hauptsachlich die Produktion von weichen Stahlsorten vorgesehen. Es war aus diesen Griinden dringend, dass sich das Huttenwerk in Jesenice im Bezug auf seine ungiinstige Rohstofflage, fiir die Produktion hochwertiger Stahlgiiten entschieden hat, um damit den gesamten jugoslawischen Wirtschaftsraum zu versorgen. Die Ausriistung, welche im Rahmen der Vertrage mit auslandischen Lieferanten ge-liefert wird, gevvahrleistet eine spatere Auflassung der Produktion von weichen Stahlsorten, bzw. das Einhalten von nur kleinen Mengen, und das Vergrossern der Produktion von nichtrostenden Stahlen und Elektroblechqualita-ten. Beim Projektieren ist besondere Aufmerksamkeit der zukiinftigen Erweiterung des Kaltbandwalzwerkes im Sinne der hochvvertigen Stahlsorten gevvidmet worden. Das Hiittenwerk Jesenice empfiehlt die angenehme Pflicht, die Offentlichkeit iiber einige Einzelheiten bei der Projektierung, iiber die Ausriistung, iiber das technolo-gische Verfahren, welches auf einer Lizenz der Firma ARMCO fiir die Erzeugung der nichtrostenden und Elektro-blechqualitaten beruht, zu informieren. SUMMARY The new cold rolling plant in Jesenice will produce 30,000 t HVT transformer steel, 15,000 t HVT stainless steel, and 70,0001 HVT mild deep-drawing steel per year, and the first shape of its final form is already visible. The investment costs at the moment are expected to be 1,450 million dinars. The equipment deliveres will con-tribute 385 million dinars and they will invest a part of this sum as their contribution to the investment costs. The chosen production program of the new cold rolling plant is based on the analysis of the market demands which quite substantially changed in the recent years through the vvhole Yugoslavia. Cold rolling plants in Skopje and Smederevo and the expected new cold rolling plant in the UNIS company in Banja Luka will mainly produce rolled mild steel and semiproducts of the mild steel. Because of unsuitable location the Jesenice Iron- vvorks had to decide for such a production program which will include products of higher value and they will be supplied to the whole Yugoslav market. The equipmcnt which will be delivered according to the signed subtracts with foreign deliverers guarantee that later production of mild steel semiproducts can be droped or retained on a low level and the production of stainless steel and electrical steel semiproducts increased. In designing an especial attention was attributed to further enlargement of the cold rolling plant according to the previously mentioned changes of the production program. The Jesenice Iromvorks feel a pleasant duty to inform the public about some details of the construction of the new cold rolling plant while it is designed, about the progress of construction, about the equipment and general production program and technological process which will be based and the know-how of Armco Company for transformer and stainless steel. 3AKAIOTEHHE Hobhii x0a0ahbiit npoKaTHHft uex npoGKTHaa roaobaa moiiihocti. KOToporo 6yACT 30.000 t AHnaMHoil craAU, 15.000 t HepacaBeiomeS CTaH H 70.000 T MarKOll CTaAH B OpMC nOAOC rAy60K0H BblTHHCKH nocTeneHHO iioAvnatrr cboh nepBbie ^armaccKnc cpop*,u,i. b HacTO-ameM MOMeHTe KanHTaAbHbie BAoaceHHH npeACTaBAaiOT cyMMy 1.450 MHAA. AHH. IIOCTaBmHKH o6opyAOBaHHa yHaCTByIOT TaiOKe BKAaA-MHKH c CyMMOH 385 MHAA. AHH. npil KajHITaALHOM bao>KCHIIH. PeiHaiomnil ijmKTop BbiGopa nporpaMMH np0H3B0ACTBa ocHOBan Ha npocAeacHBaHHH CHTyai(HH puHKa, TaK KaK hmmcho b nocACAHiie roam c oSmeft tohkh 3peHHH CHTyauira npoH3BOACTBa ctbah b lOro-CAaBHH CVmCCmeUHO H3M6HHAaCb. X0A0AHbie npOKaTHbie ueXH B CKonbio h b CMeAepeBy, a TaioKe h naahhpobahhaa nocrpožica HOBoro xoAOAHoro npoKaTHoro uexa npoMbiniAeHHoro npeAnpnaTHa unis b eahbh AyKH nAaHHpyioT rAaBHHM o6pa30M np0H3B0ACTB0 MarKOH CTaAH COOTB. H3ACAHH H3 mshkoh CTaAH. Il03T0My TaKaa CHTyaiiHH 6e3ycA0BH0 ipcGoiiaAa hto6m McraAAV piHML'CKiiii 3aBOA EceiiHue, npn yneTe cBoero BecbMa HaSAaronpHHTHoro MecTonoAO- aceHHa, npHHaA pemeHHe b cBoeii nporpaMMe npoh3boahtb hsacahh 6oA.ee BhicoKoii nehhocrn hmea npu aroM ba3mojkhoctb c cbohmh H3AeAHHMH cHa6>KaTb Becb rorocAaBCKHii pbiHOK. 06opyAOBaHHe, KOTOpoe 6yAeT Ha 0CH0BaHHH 3aKAio, a TajOKe b rpy6bix