НдГдшапктБ
Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom HM 1,— (vključno km 0.20 za donaSaice) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno m le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
štev. 66.
Krainburg, 22. avgusta 1942.
Leto 2.
Posiarlter „drmmge fronte'' Je spodletela
-ameriški positus izkrcanja
na francoski atlantski obaii se je izjalovit
Ekspedicijski zbor pri Dieppu |e bil katastrofalno poražen
4 rnšilcl, 2 lorpedna (oNia, ? prevoznih ladij, I brzi čoln In I siražna ladja polopljenl - 4 križarke, 4 гиШс1, 4 brzi čolni, 1 čoln za naskok in S prevoznih ladij poškodovanih - 112 lelal sestreljenih
Moskra je pozivala Francoze, na| reroltirajo
Oberkommando der Wehrmacht je dne 19. avgusta zvečer objavilo sledeče posebno poročilo:
^ V veliki izmeri zasnovano izkrcanje angleških, amerikansklh, kanadskih in de-Gaulle-oviT^
cet, ki so štele približno eno divizijo kot prvi val, ki se je pri Dieppe vršilo v današnjih jutranjih urah pod
varstvom močnih pomorskih in zračnih sil ter z uporabo Izkrcanlh oklopn j ak o v proti francoskemu obrežju ob
Rokavskem prelivu, so nemške sile, ki ščitijo obrežje, zlomile ob visokih krvavih nasprotnikovih Iz-
sDloh^mnll!li	nobenega oboroženega sovražnika več na celini. Ta veliki uspeh smo dosegli, ne da bi
In /acmZ nwlSrl!!^^Ч	omembe vredna rezerva višjega vodstva. Kakor Izhaja Iz poročil čet
Ш zasiisani ujetnikov, se je odigrala operacija Izkrcanja sledeče:
i	^določenih čet je davi na odprtem morju prevzelo od prevoznih ladij 300 do 400 čolnov za
..	dosegel obrežje, pod varstvom 18 do 15 križar k, rušilcev in močnih lovskih boj-
si. a njimi je p avala rezerva šest prevoznih in pet tovornih ladij. In dalje severna skupina 26 prevoznih ladij kot operativna rezerva, bržkone večji del za izkrcanje določenih bojnih sil. Te bi naj nastopile takrat, če bi se prvemu vau IZ rcanje posrečilo, napraviti mostišče okrog pristana Dieppe. Do tega pa ni prišlo. Izkrcani sovražnik je bil povsod ugonobi jen v boju na nož in vržen v mor je. Doslej so našteU 28 izkrcanih in pozneje uničenih oklopmh bojnih vozov. Hrabra obrežna posadka je držala vsa oporišča. Nad 1500 ujetnikov je v nemških rokah, med njimi 60 kanadskih častnikov. Sovražnikove krvave zgube so zelo visoke.
Po topniškem ogpju so bili potopljeni tri je rušilci, dva torpedna čolna in dve prevozni la^ ji. Zračno orožje je sestrelilo 83 sovražnih letal, potopilo dve specialni lad ji za prevoz čet in en brzi čoln ter poškodovalo s težkimi bombnimi zadetki pet križark aH velikih rušilcev kakor tudi dve prevozni ladji.
Sovražnik je bil pri tem poskhsu izkrcanja, ki je služilo političnim svrham, a se norčuje iz vsakega vojaškega razuma, uničujoče poražen. Nemška straža na zapadu je dala temu diletantskemu podjetju primerno lekcijo. V ostalem pa mirno in z močjo oborožene sile, čije zastave so si že v stotinah zmag priborile zmago, pričakuje vse na-nadljnje poskuse tega sovražnika. (Nadaljnje podrobnosti in popolno naštevaije nasprotnikovih izgub bo objavilo četrtkovo poročilo oborožene sile.)
„Tudi poskus je kaznii"
F. H. Winston Churchill, točasni ministrski predsednik Velike Britanije, je doživel nov- poraz, ki se lahko primerja samo še s podjetjem na Gallipoliju leta 1915. Takrat so zavezniki poskušali razbremeniti zapad-no in obenem vzhodno fronto. Churchill, ki je bil takrat šef angleške admiralitete, je mislil, da bo na Dardanelah zadal tej Nemčiji in njenim zaveznikom uničujoče udarce, in je poskušal najprej prodreti skozi morske ožine, kar pa je končalo s popolnim porazom, kasnejše izkrcanje, ki je imelo tudi malo uspeha, pa nikakor ni imelo za vojno odločilnega pomena. Zoper Churchilla so se dvignili glasovi, kar je imelo za posledico odstranitev; to pa le ni moglo preprečiti, da ne bi ta ponesrečeni strateg v tej vojni nadaljeval svojih poskusov, ki ne škodujejo samo že itak trhlemu prestižu sovražnika, temveč so tudi potratna zadev-ščina z ozirom na ljudi in material.
V sredo naj bi bila nastala druga fronta, po kateri carski morilec v Kremlju že dolgo vpije in ki jo je v ultimativni obli-
Đesel mespfnn priprava za Dieppe pa vseeno brez uvpeha
Pod vodstvom šefa angleških kombiniranih operacij
Stockholm, 21. avgusta. Nič manj kot deset mesecev »o pripravljali že po nekaj urah žalostno zlomljeni zavezniški veliki iz-krcevalni poskus pri Dieppeu in sicer pod osebnim vodstvom šefa angleških kombiniranih operacij, vioeadmirala lorda Louisa ^lountbattena, kot je v Londonu v zvečer poročal Renter.
so strogo držali v tajnosti. Vi.
^iral Mountbatten da je, tako poravi poročilo • J , .
izredno drzen in napadalen
> i opominja na Nelsona. On da je odgovoren naravnost Churchillu. V pri. pra\i za iakrcevalni poskus na francoski o ali je pred tremi meseci poletel v USA n Kanado, da bi se s tomošnjimi gčneral-
bhmu šefi razgovarjal o vseh posamez. noetih.
Groteskni iondonsiti olepševalni poslinsi
Priznali so zguiio 92 lelal pri podjetju pri Diejipu
Besedičenje Londona na dan po ponesrečenem podjetju pri Dieppu je značilno. Opravičujejo se na nemško prikazan je, »da je brez dvoma obstojal« namen ustanoviti mostišče za morebitno, čeprav diletantsko nameravano invazijo. Pripravljajo domačo javnost na težke izgube in že priznavajo veliko izgubo 92 letal vseh vrst. Poskušajo pa to tako prikazati, kot da bi opravičevale »dragocene skušnje«, in sicer samo te, vso drago plačano pustolovščino. Da imenovano visoko število lastnih letalskih izgub olepšava jo, zatrjujejo, da jih je sovražnik zgubil ravno toliko, »in poleg tega dozdevno še nadaljnjih 100 letal«, — skoro z roko otipljiva sleparija take nerodnosti, da je osamljena celo med angleškimi poročevalskimi metodami. Doslej so se Angleži sicer vedno trudili, da zvale kake številke, ki bi bile vsaj nekoliko verjetne. »Približno 100 več«, to močno presega dosedanji običaj na tem polju. Z ozirom na to je akcija od srede gotovo še nedosežena novost in izrazit uspeh.
Angleži so dali svojemu podjetju od prve ure dalje tako senzacionalno prikrojitev, da sta jasno razvidni dve nameri:
1.	London se je hotel zavarovati zavedajoč se udarne sile nemške obalne obrambe zoper možnost popesrečenja. Radi tega za-nikujejo, da bi bila nameravana invazija. Vse pa jo je kazalo, predvsem še tekom dneva stalno oddajane trditve, da se boji nadaljujejo, nato, da so upali na izkrcanje na francoskih tleh, iz katerega naj bi se razvile posledice, za katere so bile že ukre-njene odgo\ arjajoče priprave.
2.	London je strahopetno izbegaval, ravnotako kot v moskovskem komunikeju ali v uvodnikih angleškega časopisja, uporabljati rečenico o drugi fronti. Toda nesporno naj bi se sovjetskemu zavezniku z akcijo pri Dieppu nekaj pričaralo, kar naj bi se vsekakor razlagalo kot resno razbre-n^enilno akcijo. Reuterjev letalski sodelavec hoče svoji javnosti prikazati kot resnično, da je tako kratkotrajna navzočnost An-
'Nadaljevanje na 2. strani.)
oovlr
tunbriogi wtus 'xarn ®
^ип/иг<Лел, ЏИ(х BOULOGNE %
Calais ^
^sr/NGS
AQRAS
AMIENS
FRANKREKH
ki zahteval. Stalin ni hotel biti več edini, ki pobira udarce nemške oborožene sile. Ronunelovo prodiranje, mu je lahko samo neprijetno, posebno ker se s tem počasi vedno bolj približuje sovjetskim četam, ki se nahajajo v Prednjem Orientu — hotel je torej slednjič resnično razbremenitev. Kot posebno poročilo nedvoumno dokazuje, gre pri podjetju pri Dieppu za napad največjega obsega, ki se ga ne more označevati kot motilnega podjetja, ampak mu je pripisati čisto vojaški pomen. Temu primerno je tudi ocenjevati angleški poraz. Celo tako veliki sili, ki je imela za prednjo četo celo divizijo, se ni posrečilo, da bi se izkrcala na tleh, ki jih ima zasedena nemška vojska in na katere nihče ne sme stopiti brez dovoljenja
]%ev Diinkirchen
Angleži so poslali pomožne čete naprej
Berlin, 21. avgusta. K po Oberkomandi der Wehrmacht v svojem posebnem poročilu objavljenem katastrofalnem porazu angleško ameriškega ekspedicijskega^ zbora ob njegovem poskusu vpada na evropski kontinent uradna nemška stran ugotavlja:
nemškega Oberkomanda. Samo 10 ur je trajal ves strah. — Reichsminister Dr. Gobbels je uradno pLsal v nekem članku, da je kazniv tudi že poskus izkrcati se kje na atlantski obali. Zdi se, da si naši sovražniki teh besedi niso zadosti vzeli k srcu, kajti sicer vendar ne bi bili podvzeli takega poskusa izkrcanja, ki si ga more izmisliti samo pustolovski strateg, ne pa vojskovodja, ki pozna resnost nemške oborožene sile in ve, kako odgovarja nemški vojak na takšna izzivanja.
Lahko razumemo, da je Stalin svojo zahtevo stavil ultimativno. Kdor se potaplja, se lovi za vsako bilko v upanju, da bo s tem zaenkrat vendarle še rešen utopitve. Tudi Stalin bi moral vedeti, da zna njegov zaveanik sicer govoriti na velika usta, ne zna pa svojih besedi nikdar uresničiti. Kako težko je nepremišljeno izrečeno besedo spremeniti v dejanje, ve sam najboljše. Njegov agitacijski stroj je tekel in še teče s polnimi obrati, kar pa ni nič spremenilo na tem, da je samo v tem letu Krim popolnoma očiščen od boljševikov, da so zavzeti Ržev, Voroneš, Rostov, Krasnodar, Maikop, in druga mesta in da se nemške čete danes bore v predgorju Kavkaza. Dozdevna druga fronta naj bi v stiski se nahajajočim bolj-ševikom prinesla razbremenitev. Churchill je tvegal skrajno, kar je pa propadlo. Ponovil se je Gallipoli in zopet je nekaj novega v zgodovini. Takrat je bil inišljen res kot razbremenilni poskus, danes je pa dejanje o b u p a n c a, ki stoji do grla v vodi. Stalin ne bo mogel več upati, da mu njegovi zavezniki lahko pomagajo. Njegovo upanje je v Atlantskem oceanu ali pa v nemškem ujetništvu. Tomi si je pač drugače predstavljal srečanje s kopno zemljo.
Ali se bodo še danes našli ljudje, ki verujejo na moč" Londona in Moskve? Gotovo, nekaj, katerih neumnost presega mero dopustnega, si pa vedno domišljujejo, da majhni vbodijaji zadostujejo, da škodujejo nemški oboroženi sili. Trabante Moskve lahko samo pomilujemo. Nam je vseeno, dokler ostane samo pri mnenju, gorje pa onim, ki svoje mnenje spremene v dejanje in poskusijo kjerkoli nemškemu Reichu škodovati. Kar danes še leta okrog v podobi morilcev In zločincev pod krinko dozdevne osvobodilne fronte, bo uničeno in z njim vsi oni, ki podpirajo" te elemente. Fiihrer si je zadal nalogo, da da Evropi mir. Kdor se priznava k temu velikemu delu, bo nekoč imel od tega koristi. Kdor nasprotuje, zapade ljudski sodbi, ki zahteva uničenje vseh onih, ki se protivijo ustanovitvi nemške socialne države.
Groteskni londonski olepševalni poskusi
(.NadaJjeviuije s 1. strani.)
gležev pred utrdbami D i e p p a zadostovala, da je prisilila nemško letalstvo, da je takoj poslalo letalske odrede iz Vzhoda. To je pomenilo, kot piše, »domnevno takojšnje olajšanje za sovjetsko letalstvo«. Sovjeti bodo nekoliko osupnjeni nad domnevo, da bi prehodni napad nekaj ur smatrali za razbremenilno akcijo.
Vse uradno poročanje je zelo jadikavo, če ga primerjamo s prvo senzacionalno naznanitvijo od srede in z bahanjem, katerega je uradna propaganda mislila, da se ga mora poslužiti. Izdaja poraz. Nesoglasja med prav pohlevnimi vojaškimi učinkovanji in političnim hlastanjem govore za se: še po neuspehu naj se vzdržuje poskus, da se lastnemu narodu, svetu in predvsem Sovje-tom nasuje peska v oči s trditvijo, da je šlo za največjo in najslavnejšo izkrcevalno akcijo, kar jih je bilo sploh kdaj podvzetih. Na drugi strani pa zaradi pripravljenosti nemške obrambe, ki je nepozvane goste tekom nekaj ur poslala nazaj na domači breg, hi zrasla nobena trava, niti londonske laži.
Dne 22. julija je zahteval Stalin v ulti-mativni obliki spričo zrušitve svoje južne fronte v Londonu in Washingtonu po svojem veleposlaniku M a i s k y j u in Litvi-n o v u pri angleški in ameriški vladi, da se takoj otvori drugo fronto. Ta ultimat je bil časovno. določen na 12 dni. Kot znano, je washingtonski radio dne 13. avgusta izrecno pptrdil, »da je vlada Sovjetske unije uradno zahtevala od vlade Združenih držav in Velike Britanije takojšnjo otvoritev druge fronte.« V prvih dneh avgusta je bil angleški ministrski predsednik Churchill primoran vsled teh okolnosti, da hitro odleti preko Kaira—Teherana v Moskvo. Prispel je s posebnim odposlancem Roosevelta 12. avgusta v Kremelj, da tam Stalinu osebno obrazloži težkoče otvoritve druge fronte.
Stalin se vkljub vsem poskusom Chur-
Glasovi nevtralnega tiska potrjujejo, da je šlo pri poskusu izkrcanja pri Dieppeu za večje podvzetje. Londonski dopisnik lista »Socialdemokraten« na pr. javlja, da je bilo pri podvzetju udeleženo petmestno število čet, t. j., najmanj ena divizija. Seveda spravljajo napad v zvezo z moskovskim sestankom Chu^^hilla s Stalinom,
Da v resnici obstoji taka prav ozka zveza, čeiprav bi to Angleži radi zanikali, in da so dejanski nameravali vpad, potrjuje bolj= šev ški zavezaik Angležev. Kajti vtem ko se lendonski radio — da si za primer, če spodleti, ustvari alibi in hinavsko odvrne od sebe vsako odgovornost za morebitne žrtve med Frajncozi — zaporedoma roti, da ne marajo nobenega »eodelovanja« francoskih elementov, ter da ne gre za kakšno inva= zijo, je ob isti uri razširjal moskovski ra= dio žive pozive na francosko prebivalstvo, naj se dvigne in z revolto podpre angle&ko akcijo. Kakor se vidi, pa režija ni bila po> polnoma v redu vkljub dogovoru med Churchillom in Stalinom; vendar so Sovjeti ravno s tem zelo jasno odirili ozadje ang« leškega podvzetja, ki so nanj točno tako kot angleška javnost očitno stavili naj. samopaSnejže upe; nanje bo vsled ■ tega neuspeh tega podjetja v njihovi sedanji stiski najmočneje vplival..
Ko je moskovitako hujskanje k revolti dezavuiralo angleške zagotovitve o >ne-vpadu« je posebno groteskno, če se angle« »ki glavni stan ogorieno brani proti nem« škim opozoritvam, da so imeli angleški po« skusi nedvoumno značaj invazije.
Tolpe v Bosni so uničene
Berlin, 21. avgusta. V tem ko je v Srbiji slej ko prej vse mimo, so v odročnem bosanskem pogorju tudi še v zadnjem tednu zajeli in uničili več tolj«. Na nekaterih mestih so banditi izvršili napade na majhne gorske vasi. Nemške in hrvatske varnostne skupine 30 očistile te prostore, uničile več tolp in pripeljale nad 200 ujetnikov. Številni banditi, ki so se mestoma upirali, so bili ustreljeni. Tudi nadaljnje akcije čiščenja so bile uspešne. Pogosto so se banditi
chilla, da ga pregovori, ni zadovoljil z zavitimi izjavami angleškega ministrskega predsednika, temveč je kategorično zahteval za razbremenitev svojega katastrofalnega položaja otvoritev druge fronte in sicer v najkrajšem času. Angleškemu ministrskemu predsedniku tedaj ni preostalo ničesar drugega, kot da je odredil proti vsem svarilom svojih vojaških izvedencev takojšnje veliko izkrcanje na francoski obali.
Ta, kot vedno z naprej poslanimi pomožnimi četami, z velikimi silami vseh vrst orožja podvzeti obupni korak amaterskega stratega Churchilla se je v nekaj urah zrušil. Churchill je s tem • zavezniškemu vojskovanju pripravil, kot po navadi, nov Diinkirchen.
vdali brez boja, kakor hitro so se nemške čete prikazale pred njihovimi skrivališči.
V vzhodni Bosni so varnostne čete razkropile neko močnejšo skupino banditov, ki je poskušala napasti železniško progo. V samotnih žlebinah in skalnih globelih za-padne Bosne so nemške edinice zajele več skupin banditov. V severni in južni Bosni so nemške in hrvatske varnostne čete odstranile ali ujele več tisoč banditov.
Oberkommando der Wehrmacht je dne 20. avgusta objavilo:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so včeraj nemške sile, ki ščitijo obrežje, ob visokih krvavih sovražnikovih izgubah odbile izkrcanje angleških, ameriških in De-Gaul'/Jvih čet, ki se je pod zaščito močnih pomorskih in zračnih bojnih sil in z iKporabo oklopnjakov vršilo v širini 25 km proti francoskemu obrežju Rokav-skega preliva pri Dieppe.
Ne da bi bilo treba nastopiti rezervam višjega vodstva, so bile na tristo do štiri-sto čolnih za izkrcanje pripeljane in izkrcane sovražnikove čete ugonobljene v boju na nož ali zapodene v morje. Vsi izkrcani oklopnjaki, po številu 28 bojnih vozov, so bili uničeni. Doslej smo našteli 1500 ujetnikov, med njimi samo kanadskih častnikov 60. Nasprotnik je zgubil veliko število mrtvih, dočim znašajo lastne zgube padlih in ranjenih le štiristo.
Vse posadke so držale evo/a oporišča, topniške potojanke in radiopostaje. Sovražnikova glavna masa, ki je bila pripravljena za nadaljevanje izkrcanja na odprtem morju na 35 prevoznih ladjah, ki so jih ščitili številni rušilci, križarke, in stražne "ladje, se je morala, ne da bi kaj opravila, toda z velikimi, po topniškem ognju in zračnih napadih povzročenimi ji izgubami vrniti v svoja izhodna pristanišča; zračno orožje jo je zapovrstjo zasledovalo do izkrcanja. Sovražno prevozno brodovje je po topniškem ognju zgubilo 3 rušilce, 2 torpedna čolna in dve prevozni ladji; zračno orožje je potopilo enega rušilca, en brzi čoln, eno stražno ladjo in pet prevoznih ladij s skupno 13.000 brt, med njimi dve specialni ladji. Poškodovalo je štiri križarke, štiri rušilce, štiri brze čolne, enega vlačilca, en čoln za izkrcanje in naskok ter pet prevoznih ladij s skupno 15.000 brt. Pri bombardiranju bežečih britanskih pomorskih bojnih sil so bile težko poškodovane naprave na obrežju in v doku pristanišča v Portsmouthu kakor tudi drugi v vojni važni cilji na južni angleški obali. Pri tem je zračno brodovje zgubilo 18 ktaL En del posadke J« bil rešen.
V zračnih bojih so lastni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 112 sovražnih letal. 17 lastnih lovskih letal smo zgubiU.
ZRCAIO ČASI\
I'Uhrer je p>odeUl Kapitanleutnantu Erichu Toppu, poveljniku neke podmornice, EiiChenlaub mit Schwerten zum Ritter-kreuz des Eisernen Kreuzes (hrastov list z meči k vlteSliemu križcu železnega križa).
FUhrer je pesniku (dr. Haneu Klopterju iz K6flacha (štajerska) ob njegovi 75-Ietnici ocenjujoč njegovo pesniško udejstvovanje podelil Ooethejevo svetinjo za umetnost in znanost.
Med hudimi boji na južni vzhodni fronti j«
sestrelili major Gollob, Imetnik des Eichen-laubes zum Ritterkreuz des kisernen Kreuzee kot vodja svojega oddelka na čelu Istega leteč, v nedeljo pet sovražnih letal in s tem dosegel svojo 121. do 125. zračno zmago.
Berlinski Gauleiter, Reiclismlnister doktor Goebbeis je v ponedeljek sprejel v prostorih svojega ministrstva odposlanstvo armade na Krimu, ki jo je bil povabil, naj obišče državno glavno mesto; odposlanstvo je vodil Eichen-laubtrSger (z hrastovim listom odlikovani) Generalmajor Wolf.
Strašen bombni atentat je nekdo Izvršil v nedeljo opoldne v Bilbau. V stolni cerkvi, kjer se je v prisotnosti vojnega ministra Arele brala maša za španske tradicionaliste, je naenkrat eksplodirala bomba, kar je povzročilo več ali manj težke poškodbe 63 oseb. Krivcev atentata doslej niso mogli izslediti.
Japonske podmornice so podvzele, kot javlja ameriški vir, koncentrične napade na ameriške bojne sile na Aleutlh. V waehingtonskih krogih 80 mnenja, da bo, če se Japoncem po-sijpči uporabljati Kisko kot oporišče podmornic, oddaljenost za japonske podmornice za 2000 milj zmanjšana.
Kot poroča Reuter Iz New-Delhi ja so v sredo zaprli Maha trna Gandhijevega sina De-vadosa. Gandhijev sin, ki so ga sedaj angleški oznanjevalcl svobode zaprli, je bil ravnatelj časopisa »Hindustan Times«, ki je, kot poročajo, včeraj prenehal izhajati.
Kalior se šele sedaj doznava, so dne 30. julija preletela angleška letala afgansko mejo in bombardirala mesto Host, pri čemer so bile trt osebe ubite in štiri poškodovane. Povrh je bilo porušenih mnogo hiš in nekaj mošej.
&te\ilo v koncentracijskem taborišču Tor na Sinajskem polotoku zaprtih oseb znaša 4000 do 5000.
Nekaj vodnikov letal je bilo rešenih v nevarnosti na morju.
V	noči na 19. avgust so sovražne za izkrcanje določene sile nenadoma zadele na lahke nemške pomorske bojne sile. Te so takoj potopile nek s četami polno zasedeni čoln za izkrcanje in dva velrka topniška brza čolna. Poškodovale so tudi s topniškim obstreljevanjem neko drugo vodilno ladjo brodovja in več brzih čolnov. Sestrelile so štiri sovražna letala. Eden lastni lovec na podmornice se je pri tem potopil. Sicer pa na nemški strani ni bilo nobenih izgub.
Vse skupine nemške oborožene sile, ki sk> udeležile obrambe sovražnega izkrcanja, so se odlično držale.	*
V	Kavkazu smo z napadnimi operacijami pridobili še več prostora. Zračno orožje je ob obrežju Cmega morja potopilo tri prevozne ladje.
MedVolgoinDonom smo južno od Stalingrada v hudih bojih z naskokom zavzeli sestav sovražnikovih položajev, ki je bil že dolgo Časa močno izgrajen. Sovražnik je pri tem zgubil 18. in 19. avgusta 3301 ujetnikov, 52 oklopnjakov, 86 topov, 90 strojnic in metalcev granat ter 66 metalcev plamena. Zračno orožje je napadalo železniške naprave in promet novih pošiljk v sovražnikovem ozadju
Pri lastnih napadnih podjetjih v prostoru severno od Orela smo od 11. avgusta naprej pripeljali 14.000 ujetnikov, uničili ali uplenili pa 400 oklopnjakov in 200 topov.
Vzhodno od Vjaame In pri Rshevu eo tudi včeraj ob žilavem odporu nemških čet spodleteli sovražnikovi napadi.
V	severnem odseku fronte smo odbili več sovražnih napadov deloma z nasprotnim napadom.
Sovražnik je povrh zgubil včeraj na Vzhodu 104 letala.
Začetek vojne zimske pomoči
Berlin, 21. avgusta. Vojna zimska pomoč 1942/43 se bo pričela 1. septembra 1942. Od tega dne se bodo tudi pridržali prostovoljni darovi od mezde, plače Itd.
VkiIii* uiiJ Umk'U NS. Uauvi-ilMC mul Uruuktr«! i<ernten GmbH., Klaiienfurt — VerlmwIMler: Dr. Emil Heltjiin. — Hanptirhrlftlelter: Fried rich Horttmann. • Zurzelt lit Aneeleenllite Nr.l irtUtili
Slabi odnosi med Londonom in Moslivo
Churdilil se ]e sešel s Smutsom v Kairu
Stockholm, 21. avgusta. Potem ko se je Churchill, katerega ni Stalin niti prišel čakat na letališče, zopet vrnil iz Moskve v London, se nekoliko odkriva ozadje potovanja. Tako piše danes »Times«, da se z vsako miljo, za katero napreduje nemško prodiranje proti Kaspiškemu morju, povečava nevarnost za angleške bojne sile na Bližnjem Vzhodu. Pod takimi okolnostmi je treba, da ni nobenih dvomov in razmotri-vaaj o akcijah, ki bi lahko postale kmalu potrebne. »Na vsak način imamo povod za domnevo*, piše list dobesedno, »da med Moskvo in Londonom v pretečenem času ni obstojal tako popolen sporazum, kot bi bilo to želeti.«
Da o moskovski konferenci med Churchillom in Stalinom objavljeni končni komunike ne omenja nikjer druge fronte, je v Londonu vzbudilo precejšnje iznenadenje. Švedski dopisniki iz tega sklepajo, da so razgovori v Moskvi pač vedli do zaključka, da letos ni smotrna invazija v zapadno Evropo, če že ne nemožna.
Na poti v Moskvo se je angleški ministrski predsednik sešel s predsednikom vlade Južnoafriške Unije Generalom Smutsom v Kairi. To pove neko iz Kapstadta došlo uradno poročilo. Kot naknadno zvemo, je prispel general Wavel prepozno v Moskvo saradl poškodbe letala.
Hiba britansko-spyje^ske režije
Mišlfeno je bilo „zares''
Sovjetski radio je smatral podvzetje pri-Dieppeu za invazijo in je poskušal
naščuvati Francijo, naj revoitira
sijajna nemška zmaga na Zapadn
Zai7.(^l |e iiiofno izgrajen sevlav položajev jnžno oil Sialinyrada - \adaljnja pridobitev prostora na iiavkazu - i\a Vzhodu 104 sovražna letala nniienlh
Deset ur dwu^e fronte:
I čaroiniškem koHn pri Dieppn strti
trna barva krinke na obrazu - lako so prišli Britanci — „Zakaj nisem raje ostal v Kanadi"
p. K. Tiha tmina leži preko pritajeno šumeče morske tišine. ,
Toda, kaj je to? Strelec protiletalskega topništva si misli: Gotovo je le gotovo! Da alarm. Ce bi se vse izkazalo le za nedolžno, to ni nič hujšega kot da je spanje tovarišev prekinjeno.
Ali niso tp tuji glasovi? Temne postave na o.bali!... Tomiji.	^
Mirno ostati in obdržati mimo kri. Pri Nemcih se nič ne gane. Ze se vesele fantje nasproti, ki stopajo z gumijastimi podplati iz ploščatih čolnov, da bodo Germane presenetili in nenadoma napadli. »Naj pridejo bližje«.
Sedaj prihajajo. Prvi bledi sij nastopajočega dne pusti temne postave komaj spo-mati,.. »Naj pridejo bližje«, gre od ust do ust. Težak preizkus živcev.
Ogenj! Strojnice udarjajo, pokajo kara-omke, tomiji naskakujejo, padajo, klici pre-rgajo noč, maje se komaj porojena druga ironta in umika.
Napad! Nemški vojaki skočijo iz jarkov strelskih jam, hud boj se bije. Privedejo prve ujetnike. S črnimi krinkami na obra-*u izgledajo smelo, Angleži •— tokrat so res Angležu
Medtem se je zdanilo. Pod močnim ognjem nemškega topništva, toda pod varstvom nekaj angleških rušilcev in brzih čolnov, se približujejo ploščnati čolni in prevozne ladje, kot drugi val k bregu.
Ognjeni krst mladih Sovražniku se posreči izkrcati 28 oklop-njakov. Kolosi ropočejo po na lahno se vzdigajočem pesku. Toda zgoraj stoji nem-ško protiletalsko topništvo. Nek top ima mlado moštvo.	,
Ognjeni krst imajo možje prestati, ko raste prvi mah na zgornji ustnici! Mirno in pripravljeni čakajo, pomerijo. Prvi strel —. prvi oklopnjak. Drugi strel odpravi <irugega. Do treh strelov je prišel top. Sa-шо enemu oklopnjaku se posreči priti na višino obalne ceste, ko je tudi njega doletela usoda.
Letalstvo napada na obeh straneh. Nemška letala napadejo konvoj, ki naj bi do-vedel nadaljnje pošiljke, kakor hitro bi bilo napravljeno mostišče v Dieppskem pristanišču.
Lovci zoper Spittfire Angleško vojno poveljstvo je pa med tem že gotovo zvedelo, kako slabo stoji njegovo podjetje in upa z bombnimi odmeti in nizkimi poleti svojih letalcev pomagati na obali. Nemški fockerji, wulfi, lovci, se bore 8 spittfireji in mustangsi. Nemški piloti kažejo nadmoč. Protiletalsko topništvo strelja aa tomije. Daleč zunaj na morju stoje črni razstrelni oblaki angleškega protiletalskega topništva nad sovražnimi ladjami. Peklensko grmenje pretresa ozračje. Ropočejo angleške in nemške strojnice. Visoko zgoraj pa# orglja veliko stotin letal.
Hočejo napraviti meglo Naenkrat siknejo štiri angleška velika le-mimo. Hočejo napraviti zakrivajočo belo kopreno nad novim angleškim porazom; napravijajo meglo. Zopem duh po kloru duši v vratu in nosu. Komaj se vidi tri metre daleč.
Postaja tišje. Se tišje pa leži veliko stotin mrtvih Angležev na belem pesku. Naj-je dvignilo nekaj sto, potem poldrug oč Angležev roke. Mnogo jih je plavalo na suho, ker so bili njih čolni potopljeni, še Predno so dosegli obalo, oblečeni v samo eno srajco.
Jezne, toda večinoma popolnoma brezživ-cne obraze so kazali možje. »Zakaj nisem v Kanadi?«, je rekel nekdo meni, ko ^ h«	Drug izkrcevalni val večjega
® Gga je obstojal izključno ,iz Kanadcev.
Mnogo
s tem je govoril resnico. Tako lahko so se pustolovski pomožni narodi predstavljali boj za Anglijo, ker so jih lepo pobarvani govori in fraze omamile, da so prišli preko velike luže. Toda tudi tokrat v Dieppeu, kot zmerom, jim je pokazala trda nemška pest, kaj zmore.
Kriegsberichter Ulrich Haussmann.
General Audiinleft odžagan
Stockholm, 21. avgusta. Renter poroča, da je bil General Aleksander imeno-
van za naslednika generala Auchinlecka na položaju vrhovnega poveljnika na Bližnjem Vzhodu. Nadaljnje Reuterjevo poročilo pravi, da je bil generalleutnant Mofltga-mery imenovan za naslednika generalleut-nanta Ritschieja kot poveljnika 8. armade. General Aleksander je bil, kot znano, vrhovni poveljnik angleških bojnih sil v Burmi in je moral po odličnih japonskih zmagah svoječasno z malimi ostanki svoje armade zbežati na indijsko ozemlje.
\ Kaikain dalje proti jngn
Premagane so številne cestne in minske zapore - Močni napadi so se razbil!
Wehrmacht je dne
Oberkommando der 19. avgusta objavilo:
VKavkazuso nemške in slovaške čete v nepreglednem pogorju premagale številne cestne in minske zapore "in potiskajo dalje naprej proti jugu. Zračno orožje je ponovno napadlo čmomorska pristanišča in pri tem potopilo štiri obtežna vozila ter težko poškodovalo nekega sovjetskega ru-šilca, šest prevoznih ladij in osem obrežnih vozil.
V	velikem donskem loku smo pri čiščenju pokrajine ugonobili razpršene sovražne sile.
V	prostoru pri Voronešu je le majhno krajevno bojno delovanje. Pri hudih in uspešnih obrambnih bojih v času od 11. do 17. avgusta je sovražnik zgubil 2561 ujetnikov, 501 oklopnih bojnih vozov, 31 topov in 250 strojnic ter metalcev granat. Krvave zgube ponovno v gostih masah na-padajočih boljševikov so bile izredno visoke.
Vzhodno od V j a s m e in pri R s h e w u, kjer se je v težkih bojih posebno odlikoval westfalski 58. pešpolk, smo z neumornimi napori nemške divizije pehote in oklopnja-kov ob sodelovanju zračnega orožja razbili ponovne močne sovražnikove napade in pri tem uničili 25 oklopnjakov.
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera in ob Volhovu je sovražnik zaman izvršil krajevne napade.
V Sredozemlju je neka nemška podmornica potopila eno prevozno ladjo.
Ob poletih, ki so jih p odvzela britanska letala podnevi nad sevemozapadno Nemčijo in zasedena zapadna ozemlja, je imelo civilno prebivalstvo po posameznih razstrel-nih bombah male zgube. Pri tem smo sestrelili sedem in v noči pri motilnih napadih v prostoru Nemškega in Kielskega zaliVa eno britansko letalo.
Breznačrtni motilni poleti nekaj sovjetskih letal so v pretekli noči povzročili letal-
ski alarm v Ost- in WestpreuBen^ Tudi tukaj so po* posameznih odvrženih bombah nastale majhne zgube med civilnim prebivalstvom tei lahke poškodbe na po slop jih. Sovražnik je zgubil dva letala.
Zračno orožje je po napadih podnevi od strani lahkih nemških bojnih letal na vo, jaške cUje na angleško južno obrežje bom-, bardiralo v pretekli noči obrambnogospoi darske naprave mesta Norwich, kjer so na** stali vztrajni požari.
V Rokavskem prelivu so v noči od 17. na 18. avgusta številni britanski torpedni in topovski čolni ponovno brez uspeha napadli nek konvoj, ki so ga varovali predstražnl čolni. V teku bitke na morju, ki se je de-i loma vršila na daljavo 150 m, sta bila unl^ čena dva sovražna čolna. Lahko se računa s tem, da sta se potopila še dva druga, težko poškodovana britanska čolna. Konvoj je brez škode priplul v svoje namembno pri" stanišče.
MoSejo v MJneku, ki so jo boljSevlkl spremenili v skladišče, so zopet izročili svojemu namenu. Izročena je bila kot božji hram 1200 Tatarom, ki žive med 100.000 prebivalci V Minsku. Mullah tatarske občine se je ob prvi službi božji zahvalil za osvobodilno dejanje Adolfu Hitlerju, da se lahko zopet vrši versko življenje muslimanov Minska.
V Ukrajini lahko računajo iz pomladanske gojitev sviloprejk s pridelkom 260 ton svežih kokonov. To odgovarja 87 tonam posušenih kokonov. Poletna gojitev bo vrgla najbrže 56 ton svežih tj. 18 ton posušenih kokonov. Zraven je prišteti še pridelek kokonov hrastovega prelca, ki bo najbrže vrgla 26 ton svežih, tj. 8.5 ton posušenih kokonov. Skupno se lahko računa s pridelkom 113.5 ton posušenih kokonov. Iz tega se lahko pridela okoli 30.000 kg naravne svile. Ker v Nemčiji pridelajo komaj kakih 1600 kg naravne svile, je posebno pomembna gojitev sviloprejk v Ukrajini. Priprava in predelava kokonov zahteva veliko truda in skrbnosti, uspeh se pa zelo izplača.
In zopet $4.000 bri
Napad v Eavkazu je še dalle uspešen - Skoraj 13.000 ujetnikov v
donskem loku
Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. agusta objavilo:
Napad nemških in zavezniških čet v kavkaškem ozemlju se uspešno nadaljuje proti žilavemu sovražnikovemu odporu ob težavnih terenskih prilikah in v tropični vročini. V črnomorakih pristaniščih
»Podcenjevali smo vas«
»ti Or ^SleSkih častnikov ni hotelo ne-Mialiif^	tovarišev na obvezovaliSče.
enakih ^ treba, ko ni bilo nobenih čaiu DOHt	in so morali v enem slu-
nik	' ^(^ergični. Težko ranjeni stot-
poi;>6niWna\^'r";^tirje kanadski nad-
ког. 1^1	"
v ^4° ponovnega poziva«, sovnn« J odšla mala četa na obve-, . stotnik menil z mrtvaško res-° razom in slabotnim glasom: »Vas, Bmo le podcenjevali«.
Bom al lopaM? -
M. »Bandit ni borec, temveč ropar« Danes vam hočemo dokazati, da je ta trditev popolnoma pravilna in resnična.
I>ne 31. VII. 1942 so v Krainburgu oropali stanovanje delavca" Franza Saletela, katerega so 4 baniditi tudi iskali, da bi ga umorili. Sestro in brata okrade-nega So banditi umorili že preteklo leto.
Dne 2. VIII, 1942. so umorili banditi v Zweteschu, občina Watsch, kmeta Krobolschnitza in njegovo ženo Antonie ter ukradli nato živila in enega vola,
V noči na 4. VIII. 1942. so vdrli oboroženi banditi v vas Beischeid, občina Zirklach, ter ukradli tam enega vola, pšenico, svinjsko mast, moko, ječmen in mleko, milo, kavo, suho meso itd.
Dne 8. VIII. 1942, so prišli banditi k posestniku Franzu Guschehu, v Stir, niku, občina Selzach, in popolnoma oplenili pod nasilnimi grožnjami hišo ter odpeljali razen tega enega teleta in enega prašiča.
Dne 13. VIII. 1942. so napadli banditi vas Sidraz, občina Zirklach, pobili hčer nekega kmeta s puškinim kopitom na tla in jo ranili z enim strelom. Nekega kmeta pa so obstrelili.
Dne 15. VIII. 1942. so banditi zavlekli v Temoutschach neko kmetico, njeno hčer in dva sinova, ter ukradli živino in drobnico.
Dne 16. VIII. 1942. so ukradli banditi živila, manufaktumo b)ago in razno opremo v Prevojah, severozapadno od Beilensteina.
Istega dne so ranili banditi v Goriuschach, občina Neuming, hčer nekega kmeta in jo ostrigli. S kmetije so odgnali več komadov živine,,
Banditi niso ničesar drugega, kakor roparji in tolovaji, ki napravijo iz vaše domovine torišče divjih krdel in tolp, jo onečastijo z umori, požigi in plenjenjem ter motijo nje red in mir. Povejte sami: ali so ti podljudje vredni vaše lepe domovine?
Vi, stari bojevniki, ki ste svojčas v veliki nemški armadi vršil! zvesti in hrabri največja vojaška dejanja, povejte: ali ima to roparstvo kaj skupnega z borbo? Nikakor ne, Banditi so prestrahopetni, da bi se odkrito borili. Samo iz zasede se upajo napasti brezmočne ljudi. S tem tolovajstvom onečastijo banditi vašo staro oberkrainsko — vojaško — tradicijo,
Oberkrainerji! Oborožena sila Reidia le prišla k vam, da bi plačala vsak zločin banditov, katerega so izvršili nad brez močnimi ženami in otroci, nad možmi in sinovi. Postavite se za oboroženo silo Reidia in podpira]te ]o, kjerkoli morete. Vsakemu, pa naj bo mož ali žena, ]e dana prilika za to. Za vas velja samo eno:
99
Proč od teh bratomorilcev"!
smo 2 bombnimi zadetki potopili dvanajst obrežnih vozil in neko večjo petrolejsko ladjo in težko poškodovali osem čolnov za prevažanje municije.
V	severovzhodnem ovinku velikega d o n-skega loka smo pri napadnih bojih v času od 15. do 17. avgusta po dosedanjih ugotovitvah pripeljali nad 12.800 ujetnikov in uplenili ali uničili 47 oklopnih bojnih vozov ter 252 topov. Čiščenje bojišča še traja.
Vzhodno od V j a s m e smo deloma z nasprotnim napadom zavrnili več sovražnikovih napadov,
V	prostoru pri Rshevu je sovražnik na raznih mestih še dalje napadal z močnimi skupinami pehote in oklopnjakov. Od 30. julija naprej smo v hudih obrambnih bojih ob vzornem sodelovanju s skupinami zračnega orožja uničili vsega skupaj 1068 oklopnih bojnih vozov.
Tudi v severnem odseku fronte je spodletelo več krajevnih sovražnikovih napadov. Finsko zračno orožje je v zračnih bojih sestrelilo enajst sovražnih letal,
V	noči od 16. do 17. avgusta se je v Rokavskem prelivu vnela bitka med nemškimi iskalci min in angleškimi brzimi čolni; v teku te bitke je bil nek sovražni brzi čoln tako težko poškodovan, da se ga mora všteti med zgubljene. Nek lastni čoln se ni več vrnil. Topovi so potopili neko sovražno ladjo, ki so jo bili zažgali čolni posprav-Ijavci.
Pri motilnih, po dnevi izvršenih poletih nad zapadno in severno Nemčijo in nad zasedenimi zapadnimi pokrajinami je sovražnik izgubil pet letal v zračnih bojih. V minuli noči je britansko zračno orožje napadlo ozemlje v zapadni Nemčiji. V stanovanjskih četrtih mesta Osnabriick so bile povzročene stvarne škode in poškodovane hiše. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. Tri izmed napadajočih bombnikom smo sestrelili.
Nemško zračno orožje je podnevi in ponoči bombardiralo v vojni važne naprave na angleški južni obali in v jugovzhodnem delu otoka z razstrelnimi in zažigalnimi bombami. Nastala so razdejanja in požari.
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice v zadnjih 24 urah iz konvojev in loveč poedine ladje potopile na Atlantskem, Severnem in Sredo« zemskem morju enajst ladij s skupno 72.000 brt, nadalje neko pomožno križar ko z 12.000 ton in dva vlačilca, na katerih eo #e nahajale čete.
Ein Mann sdiwimml im Pazifik
Erlebnisse eines japanischen Schiffsheizers als Robinson
Der Held dieser klfinen Geschidite »m Band* dw ostasiatischcn Kriejcs hal keincn Namen. Jcdcnfalis hat ihn kelne lapanische Zeiriing genannt. Er 1st ein nnbekannter Heiier auf cinem kleinen unbekannten Vorpostenboot, das dravBen im Ozean einsam Tag fiir Tag seinen Dienst gctan hat. Auf eolchcm Schiff eind Јгобе Taten nur schucr zu volibringen. Kommt wlrkllch einma! dcr Fcind. dann ist meist die tapfere Gegenwehr erfolgios. ist fin „Himnielfahrtskom-rnando", wie (S unsere dcutschen Matrosen Im erstcn Wchkrieg narnten. Eine lefute Funkmeidang erreicht bei eincm feindlidien Oberfal) noch den Stiitzpunkt. Dann schweigt der Morseapparat. Jedcrmann weiB, was drauBen gcschchcn ist.
Eintonig ist der Dienst dcs Heiiers auf diesen Schiffen. Sie sehcn nur selten dei. weiten Himmel, der eich iiber der unendlichen See epannt. Nur «ui den Kommandos, die den Heizraum erreichen, er-kcnnen sie die Lage. Als desbalb eines Tages der Masdiincntelegraf „auSerste Krift" anzeigt, weiB iedermann der »chweiBiiberstromiin Heizer, dafi det Feind nahe ist. Wo er ist. wie stark er ist. da* dringt nicht zu den Miinnern an den Feuern hinunter.
1'ldtalich ein Krachen. eine |ahe Erschlitterung. Die Miinner warden gegen die eisernen Tiiren gewor-fen. Wafser dringt ein. pent von der Ded« herunter, pUtachert dort durch einea Rifi In der AuBen-wandungi in feinem Strahl. Auch der Schiffibodeii scheint undicht geworden %u sein. dcnn pletzHch dringt ein Schwall durth di> Boete der FuSboden-gitter bindurch. Jetzt ocigt aich gar da# Schiff stark.
„Raos avs dem Masdiinenrauni!" Der Ruf pflanit »ich fort. Irgendwe mwB ein Treffei hincingehauen haben, Emaig klimmt der erste Heizer eine schmal« Ei»cn)itieje hinauf. E;n kuhi«- Wind weht tiber seine heiSe. versclimierte Stirn. als er das Deck er. rticbt. Wo 1st der Feind? Da — ganz fern »m Hori-zcnt znel tmerikanische Zerstcrerl Es bhtxt bel ihnen tyf.
Und еће sidi unser Heizer Đberlegcn ksnn wohin diese Sdi!i.4se gehen werjen, fliegt er mit eincra' machtlgen Satz welt in die See hinaus Es war, als wenn cine Riesenfaust donnernd auf das schrag licgcnde Deck gesdilagen hatte, cin rotes Aufleuch-ten — das war tllea. Als er aber Im Wasser schwamm, erkanntr er. was ir diesem Bruchteil einer Sekunde geschehen war. Ein zweiter Volltreffer hatte das knapp 150 Tonnen groBe Schiff mitten durch-gerissen. Noch trieben die belden Telle an der Ober-flache. Aber nur Sekunden wahrte es, dann vtr-sanken sie gurgeind in der Tiefe.
Das Meer schien leergefegt, als set liberhaupt kein Patrouillcnschiff dagewescn. Die Riuchfahnen der feindlichtn Zerstorer konnte unser Heizer nidit be-merken, er lag zu tief im Wasser Die Wellen ver-darben ihm jede Sicht in die Feme. WciBer. heiBer Hlmmel, Wellen und Wind — das war alles. Mit einigen ScliwimmstoUen lieB lidi unser Heizer wei-tertreiben. Ein Gedonke ging ihm dabel durch den Kopf; man war seit vier lagen ostwiirt* gefahren. Vier'lange Tage und Niichte. Genau diese Zeit muBte ihn eigentllch vom Lands trennen. Er schwamm also mitten im Oxegn. Hunderle ven Seemeilen viellelcht entfernt von der Kiiste und vom Leben Wer aoUt« ihn hicr mitten In der Wasserwiisie findcn? Wer wOrde liberhaupt suchen? Wie lange schwimmt ein Mensch? Viclleidit ein paar Tige, wenn man Ihn emiihrt. Nahrung? 'Er wiirde keine bekommen. Er wiirde verdursten mitten im Wasser Dai sel d»* Schlimmste, batten ihm Matiosen gesagt.
Aber jetzt ertSnen Rufe iiber die Wellen. Zwel Kameradcn schwlmmcn nlcht weit von Ihm, Sie weisen In eine be'timmte Richtung. Dort treibt etwas Im Wasser. Ein Stlick Holz. Triimmer. Man kann es nicht erkennen Naher und naher arbeitet sich unser Schwimmer in der hohen Diinung Es ist eine groBe Kiste. in der rohe Karotten und Kar-toffein sind. Zu drelen itopfe'" alch die Schiff-briichlgen den Magcn damit voll, indem «ie »ich mlt einer Hand an dem Holz festhalteo und von der See hin und her gerissen werden.
In wenlgen Satzen vcrstandiyen sich dann die drel Matrosen, we nach Ihrer Melnung vielleldy eine Insel zu auclien ware. Unset Heizer tlbernimmt dl# Fiihrung, dann sdiwlmmcn sie los. Stunde urn Stunde. Die Nacht bricht herein, der Morgen stcht auf. Welter und weiter mit monotonen Schwimm-»t?Rcn arbeiten sich die Rinsamen durch das Meer. Unser Robinson ziihit nIcht die Stunden, die sich entsetzlidi dchnen, Aber am Abend det zweiten Tages tauchen blaue Schatten iiber der Kimm auf. Es sind die Berge einer femen Insel. Noch dguert es qualvolle Ewigkelten. dann wiegt sich vor dem Heizer eine Bole auf den Wellen. die wohl cine Schiff-fahrtsroute bezei«hn«n soil. Mit letzter Kraft zieht
SowictlsAer Gehcimsender In Sdiweden
Vater and Sohn wegeo Spion«gc Tcrbaftit
Stockholm, 21. Augu*t. In jrofier Aufmachuni brinfcn ..Nye Dajlijt Allchanda" and ..Aftonbladtt in EJtraausgabcn Ihrer Nadimitt»j»blatt«r dit auf-gchcnerrejend« Meldung von dcr AufdeAung eintr Spienageaffire In Sdiweden lugunattn SewjetruB-lands. Danadi habrn die schwediidicn Beherden an Montag deo j ii d i » c h e n Studenten Lennart K a t * und aclncn Vater Midicl K a t r verhaftet. Der Student hatte, wIe er eingeetand, Im Auftragc der Sowjetregierung einen Geheimaender fingeriditet. den er aua gellefcrten Einzeltellen In seiner Wohnung zuiamoicnset^tf und ihn dann in einem Walde in der Nahe von Stodtholm versteckte. Von dort aua ectzte er »Idi mlt einer aewjetiidien Station in Verblndung und wedisalte mlt ihr nadi eIncm Gehcimcodc Chiffre-tclegramme Im Interesse der Bolsdiewlsten. Der Vater leiatete aelnem Soline be! die»em Verbrcdien Beihllfe Beide alnd idiwcdladie Staateangehorlje. der Vater dcr ^'ch Klinstler" nennt. 1st iedodi In dtr Sowietjnlon gaboren. Die »cbwedUdie Rtflerung wird die bclden Splone mlt griifiier BtscbleiimguDj aburti'ilen, die erste Vtrhnndhing fand bereits am It. Auguit vor der Spionageabteilung dea Stodt-ћо1ш«г Kathausgeriditci »tatt.
er sich гп einer kleinen Plittfenn empor. die mel»t von den Wellen iibcrspult wird. Dann vergehen ihm die Sinne ...
Er traumt, die Kameradcn hattcn ihn gefundcn und man feiere das Wicdersehen mlt feurigcm Reis-weln, der beiSend die Kehle hlnunterrlnnt. Darliber wacht er auf. £» war nur Salzwasser. dag dem Schiafendcn in den Mund jctromt ist. Plotzllch cin furchtbarer Gedanke . . . Wo sind die Kameraden jehlieben? Er ruft. schreit. Sie aind verschwundcn. \Vann sah er sie tuletzt? Er strenjt seinen Kopf an, jriibelt. Die Gedapken "haben ihn verlasscn. Sie sind wie ausgcičscht. Die Erinnerung an die letzten Stunden ist verwischt. Er lit allcin. Alleln mlt furcht-barem Durst, Fern ala feiner grauer Strich die Kiiste. Fast besinnungslos trinht er das Salzwasser des Meeres In sich hlncln. Er erbrlcht sich, trlnkt wieder. SchlieBlich behalt der Magcn die lauwarme Salziauge. Dann laBt er sich in« Wasser fallen und schwimmt weiter. Stunde um Stunde. Als er sich beim Sonnenuntergang nmsieht. i»t er nur knapp tausend Meter von der Boje entfernt. Die Stromung hat ibn jenarrt. Alip »uriick zur Boje. Todraiide
sinkt er hin. Sein Ann umklammert eine tiserne	2
S tange. Tiefe BewuStlosigkeit ...	i
Am nachsten Morgen ein neuer Versueh. Uncntwegt	i
ziihit er bis tausend. Vorwirts und dann riickwilrti,	|
nur um nichf einzuschiafen. Als er unter gcschickter	i
Ausniitzung der StrSmung endlich festen Hoden	i
unter den Flifien fiihit. falit er mehrmals ins flache	|
Wasser. Am Strand iiegt schlieBlich ein chnmachtiger	=
Mensch, der dem Ozean sein kleines Leben abge-	5
rungen hat.	=
Robinson hat gesiegt. Er findet am nadisten	=
Morgen nach drei langcn Tagen ohne Nahrung zwei	|
kleine Strandv6gel, die er roh verschlingt. Dann	=
Krebse, deren Scheeren er gierig auslutscht. Am	=
Nachmittag entdeckt ihn ein Kanoe eines Eingebo-	=
renen, dessen Insassen eine Fracht Kokosniiss« be-	=
fordern,	=
„Erst als ich die siebente ausgetrnnken hatte,	=
empfand ich s(7 etwas wie Geschmack. Die See und	=
das Salzwasser batten fedcn Geschmack in mir er-	=
totet. DaB ich dann nach welteren Tagen wieder zu	|
meinem Stiitzpunkt befordert wurde daB die braven	=
Eingeborenen groBziigig belohnt wurdcn das ist mir	5
heute nicht sosehr in der Erinnerung als diese ersteo	5
Bissen auf der ein.samen Insel diese Krebse und die	=
ersten weiBmilchigen Kokosniisse, die ich nicht ver-	=
gesien werde, solange ich lebe' . schlieBt der wackere	=
Heizer seinen Bericht, der Japin viel Anteilnahme	=
fand, als cr durdi die gesamte Presse ging und fiir	=
einen Tag fast alle groBen Ereignisse an den Fronten	=
iiberschettete.	Dr. Haiis Steen	=
Stellungssystem siidlich Stalingrad genommen
Im Eaukasus welter Raum gewonnen - 104 Feindflugzeuge Im Osten vernlditet
Aus dem FUhrerhauptquartier, 20. Aug. Das Oberkoinniando der Welirniaclit gibt bekannt:
Wie durch SondernieldiinR bekanntgcgeben, wurde "am ge^tr'gen Tage eine Landung eng-lischer, amerikanischer, kanadischcr und Dc-(lauHc-Truppcn auf 25 km Breite pegen die franzosisehe Kanalkiiste bei Dieppe, die uiiter dcm Scluit:^ stuiker See- und Luftstreit-krafte und unter EinsatE von Panzcrn pefiilirt wurde, durch die im Kiistenschutz eingesetzten deutsehcn KrSfte unter hohen blutigen Ver-lusten fiir den Feind abgeschlagen.
Ohne daB es notig war, Reserven der hohe-rcn Fiihrung cinzueetzrn, wurdcn die auf dreihundert bi* vierhundert Lan-dungfbooten abgesetzten feindlichen Landungstruppen im Nahkampf aufgerieben oder ins Meer geworfen. Samtliche gelandeten Panzer in Starke von 28 Kampfwagen wurden verniclnet. Uisher wurden 1500 Gefangene, darunter allein sechiig kanadische Offiziere, gezahlt. Dcr Секпег verlor zahlreiche Tote, wahrend die eigenen Verluste an Gefallenen und Verwundeten- nur vierhundert betragen.
Samtliche Stiitzpunkte, Batteriestellungen, Funkstationen wurden von ihren Besatzungen gehalten Das feindliche G ros, das auf See in Starke von 35 Transportern, geschiitzt durch zahlreiche Kreuzer, Zerstftrer und Bewacher ztlr Fortsetzung der I-arrtiung bereitgestellt war, muBte unverrichteter Dinge, aber nach starken Verlusten durch Artilleriefeuer und Luftangriffe m seine Ausgangehafen zurQck-kehren und wurde laufend durch die I.uft-waffe bis zur Ausschiffung verfolgt. Die feindliche Transportfloite verlor durch Artilleriefeuer 3 Zerstorer, ? Torpedoboote und zwei Transporter; die Wftwaffe versenkte einen Zcrstftrer, ein Schnellboot, einen Bewacher und fflnf Transporter mit ziisammen 13.000 Rrt, darunter zwei Spezialschiffe. Sie bescha-digte vier Kreuzer, vier Zerstorer, vier Schnell-boote, einen Schlepper, ein Sturm- und 1-an-dungsboot und funt Traniporter mit zu*am-mcn 15.000 Brt. Bei der Hombardierung der fliichtenHcn britischrn Seestreitkrafte wurden Kai- und Dockanlagen im Hafen von Portsmouth sowie andere kriegswichtige Ziele an
der Sudkuste schwer beschadigt. Hierbei verlor die Luftwaffe 18 Klugzeuge. En Teil der Besatziingen wurde gerettet.
In Luftkampien schossen eigene Jager und Flakartillcrie 112 feindliche Flug-zeugeab 17 eigene Jagdflugreuge gerieten in Verlust. Einige Elug^eugfiihrer wurden aus Seenot gerettet.
In der Nacht zum 19. August stieBen die feindlichen Landungsstreitkriifte iiberraschend auf leichte deutsche Seestreitkrafte. Diese ver-senkten sotort ein mit, Truppen vollbesetztes Landungsboot und zwei groBe Kanonen-schnellboote. Sle bcschadigten einen weiteren I lottillenfuhrer und mehrere Schnellboote durch ArtilleriebeschnB. Vier feindliche Flug-zeuge wurden abgeschossen. Ein eigcner U-Boot-Jager ist dabei gesunken. Sonst traten auf deutscher Seite keine Ausfalle. ein.
Alle an dcr Abwehr der feindlichen Lan-dung beteiligten Veibande der deutschen Wehrmacht haben sich hervorragend ge-schlagen.
Im Kaukasus gewannen die Angriffsopera-tionen weiter Raum. Die Luftwaffe versenkte an der Schwarzmeerkiiste drei Transporter.
Zwischen Wolga und Don wurde siidlich Stalingrad in harten Karpfen ein seit lingerer Zeit stark ausgebautes feindliches Stellungssystem im Sturm genommen. Der Feind verlor hierbei am 18. und 19. August 3301 Gefangene, 52 Panzer, 56 Geschutze, 90 Ma-schinengewehie und Granatwerfer sowie 66 Flammenwerfer. Die Luftwaffe bekampfte Eisenbahnanlagen und Nachschubverkehr im riickw&rtigen Gehiet des Feindes.
Bei einem eigenen .\ngriffsanternehrnen itn Raum nordlich Orel wurden seit deni'ii. August 14.000 Gefangene eingebracht, 400 Panzer und 200 Geschutze vernlchtet oder erbeutet.
Ostwarts Wjasnia und bei Rshew schei-terten auch gestern Angriffe de.s Gegners an dem r.ahen Widerstand der deutschen Truppen.
In Nordabschnitt der Front wurdcn mehrere feindliche Angriffe zum Teil im GegenstoB ahcreschlagen.
Der Feind verlor »uBerdem am gestrigen Tage im Oiten 104 Flugzeugc.
Moskau gesteht neue deutsdie Erfolge
0. ich. Bern, 21. August. Die Korrespondenten der cnglischcn und amerikinit^ea Prcsse tn Noskau wciscn auf {eradezu verzweifelte sowjetrussische Versuche hin, das Tempo des dcutsdicn Vormarschcs zu hemmen, Bei Krasnodar hiitten die Sowjett, so sagt „Exchange", die deutsdien Truppen nicht daran hindcrn konnet den Kuban mit starken Streltkriften zu iibtrqueren Dit sowjetisdieo Truppen bitten sich • ngesidits dieser Entwicklung weiter zuriidcziehen miissen. Auch nordwestltch von Stalingrad im Don-bogen, 10 bcfichtrt der fleicht Korrespondent, sei die Lage fiir die Sowjcti ernittr geworden.
Der Chef der Propaganda- und Agitatlonsabteilung des Zentralkcmlteei der Kommunittitchen Parte!, Alcxandrow. bit Is tinem Appell dazu aufgerufen, das Letzte fiir den Kempf benugeben. „Unter alien UmstHndcn mufi der Feind aufgehalten, zurflckgewor-fen und vernichtet werden. Im letzten Jabr haben die Deutfcben dai Baltikun, Weifi-RuBIind und die Ukraine besetzt. wihrend der letzten drei Monate haben »le »в wichtlge Geblete wie Worenesch, Were-schilowsk, Roitow und Kuban erobert. Die Gefahr 1st im Wachiin, der Kampf ist In da« entscheidende Stadium gctreten." Die jegenwartigen Kampfe wurdcn. so fuhr Alezandrow dann fort, nicht nur iiber das Schlcksal der Sowjitunion. londem auch iiber das Europas entschelden. Zuletzt erfolgt die libllche Drohung. daB Panikmadier nicht geduldet wlirden.
Wii unildier die bol>chewi»ti»chen Machtbaber geworden sind. zelgen jetzt krampfhafte Bemiihungen, den Churchillbesucfa weitgehend ausiuschiiditen. wo-bei man die bisherige Haltung, die einen siditbar werdenden Unwillen fiber die NiditerfOllung der zu-riidiliegendeo anglischen und amerlkanitcben Virspre-chungen erkennen lleB. einfach fallen liBt. DaB ei Churchill und d;m Verirauensinann Uoosevelts, llnrrl-mann, im starkstcn AusmaB darauf ankam, Kinblick In dai dtr Sovlctonlog восћ Virblclbendi lu g*
n'lmven, w»s englischf Zeitunjiikorrtipendenten In In-direktcn Hinwrisen nicht verstccken. sucht die Mos-kautr Pres«c Bitiirlich zu verschweijien. Anstatt dtr Erfiillunft der	fiillig gewestnen Versprechunjcn
von »ellen der Allliertcn bekoromt die sowjetrussische Bevolkerung in Ihrer Presse nur Erkliirungen vor-gesctx( wie die der ..Iawe*tlja", ..ei I»t klar, daB elU Krifte der Alllierten nad) diesen Verhandlungcn einjesetzt werden soUen um den Kricg encrgisch foruusetzen "
USA-FIugzeuge iiber Sdiweden
hw, Stockholm,, 21, Auguit. Ncbcn der Vcrscnkung eincs weiteren schwedlschen Dampfers vor dcr schwe-đisđicn Oitseekiiste durch sowjitische U-Boote wird gm Mittwodi bekinnt, daB eine ncue schwere Ver-letiung der gchwedisdien Neutralitit durdi ein tmerlkiniichei Bombengeschwader zu vmeichnen lit. Wie „Stockholm Tidningen" unter der Oberiirift ,.USA-Geschwader via Scbwedcn" meldet, ist an Biehreren Punkten der Iniel Odiind ein Verband von ledii lebr grofien. vitrmetorigen und lieben etwai kleineren Flugzeugen beobaditet worden. Vermutlich aber babe dii Gcschwader aui noch mehr Maschinen beatanden.
Azoren und Madeira unter Militlirbefelil
Liisabon, 21. Auguit, Das Amtiblitt der portugi«> ilschcn Regierung verSffenilidit einen Regierungs-■tlafi. dcr die Azoren und Madeira unter milltiirl-icheo Oberbefehl aiellt. der, „lolinge ei die gegen-wartigen Verhaltnisse verlangcn", durch einen Divl-lionsgeneral bzw. einen Brigadegcneral auageiibt «ir> den loIL
Der Kriegimlnlster ernannte »am m'lItSrlschen Konitnandanlen dcr Azoren den General Anibal de I'assos e Sou/a, einea bekaanten Uffizier del portu-llMlicfaio Hcerw.
ChurdiHI als Poiitruli
ware es niichtcrn gesagt, ein erfreuUcheg Ereignis, das Mr, Winston Churchill datu veranlafSt hOtte. sich zu tcinem Buiidetgt-uossun atatin zu begeben, hiitte die Londoner, Agitation zweifeUos schon langst alle Register gezogen und die ausgetauschten Bruder-kiisse zum Uegenstand lunger und triurn-phierender LrOrterungen gemacht. Denn (Jriinde der Sicherheit allein konnen das hlfortnatioHsministerium nicht zu seinem hurtndcliigen Schuinigen zu diesem Churchill' besuch veraiUafSt haben Freilich genugt schon die Tatsache, dap die Bulschewisten teils in offener, teils in versteckler diploma^ tischer Form angesichts ihrer katastrophalen und weittrugenden miliiilrischen Niederlagen schon suit Wochen auf das Einloaen der von den Angelsachsen gegabenen aktiven Uilfs-versprechen drdngen, um zu entnehmen, duff Churchill keinesfalls als Gebender kommt, sondern luichslens als ein IJm-Aujschub-Bittender. Seit dctn 22. Junl vorigen Jahres, als Churchill eilends tum BihidnU mit Stalin schritt, warcn immer die Bngldnder zum tueh teren Widerstand aufpeitschend, die Hilfe-suchenden. Um so intcressanter si)id die drei I'unkte, die die schwedische Zeitung ,.Afton-bladet" auf Orund authenllscher diplomati-acher Informationen fiir den Churchillbetuch angibt. Es ist verstdndlich, daff Churchill alles daransetzt- den Widerstandswillen der, Sowjets aufrechtzuerhalten. Da die Be-scheide, die man Herrn Mnisky bei teinen verschiedentlichen Vorsprachen in Downing Street auf die Forderungen nach der zweiten Front zukommen lie/S, offenbar von Stalin aus als unbefriedigend bezeichnet wurden, kann es auch nicht wundernehmen, daff Churchill sich nunmehr gezwungen gesehen hat, dem bolschewistischen Diktator offen darzulegen, iiber welche MUglichkelten Eng* land verfugt und iiber welche nicht. Der intercssanteste der drei Punkte ist viellelcht der letzte, wonanh Churchill sich bereits jetit nach einer Art Ersatz fiir die Weiterfiihrun^ des Krieges umsieht, falls das derzeitige soipjetische Regime in 'eins'Krise geraten solite. Alles in alien erweckt Churchill гиг Zeit den Eindruck eines PolHrtiks grdfStent Stils, eine Rolle, die ihn allerdings nicht als Mann mit dem Revolver, sondern hochstens mit erhobenem Zeigefinger lieht, hinttr nichts anderes steckt alt die, Angst um da* eigene Schicksal. Der Landungsversuch der Engender und Amerlkaner bei Dieppe tragi jedanfalls nicht datu bei, das Prestige, dai nun auch wohl in den Augen der KremU gewaltigen waiter gesunken ist, wisder ttwas xu heben.
iiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiinmitMiimiiiiiiiiiiimiimiiiHiiimiMiimiiiMi
Afghanisđie Stadt bombardiert
Briten mfltsen aldi »nuditildigeii
Ankara, 21. August. Wie erst Jetzt bekannt wird, haben am 30, JuU englische Flugzcugv die afgha-nische Grenze uberfiogeo und die Stadt Hcst mlt Bomben belegt, wobei drel Peraonen getotet und vlcr verletzt wurden. AuBerdem wurden zahlreiche HSuser und einige Moschcen In Triimmer gelcgt
Die afghanische Regierung bit bel der englisdien Botsdiaft In Kabul gegen diese Verletzung der afghanischen Neutralltat scharfen Protest erboben. Der britlsche Bot»chafter bat dai Vorkommnii mlt „S ch 1 c ch t« r S i ch t" entsdiuldigt und Schaden. ersatz angeboten.
Reuter: Lage In Delhi „WBIIA"
PoIfieJ und Nilitir feuerten erneut In die Men;#
Stockholm, 21. August. Reuter meldet auj NeU'Delhl: Nach einem hier verbffentllchten amtlichen Bericht ist die Lage in Delhi am Men-tag infolge einer Aktion der Fabrlkarbeiter .,haQ-lim" geworden. Das Rathaug wurde in Brand gestcckt und das Steuerbiiro niedergcbrannt. Polizei und MilitMr schossen „In Selbstverteidi-gung" auf die Menge. (!) Es wurde ein Ausgeh-verbot verhSngt. Starke milltarlsche Verstarkun-gen sind clngetroffen und patrouillieren jetzt durch die Stadt.
..Haliliche Lage" — ..schossen In Selbstver-teidigung" — diese englischen AgltatiensmStz-chen Ziehen heute nicht mehr. Die Welt weiB. hinter diesen Iticherlichen Worten will Reuter die Tatsache eines neuen Biutbadee verbergen. Die britischen Henkersknechte demonstrieten einmal mehr die Frelheltsbegriffe der Verbrechcr Churchill und Roosevelt.
Flakkreuzer „Cairo" nnd Zerstiirer „Foresight" versenkt
Stockholm, 21. August. London sieht lich jetzt genotigt, weitcre Kricgsjchifltverluitc bei der volligen Zersđilasung Je* nadi Alexandria be-stimmten Geleitzuges luzugeben. Auf die Uber-raiehend icbnellen F.ingcit«ndnii$e der Versenkung del Flugrtuitrriigeri „Eagle" und del grolScn Kreuzer# „Manchester" tolgt heuta eine Reuter-meldung, die den Unicrgang des Flugabwehr-kreurers „Cairo" und d»» Zerstorer# „Foresight" bekanntgibt. Ober den Verluit von 15 mit wertvolljtem Kriegimtterial fUr die Agyptenlrqnt beladenen HandeUichilfen tdiwelgcn lidi dit bri* tiichen Liigenitrategen allerdingi nach wie vor aui.
Amerikanisdie Sorge Uber die Aleuten
tc. Liwabon, 21 Auguit. Trotz der Sihwer# der K Simple auf den Salompniniein, lo heiSt el in einem Bericht aus Washington, blicken die verantwortlichen Stellen der USA mit gespannter Sorge nach den Aleuten. Die Nachricht Uber die Veriimmlung japan scher U-Boote im Halen von Kitk« habe in Washington groike Autrcgung und Besorgni# ausgeloit.
Aus dem Hreise Rsdmaimsdorf
Ra^annsdorf. (816 kg marmelade so 5k "ЈЛ	fronto.) Deset Ortggrupp
OKrožja Radmannsdorf, ABllng, Kronau, «12% Lengenfeld'Melstem, Radmannsdorf, «№enach, Steinbichl, Veldea in Wochelner-^istntz je poslalo kot prvo darilo 186 kg v	Htrov sadnega soka, 41 kg
icekeov In suhega sadja na DRK. Vkuhavanje in zbiranje se nadaljuje, dokler ne bodo pobrani zadnji sadeži.
(Nesrefia v Julijskih al-Lil, ,	plezat na špik v Jullj-
swh alpah 2a.letnl Anton Tomaschln, 2a-letnl
1 nr	I^letni Johann Kowatech
iu ku.	drugega dne niso vrnili,
odposlana rešilna ekspediclja, da jih
naarp^iii	90 se vsi trije po-
oba drne-	je bil težko poškodovan,
bilo zelf teSo.	^®®^апје je
G181 e 11er dr. Hochstel-ner ip 1 s k u.) Kreisleiter dr. Hochstel-VeldM	nekaj dnevi obiskal Ortsgruppe
wirtsrh.%C ^ Ortsgruppcnlelterjem, Kreis-čiiKiki „ ^^^^)^^^terjem in županom ogledal ob-leitunpaT	kino, prostore Ortsgruppen-
aeiim	1 ^^^iskal je tudi dijake, ki so
Bodai	Veldesu. Zupan Paar je
Mfti-SoTO T	mislijo Veldes preurediti.
(Apel sodelav-Trlelav Nedavno se je v prostorih hotela KVH	Meistem, vi^il apel sodelavcev
ril ob	M U11 e r je govo-
V ^ ^^"*4 udeležbi sodelavcev KVB. пашД; .	poljudnem govoru je razložil
iPo Wn v P® (lelo in dolžnosti sodelavcev, bgt ncanem govoru se je razvila živahno de-ђ ,' ^ katero je poseglo več sodelavcev. Z ^elo za naš lepi Oberkrain in Reich \i7	napeli spel zaključen,
■pr ^ ^^Merdorf. (Smrtna kosa.) UTif? nedavnim je preminul v Wocheiner 75-letnl Franz Arch. Pokoj. bU znani dolgoletni oskrbnik pla-n k u P'^tojanlc v Karavankah in kot prvi 1* v«, ^ Triglavskega doma pa Kredarici ter je Dil prisoten tudi takrat, ko je napadel Triglav stric Trebušnik.
Wocheiner Mitterdorf. (DelovFrauen-echafti.) Na pobudo krajevne in kmeteke Ženske voditeljice so zbrali otroci večjo mno-'^or'^vnlc, katere sedaj žene In dekleta vkuhavajo v razne soke in marmelado, namenjeno vojakom-bolnlkom po lazaretlh. Pri obiranju teh gozdnih sadežev so se odrezali po-
sebno otroci iz Althamera in Koiprlunika.
Wocheiner Mitterdorf. (Rodbinskakro. nika.) V prvem polletju 1942. je bilo pri. prijavljenih občinskemu civilnemu uradu 33 rojstev in 34 smrtnih primerov.
Wochedner-Felstrltz. (M anifestaeija NS.-Kriegerbunda.) Zadnjo nedeljo se je vršila v Wocheiner-Feistritz javna manifestacija NS.-Kriegerbunda. Dobro obiskano zborovanje je otvorlj vodja tovarištva NS.-Kriegerbunda Schvvebei s pozdravnim nagovorom, nakar je prosil Landrata dr. H i n t e r -e g g e r j a, da govori. Land rat je v svojem, govoru hvalil veliko tovarištvo starih vojakov, ki more najbolj zvesto in najboljše nastati samo pred sovražnikom. Tudi stari vojaki KSrntna so se spomnili tovarišev iz Ober-kraina, katere veže najzvestejše sobojevniStvo iz leta 1914—.1918 in jih pozvali, da se pridružijo tisočem nemških tovarišev v NS.-Kriegerbund4, Oberkrainerjl so se vabilu z veseljem odzvali. Navzočim starim vojakom so podali smernice, važne cilje in naloge Reicliskriegerbunda. Tudi kot star vojak ima danes vsak možnost sodelovati in prispevati k ureditvi nove Evrope pod vodstvom mladih narodov. Odlikovancem iz svetovne vojne so v priznanje razdelili knjižna darila. Globoko pre-»unjeni so sprejeli spominska darila, kajti oni
vendar vedo, da je končno prifiel čas. ko njihove hrabre žrtve dobe polno priznanje. Orts-gruppenleiter Max Weissenbach se je Landratu zahvalil in zagotovil, da bodo vojni tovariši v novem Času zvesto sodelovali.
Wocheiner-Felstribc. (Vaja požarne hrambe.) Zadnjo nedeljo je bila v Wochei-ner-Feistritz vaja požarne brambe. Ob nav-* zočnostl Kreisftlhrerja prostovoljnih gasilcev P. Baslerja in tukajšnjega župana M. W e i 8 8 e n b acha ao nastopile k vaji po en oddelek gasilcev iz ABlinga in Veldesa ter vse požarne brambe iz Wocheina. Po pozdravu zastave je oddelek gasilcev iz Afilinga pod vodstvou Lioschgruppenfiihrerja Ne u m a n n a pokazal točno izvršeno gasilno vajo tovarišem iz Wocheina. To je vzbudilo spWno občudovanje in kaže visoko Izvežbanost prostovoljnega gaailstvfc. Potem je bilo četno šolanje, ki ga je vodil KrelsfUhrerstellvertreter R. Schiller z oddelkom gasilcev iz Wocheiner-Feistritz, kasneje pa z vsemi gasilskimi oddelki Iz Wocheina. Moštvo oddelka gasilcev iz ABlinga je kar najnatančnejše uvedlo svoje tovariše iz Wocheina v praviia, predpise in delo pri gašenju, tako da so, mogli posamezni oddelki nato že samostojno izvesti gasilske vaje povsem zadovoljivo. Zanosni nastop gasilcev je vzbudil živo zanimanje pri prebivalstvu, ki je gledalo vaje svojih bližnjih pomočnikov. Bilo je veliko gledalcev, ki so sledili napeto in z zanimanjem gasilskim vajam.
fSus dem Krelse stein
etebi, (Manlfestacljaudeležencev svetovne vojne.) Kreisleiter NSDAP, Krelsleltung Stein, je sklical udeležence svetovne vojne okrožja Stein k velikemu apelu. Prostor, kjer se je manifestacija vršila, je bil bogato okrašen z zastavami nacionalsociali-stične Nemčije, že dolgo pred napovedanim časom je prišlo veliko udeležencev, ki so poslušali krepke koračnice godbe Wehrmannsnhaft-standarte. Točno ob 9.30 je prišel Kreisleiter, kateremu je M-Unterstunnfuhrer Prasch javil Kreisstab. Ortsgruppenlelter, Pg. Franz Strasaer je javil Kreisleiterju, da je nastopilo lepo število 420 udeležencev svetovne vojne in 360 pripravnikov HJ. Tudi veliko civilnega prebivalstva je bilo navzočega. Po kratki otvoritvi manifestacije po Ortsgruppen-leiterju je poVzel besedo Kreisleiter in je govoril okrog ene ure, kateri govor so poslušalci zelo odobravali. Potem ko je Kreisleiter neka-
Vojaki nai z«p«l najdejo k vojakom
Vrše se ponovne manifestacije stariti l}o]evnll(ov v Ereisu Stein
Stari bojevniki Qberkraina v Kreisu Stein!
-I?®' P''4^odnJo nedeljo, dne 23. avgusta .	pozivamo k obisku zborovanja starih
== zopet udeležite a svojimi družinami teh apelov. .
Zborovanja starih bojevnikov м vrie v dečUi krajih Kredsa Stein;
Aich	15 h	Partelhelm
Lukowita	10 h	v dvorani gostilne
Wretschko
Morautsch	10 h	klniMvcran*
Waatsch	10 h	Partelhelm
Kraxen	1в h	dvorana gasilskega društva
Glogowitz	15 h	Partelhelm.
Po teh zborovanjih hočejo priti Vaši tovariši iz Kamtna zopet v stik z Vami. Hočejo, da cenite skupno z njimi stare vojaike vrline: zveetobo In odkritost, in da postanete z njimi
Mostovi pnik« ifsfth ovir
ROMAN SPISAL ULRJCH SANDER
Bile 80 same ugodne vesti, ki jih je poro-' • Z orjaškimi koraki so napredovali in кмеsodbi se Je bližal skorajšnji
Veliki deli poljske vojske so bili že oboi jeni, Sovražnikova moč je bila zlomljena.
O Hanau Sonntagu je prinafial le najboljše vesti.
Z nekim zelo tveganim razstreljevanjem ® Je bil pridobil veliko slavo.
Daleč za poljsko fronto je bila neka že-ezniška proga, po kateri bi se bil moral yniikati večji del poljske vojske, ko so jo bili že zgrabili od veeh strani.
Vse je bilo odvisno od tega, da se ta že-,!. » I,	'dejavno razruši in za so-
ažnikovim hrbtom napravi čim največja naj ве onemogoči pobeg proti
hodu, ampak vse naj ostane v kotlu, ki J* ravno nastajal.
B RiJ?	GO odpailali štiri oklopnjtke
širokimi četami, katerih nain.o 4. wi«.
■terim Izročil malo darilo kot posebne odlikovanje, je Ortsgruppenlelter zaključil manifestacijo.
Mannsburg'. (Zborovanje starih vojakov.) Zadnjo nedeljo so se zbrali stari vojaki iz svetovne vojne 1914—19^18 v dyorani strankinega doma. Bilo jih je zelo veliko. Zborovanje je otvoril Stiltzpunktieiter Pg. FI n t -1 e r, je pojsdravil Kreisleiterja Pg. R u s c h -n i g g a in vse navzoče. Pg, Ruschnigg je lepo in resno orisal boj v letih 1914—1918. Vse navzoče je pozval na sodelovanje za Veliko Nemčijo za zmago, ki nam je gotova. Vsak naj da svoje moči za sodelovanje, da ostane bojevnik, kot v letih 1914—1918. Velike zma>-ge je Izvojevala Nemčija tudi v tej vojni, ki je
tudi Vaa zajela. Zborovanje Je bilo zaključene s. pozdravom FUhrerju In nacionalno pesmijo. Godba Wehrmannschafte Je Igrala nekaj koračnic In zaključila z državno himno,
ШЛ Krnmm
Kralnhurff. (Točen čas.) Točen čaa k^e-sedaj zopet corkvena stolpna ura Goetn Platzu. že več tednov se prebivalci Krainburga niso mogli več zanesti na cerkveno uro. Sedaj je to odpravljeno. Cerkovniku so naročili, da vsak dan primerja uro z radijskim časom.
Krainburg, (N a r o d n o p o I i t i č n a s 1 u z-
ba se obnese.) Dijaki jugovzhodne službe nemškega dijaStva vrše povsod, kjer jih za-posle, polno delo. Stranka je v teh častnih pomočnikih dobila sodelavce, ki se z vsem srcem in mladinskim zanosom lotijo stavljenm jim najog, Ortsgruppe Krainburg-mesto je uvedla dljalve In dijakinje naravnost pri oberkralner-skih rojakih In rojakinjah. Prebivalstvo od svoje strani pa tem močem izkazuje neomejeno zaupanje,
St, Georgen. (Velika manifestacija,) Te dni se je tukaj vršila velika manifestacija NSKOV, Na svečano okrašenem cerkvenem trgu se je manifestacije udeležilo preko lOOO oseb. Otvoril jo je v zastopstvu Ka-meradschaftsfiihrerja NSKOV Bulovvetza tukajšnji Ortsgruppenlelter Pg. Unterasln-ge r. Govoril je Pg. Ing. Krapf. Manifestacijo so povzdignile godba tukajšnje Wehrmannschafte In pesmi mešanega zbora. Od tovarištva Hofleln NSKOV se je udeležilo zastopništvo 50 mož. Svečanost je zapustila globok vtis pri vseh udeležencih.
Zwischenwassem. (Bojevniško zborovanje.) Na praznično okrašenem prostoru Sportplatz se je zbralo v nedeljo nad 500 starih bojevnikov Iz sledečih pbčln. Zwischenwassem, St. Velt a. d. Saye. St. »Martin, FlOdnig in Mautschitsch. Ortsgruppedleiter Pg. R. Schwarz je otvoril zborovanje s pozdravom >Wir grussen unsere alten Sold^ten«, nakar je podal besedo Gauamtslelterju PgXT e Is s n 1-g u. Govornik je v kratkih jedrnatih besedah obrazložil namen Nationalsozialistlsche Kriegs-opferversorgung ter bodril tovariše za čim zvestejšo in navdušeno sodelovanje. Po končanem govoru so zbrani bojevniki izkazali še po starem načinu zastopnikom NSKOV svoj častni defile ter s tem zaltljučlll zborovanje.
zopet čuvarji ponpsne nemške vojaike tradicije.
Dria-vl protlvnl elementi v VaM domovini imenujejo evoje ropanje In svoje tolovajstvo »borbo«. Na mirne Ij'idl, ki gredo po cesti, etreijati Iz zaa^de, jlli oropati, moriti žene In h^re, zavlefi Vašo slnpve v gozdo4'e, vse to 8 pojmom borJ)e, v kateri «te se nekoč * svojimi tovariši Iz Ktimtena odlikovali po hrabroNti, ničesar »kupnega. Bandltl sramotijo In blatijo VaAo nekoč dokazano zvestobo in hrabrost, staro obcrlirainsko-vojaško tradicijo.
Tak&nega zadržanja, tega rogovlljbnja han-dltov, ne morete dopustiti. Zastaviti morate ves svoj vpliv, da bo deležna oborožena alia Reicha, ki je prlSla v to deželo za ohranitev VaSe čaetl In v varstvo vaših družin, v njeni borbi zoper bandlte največje podpore.
Bajno s tem dejansko dokažete svoje načelo:
Bili smo vojalil in vojaki ostanemo!
Kako koristno uporabljamo sadje
Pet načinov uporabe letošnje sadne letine
Iz krogov nagih čltateljev v Oberkrainu nam pišejo:
Kakor vse kaže, bo letos pri nas v Oberkrainu) zelo dobra letina jabolk In hruSk ter več ali manj tudi drugega sadja. Nekatere zgodnje sorte jabolk, hrušk i. dr. že zore. Zadnji čaa je že, da preudarimo In napravimo načrt, kako in kaj bomo ukrenili, da nam bo letošnja sadna letina dala čim več koristi, zlasti Se z ozlrom na vojni čas, v katerem živimo.
Pri nas je sadjarstvo vsaj do sedaj bilo le preveč uamerjeno na alkoholno uporabo, ki je pa na vsak način najslabša, zlasti kar ee tiče žganjekuhe. Zato pa naj se vsi naši gospodarji In gospodinje, ki so vneti za vse dobro, v tem oziru preusmerijo na ta način, da bodo čim več pridelka obrnili za hrano In po m o ž n o 911 tUdI za napravo brezalkoholnih pijač in marmelad, In čim manj za običajni mošt, sadjevec ali sadno vino. To je leto* Se posebno važno, ker Imamo razen jabolk še obilo drugega sad^ ja, ki je za kuho žganja Se bolj zapeljivo kot so jabolka. Oglejmo si nekaj načinov koristne uporabe letošnjega sadnega blagoslova.
1. čim več jeseni preostalih jabolk shranite za prodajo pozimi In pa za domačo uporabo v presne m stanju. Saj je. znano, da presno sadje kot hrana nudi Človeku največ vitaminov, kateri so človeškemu zdravju neobhodno potrebni. Naj bi si vsakdo pri nas preskrbol zalogo presnega sadja zase vsaj 40 do 60 kg za hrano.
Za zimsko uporabo je shraniti vse trpežne, navadne jabolčne sorte, zlasti one, ki nimajo na trgu slovesa in prave vrednosti, za dom so pa izvrstne. Za zimsko shranjevanje navadnih, trdih in neobčutljivih jabolk nI treba posebnih shramb in polic. Taka preprosta trpežna roba se prav dobro ohrani v precej debelih plasteh n. pr. na tleh na slami ali v raznih posodah, zabojih, čebrlcah 1. t. d., samo da je
r.
Dipi.optuKer
f. Jiwoni
Kiatentnri.
u|5 ^
Banncotsiraee is
hajoč ogenj na vse strani in razganjajoč sovražnikova zbiranja, toda tudi sprejet od vseh strani s kipečim vencem odstrelkov.
Vei veli prsti smrti so tolkli s kladivom ob oklopne stene.
Toda prišli so skozi in so cele kilometre pometli vsako življenje s cest ter so se neustrašno peljali dalje.
Vedno bruhajoč ogenj na vse strani.
Skozi prvo, polno natrpano vajB so se peljali v divjem tempu In niso gledali ne na desno ne na levo. Vedno le naprej! Ko so pa potem planili iz vseh hiš Poljaki in začeli streljati, so se zopet vrnili in metali plamen in ogenj na vas, dokler niso gorele hiše, ležali prevrnjeni vozovi z mrtvimi konji na cestah in dokler ni utihnil vsak odpor.
Nato ao naleteli na kolone a topništvom« ki 80 se približevale od nekega gozda, W »o se, kakor neurje zakadili med nje.
Stotnija je en dan pozneje korakala mimo tega mesta.
Vee je še ležalo tako, kot je bilo pr#-vmjeno. Bivak mrtvih.
V gozdu so se za trenutek ustavili, se
da temerlV *	katerih naloga je bila> spočili in si znova ogledali pokrajino, naglo
rušijo žJ«	'Kodi, kar hoče, raz- stekli okrog vozov, akadili cigareto in nato
zadeli že 1еШс^°	^ kolikor je niso odvihrali dalje.
rlsati'^Hftunt	je moral vse to na-
^ i Hauptmannu a. d. Sonntagu. vee v
SDvi v A največ podrobnostmi. V Andree-
PolieU« " "Gi^ljevidnl knjigi je bilo merilo * oljske preveliko.
oklopnjakl .. j. Leutnant Z peljal sredi skozi poljske črte, bru-
Potem so prišli v neko meetece, kjer so vse razdrli in postrelili kolone, ki so se nahajale na trgu, potem krenili na levo In kmalu dospeli do železniške proge.
Tam »o se, vozeč po tiru, ločili In e po dvema vozovoma na levi in na desni razdrli celo progo, pri čemer sta oba vozova ne levi spotoma uničila nek prevozni vlak, v katerega se je zaletel nek nepoaredno sledeči drugi vlak, ki je bil potem tudi
uničen. Oba vozova na desni sta se vozila vzdolž tira, dokler nista stala sredi kolodvora, kjer sta uničila postavljalnice, razdejala kretnice, razstrelila vodni zbiralnik, nato pa se zapeljala sredi med stoJoCe vlake in razbila na drobne kose vse, kar sta mogla doseči.
Leutnant Sonntag je nato z nekim Ge-freiterjem skočil iz voza, vdrl v kolodvor in tam zažgal hišo ter razdejal telefonsko napravo.
Nato so le nepoškodovani peljali zopet nazaj in se na dogovorjenem mestu ejstali z obema drugima vozovoma, se umaknili za nek gozd In se posvetovali, kaj naj sedal še vee storijo.
Zasledovali eo jih e topništvom in strojnicami, a jih niso mogli prijeti.
Vrnili so se pb drugi strani in naleteli povsod na docela presenečene čete. Visoki štabi z rdečimi prameni na hlačah so zbežali pred njimi Iz hiš na piano; postrelili «o ničesar sluteče kolone, vozili v vražjem tempu skozi vasi, predrli zavore, izncnadill topniška postojanke od zadgj, da je bilo veselje.
Feldwebel je moral pripovedovati vse to na drobno, in Hauptmann a. D, Sonntag al je to zapisal in narisal.
Potem sta šla oba stara vojaka v konzulovo hišo In tam še enkrat prerešetala dogodke. Ko sta tukaj končala, bi se bil Feldwebel Zimdan prav za prav že moral podati na pot, toda Hauptmannu Sonntagu nI dalo miru, dokler nista prišla tudi še v bišo zidarskega mojstra in Je tam mogel Feldwebel če vse pripovedovati, zlasti pa tudi sporočiti pozdrav* od zidamkega mojstra in Thea,
v obeh hišah so sedaj že mirneje mogli govoriti o zgubljenih in se vendar veseliti, da so o živečih lahko slišali toliko dobrega in natančnega.
S tisoč prisrčnimi pozdravi in vročimi željami za pionirje je potem odhajal Feldwebel zopet Iz Ceste na brod in je že prihodnji dan na kraju samem lahko vse spo^ ročil.
Gospa Helene Wesenberg je svojemu možu še izrecno sporočila, da je doma vse v najboljšem redu in da bo tako ostalo. Da bi le Se naprej tako zmagovali in se potem zdravi In čili vrnili domov.
Else in Mina sta bili zvedeli, da je prišel nekdo od pionirjev, sta se osrčili ter prosili Feldwebla, naj vendar sporoči tudi prisrčne pozdrave Ahlersu In Obermeierju. To jima je tudi obljubil.
Strnjeni in neufltaSenl, kot pionirji na fronti, taki mirni in polni zaupanja so bili tudi zaostali iz Ceste na brod. In le tako se lahko dobi vojno.
2,
Ko je Leutnant Hans Sonntag Iz roke divizijekega poveljnika prejel za svoje podjetje odlikovanje Eisernes Kreuz ereter Klasse (železni križ prvega razreda), se pelje z majorjem Hansenom in Leutnantom Quietorpom v njihovo stanovanje in oetane še nekaj ur v družbi teh gospodov.
Pionirji Ceste na brod so opravili svoje. DonaSali so svoji ulici le Čast.
To veseli Leutnanta Sonntaga.
Zvečer sedi, preden ga major zopet odpusti k njegovi stotniji, neprisiljeno pri bataljonu. Je to trenutek odmora in premišf ljujočega ponoea, (Dalje prihodnjič.21 i
Banesljlvo zavarovana pred mrazom. Tudi lepša In občutljiva namizna jabolka, ki so Bkrbno obrana in razbrana, se dobro drže v debelejših plasteh, ako je prostor primeren: snažen, ne prevlažen, temen in čimbolj hladen. Prav dobra posoda so tudi zaboji, vsebujoči po 40—50 kg jabolk, ki Imajo prednost, da jih lahko nakopičimo v vi-ВокШ. akladlh na majhnem prostoru.
Odločilen za dobro prezlmovanje jabolk je pač prostor, ki ga. je treba že v tem mesecu avgustu pripraviti. Za tako delo so vroči poletni dnevi. Najprej spravimo iz prostora, v katerem nameravamo prirediti sadno shrambo, vse premične stvari. V popolnoma izpraznjeni shrambi najprej temeljito osnažlmo stene, strop dvakrat pobelimo, nazadnje pomi-jemo tudi tla, ako so lesena ali iz cementa. Tla iz ilovice pa dobro pometemo. Nazadnje zažgemo kos žvepla, zapremo okna in vrata, ter pvstimo prostor nekaj dni zaprt. Žveplenl dvokis je najhujši strup za vse glivice, ki se nahajajo v takih prostorih v silnih množinah. Kar jih ne zamori apnenl belež, jih ugonobi do čistega žveplenl dvokis, ki se tvori pri zgorevanju žveipia. Žveplo zažgemo najlažje na ta način, da postavimo v sredo prostora posodo in. pr. kovinski lonec) napolnjen z žarečlm ogljem in nanj natrosimo stolčenega žvepla, čez nekaj dni odpremo okna In vrata, prostor dobro prezračimo, pa je temeljito osnažen. Nazadnje prestavimo nazaj premakljive predmete kakor police, poeodje 1. dr., pa Sele potem, ko spno vso to upravo temeljito oprali In posušili na zraku in na soncu. Kdor bo tako pripravil sadno shrambo, bo imel malo Škode od gnilobe.
2.	Jabolka so izvrsten sad za su-B en je in to je drugi način'pametne uporabe letošnje sadne letine. Za domačo porabo so kaj dobri preprosti domači k r h 1 j 1, ki jih dobimo, ako razpolovimo jabolko čez pecelj In muho na dva dela, če je pa jabolko debelo, pa na štiri enake dele. Lepo sušeni krhljl se kaj lahko prodajo. Voda, v kateri so se kuhali krhljl, nam je v vročem poletju zelo zdrava pijača. Oe pa damo to vodo na zrak, da se oklsa, nam da zelo dober in okusen jesih (ocet). Kuhani krhljl so dobra malica.
Skrajni čas je že, da tisti, ki hoče jabolka s pridom sušiti in sicer ne samo za dom, ampak tudi za prodajo, čimprej pripravi vse potrebno za sušenje t. j. sušilnico in njeno opremo in vse kar spada k sušenju. Marsikje je treba popraviti, da se bo z delom lahko začelo, čim pride za to ugoden čas. Kdor pa nima samostojne sušilnice, naj si pa priredi Bušllne naprave za sušenje sadja v krušni peči ali pa na štedilniku.
3.	Tretji način, katerega prav toplo priporočamo vsem gospodarjem in gospodinjam, ki v bodo imeli jabolka za dom, je predelava istih v sladosok. Letos, ko je dobra Badna letina, imamo leipo priliko, da si preskrbimo za skozi celo leto sladko pijačo za vse prilike In boljše praznike, ne da bi za to porabili le dekagram sladkorja. Jako okusen sladosok se da napraviti iz mešanice jabolk In hrušk.
Za napravo sladosoka Imamo po kmetih, kjer že od nekdaj delajo sadno vino, najlepšo priliko. Saj ni treba drugega, nego da jabolčni sok, ki smo ga dosedaj pustili, da je poklpel ter ee spremenil v običajni tolkovec ali mošt, eegrejemo na 75 stopinj C in ga potem vročega neprodušno zapremo ali v steklenice ali pa v za to posebno prirejene sode ali druge posode, od koder se da točiti tako, da se ne more sladosok okužiti s kvasnicaml.
Začetnik, ki Ima prvikrat opraviti z napravo sladosoka. Ima težave zrazgrevanjem In pa z neprodušnim zapiranjem. Najpreprostejši način je pač ta, da sveže Iz-prešan sok precedimo, napolnimo z njim steklenice, dobro zamašimo. Take z moštom napolnjene in dobro zamašene steklenice razgre-vamo v primemo vroči vodi (75" C) kakih 15—120 minut. Nikakor pa ne smemo vode segrevati, da bi vrela (100» C), ker bi se okus sladosoka močno pokvaril. Za izdelovanje sladosoka na veliko rabijo posebne naprave nalašč za to pripravljene, ki pa na naših kmetijah ne pridejo v poStev.
4.. Četrti način o uporabi sadja, v kolikor bi g& nam preostalo od zgoraj omenjenih treh načinov, je pa predelava sadja fj a -bolk in hrušk) v sadni mošt ali sadno vino (tolkovec). No, postopanja s sadjem za predelavo v mošt ne bomo opisovali, ker je obče znan.
5. Peti način uporabe sadja bi bila updYa-baeadjazakuhožganja. Poudariti moramo takoj, da zdravega In lepega nikdar ne ememo uporabljati za žganjekuho, pač pa le nagnlto In obtolčeno sadje, ki bi ga imeli sicer zavreči brez koristi, žganje nam nudi nekaj koristi, če ga rabimo po pameti in na pravem mestu. Zatorej nam popolnoma zadostuje količina žganja za osebo, ki jč po postavi predpisana za polnoletno osebo.
Oberkralner.
yilatc f^ospodarsfte novi€m
v spomin petstoletnice zasedbe Istanbula po Turkih nameravana prirediti leta 1943. tur-gk& vlada razstavo, ki bo Imela mednarodni značaj.
To leto bodo po možnoeM pospeševali izvoz namiznega grozdja Iz Bolgarije, za kar se zanimata tako Bolgarija kot tudi Nemčija.
Po naredW poverjenika za vojne naloge pri gospodarskem oddelku za kovinske predmete In sorodne Industrijske panoge јв Izdelovanje damskih ur vsake vrste za tuzemstvo prepovedano. Izvršitev v delu se nahajajočlh proizvodov je dovoljena samo do 31. oktobra 1942.
Resni nemiri v Indiji odsevajo tudi v nekem poročilu Revterja od torka, ki pravi, da bo Imelo ravnateljstvo bombažne borze v Bom-bayu v sredo sejo, na kateri se bo odredila zatvorltfev te borze za nedoločen čas. Zaradi nemirov so dobave bombaža na prodajne tvrd-ke skoro popolnoma ustavljene. Reuterjevo poročilo še priznava, da so morali trgovanje tudi pa vseh ostalih tržldčlb ustaviti.
Pota nemškega mlekarstva
Radi vojne nemškemu poljedlstvu dane naloge so dale pobudo za obsežne tehnič-pe spremembe, ki bodo v bodočem miru važne tudi za ostalo evropsko poljedelstvo in prehranjevalno industrijo. Večje število novosti in izboljšanj se je že lahko izvršilo v mlekarstvu. Pri tem je omeniti v prvi vrsti uporabo posnetega mleka in sirotke, ki sta bili v mirnem času zelo malo upoštevani in uporabljeni.
Večjo uporabo posnetega mleka za ljudsko prehrano so dosegli s tem, da se je prešlo k izdelovanju jajčnih nadomestkov. Najbolj poznan je primer izdelovanja Mileia iz posnetega mleka. Po znanstvenih ugotovitvah odgovarjajo trije grami beljakovine Mileia enemu kokošjemu jajčnemu beljaku. Ze v mirni dobi pridelovani Milei proizvajajo sedaj v večjem obsegu. Celokupno proizvajanje jajčnih nadomestkov na mlečni podlagi odgovarja danes proizvodnji 800 milijonov jajc. Milei se je v gospodinjstvu pri kuhi in peki dobro ob-nesel in ga ne bo moči več pregnati iz gospodinjstva v mirni dobi. Za vojno gospodarstvo pomenja povečanje proizvodnje Mileia onemogočen je neznosnega pomanjkanja beljakovine.
Sirotka, katero so pred vojno krmili samo prašičem, služi sedaj s souporabo moke za pridelovanje Migettia. Kalorična vsebina in razmerje beljakovine tega proizvo-
da odgovarjajo nekako onim riža in saga. S tem so ustvarjena dodatna hranila, ker v mirnem času okrog 500 milijonov litrov sirotke sploh niso uporabili.
Med tehnične izume in izboljšanja spada stalno delujoči stroj za maslo, ki ga je iznašel ravnatelj pre-izkuševališča za mlečno orodje v Weihen-stefanu (Bayem). S tem strojem se prideluje oblikovano maslo, takorekoč na tekočem traku. V stroju se lahko pridela v eni uri 26 centov masla, vpeljali^ bodo pa ta stroj v velikih množinah. Nadaljnji tehnični napredek je iznajdba mehanične sirarne.
Med najtežje naloge prehranjevanja je spadalo to, da mleko oproste klic. Raziskovalni zavod za mlekarstvo v Kielu je sedaj
izdelal postopek za oprostitev mleka od klic, pri čemur se izvrši sterilizacija z ultravioletnimi žarki. Tako obdelano mleko je prosto klic in se ravno tako drži kot pasterizirano. Vsebuje pa nasprotno veliko več vitaminov. Splošni po* ložaj mlekarstva se lahko označi kot zadovoljiv. Mlečna proizvodnja leta 1941. je bila nebistveno samo nekaj manjša, kot ona zadnjega leta mirne dobe, čeprav so odpadla inozemska krmila. Mlekarne so v letu 1940-41. dobile za 11 odstotkov več mleka. Načrtno gospodarstvo za zalogo masla ia preusmerjen je za znamkino maslo (Marken-butter) se je izredno obnesla. V letu 1941. so popili v Nemčiji 21% mleka več kot v zadnjem letu mirne dobe. Predvsem za otro ke, okrevajoče in ranjence se je veliko boljše lahko skrbelo kot v prvi svetovni vojni. Pridelovanje sira se je od leta 1938. do 1941. za 15% povišalo.
Belonsbe tovarne gradijo v IVemčijl
2e nekaj časa se vrše v Nemčiji obsežni praktični poskusi, da se okoristijo z sodobnim načinom grajenja za gradnjo med vojno in po vojni. Tako bodo začeli z naprav-Ijanjem s paro utrjenih vrst plinskega betona, ki se je že dolgo časa obnesel na Švedskem. Uporaba tega lahkega betona je predvidena predvsem za montažo s ploščami velike oblike, ker se v veliki meri izloči osušenje in ra^okanje zaradi parne utrditve.
Iz vseh Krajev sveta
Pri nonadzlrMcm Igranju nekega 8-letnega dečka z vžigalicami je izbruhnil v slovaški občini Polhori v dolini Grana ogenj, ki je uničil 150 hiš in je 200 družin brez strehe, škoda znaša 5 milijonov slovaških* kron. Otrokove starše so zaprli.
Pri igranju na vrtu je zadel petletni sinček nekega zasebnega uradnika iz Sundgaudorfa Oberanspach svojo triletno sestrico s sekiro za otroški vrtec na glavo. Otrok je dobil hud prelom lobanje in kmalu nato umrl.
V nekem gozdu pri Maichinu (Mecklenburg) je napadel pri nabiranju jagod neko mlado deklico smjaJc, jo podrl na tla in jo z rogovjem taJio zdelal, da je zadoblla močno krvaveče poškod.b0. šele tovarišice, ki so prihitele na pomoč, so besno žival prepodile. Nekaj dni nato je napadel srnjak, ki teče samo po treh nogah, v istem gozdu dvanajstletnega dečka, ga vrgel z udarcem več metrov daleč in mu prizadejal veliko poškodbo n-a stegnu. Tudi v bližini nekega taborišča delovne službe v Ost-preiiBenu je te dni napadel srnjak tri dečke, ki so šil s poljskega dela. Enemu je raztrgal obleko in ga poškodoval na kolenu, drugega je na begni dotekel, ga od zadaj udaril In je drvel nato za tretjim, ki se mu je skril v grmovje.
Dva IzluiSena plezalca iz Graza sta se smrtno ponesrečila pri preplezanju Dachsteinove južne stene v milnchenskem kaminu. Najbrže se je zvalilo nanju kamenje.
Posebnost vvestfalske pokrajine, takozvane obmejne hraste, bodo postavili-pod varstvo za zaščito narave predvsem v južnih vestfalskih gozdovih in sečnih gorah (mladi hrastovi gozdovi za pridobivanje čresla) in jih smejo sekati le s posebnim dovoljenjem pristojnega gozdarskega urada.
Dragoceno napravo so si priredili invalidi tvomlce v Dortmimdu topilniške družbe Dort-mundnHoerder. V Šolskem obratu goje svllo-prejke, katerih sedaj oskrbujejo že preko 100.000. Delavci in delavke žrtvujejo svoj prosti čas, da nasade murbe in jih goje. To gojenje je bilo dosedaj prav uspešno, kajti 1(X).000 sviloprejk da enako število kokonov in okroglo 30 kilogramov Ciste, očiščene svile. Poleg tega se pridobiva Se 12 kg zapredkovega olja in veliko zapredkove moke, s katero krmijo kokoši.
NelcaliiO pred dvema letoma je občinska uprava v Wienu uvedla voz za posvetovanje z materami, ki ima nalogo, da tudi v oddaljene kraje dostavi malim otrokom medicinsko zelo dragoceno oskrbo. Spočetka tej novi napravi prebivalci na kmetih niso dosti zaupali, kajti do leta 1941. se je posvetovalo samo 408 mater In so preiskali 6415 dojenčkov. V drugem letu so se pa tega zelo oprijeli. Do konca junija 1942. 1. je bilo že Izvedenih 5013 posve- ' tovanj in 11.438 preiskav dojenčkov.
Oberblirgermelster mesta Neuetadt an der Welnstrafie v Weetmarki, je izmaSel praktičen izhod, da odpravi pomanjkanje Solakih nahrbtnikov In torb s tem, da je pozval učltelj-stvo, da naj iz Sole Izstopajoči otroci dajo na razpolago svoje torbe. Od OberbUrgermeistra določeni cenilec določa vrednost oddanih torb, potrebna popravila bodo pa napravile mestne čevljame. Tako bodo z novim šolskim letom Imeli vsi novi učenci lepo opremljene torbe.
Tkalski greben, ki rabi pri statvah za enako-memost tkanine in ki je bil prvotno napravljen Iz španskega trsta, napravljajo danes Iz posebnega specialnega jekla. Toda danes ne uporabljajo tkalskih grebenov samo za tekstilno industrijo, ampak tudi za kovinsko industrijo. Najdaljši tkalski greben, ki so ga sploh kdaj napravili, je sedaj prišel Iz nekega ble-feldskega obrata. Meri skoro devet metrov In ima 20.500 zob.
Tjulenji so se v zadnjih letih močno razmnožili na mnogih krajih obale Severnega morja, čemur je vzrok omejitev lova. Na
Knocki ob Dollartu v bližini nizozemske meje in v samem Dollartu, kot tudi v bližini Cux-havena lahko dnevno opazujemo cele trope 50 do 60 teh spretnih živali. Posebno se na See-hundbanki pri Farsumu sončijo ob lepem vremenu cele črede. Z ozlrom na to je tudi sedaj dovoljeni lov zelo uspešen. Tudi na pribrežnih plitvinah mrgoli malih in velikih tjuljenjev, ki zelo radi slede vabam ribičev.
Častitljivi benediktinski samostan v GroB-Raigernu na Moravskem, ki je znan po svojih velikih knjižnicah in zbirkah slik, katere predstavljajo neizmerno zgodovino in umetniško vrednost, je zadela huda nesreča. Zgornji del obeh kupol se je porušil. Ruševine so predrle cerkveno streho In streho samostana. Samostan, ki je zgrajen v romanskem slogu, je bil v zadnjih letih temeljito popravljen.
Ravnatelj v. p. Friedrich Wetekampf je sedaj obhajal ne samo svojo devetdesetletnico starosti, ampak tudi petinsedemdesetletnico svojega službovanja v neki Steelerski steklarni. Vkljub svoji visoki starosti je jubilant vsako jutro točno v obratu in je s tem vzor pridnosti in sposobnosti vsem uslužbencem.
Preko 25 let kot rudar zaposleni Anton Jo-rasch je bil s 1. avgustom nastavljen kot pevec na haaškl državni operi po posredovanju Reichskommisarja Seys-Inquarta. Anton Jo-rasch je * bil kot član pevskega društva Rohlinghausen že od nekdaj marljiv pevec in je bU vedno opažen radi svojega izrednega bari tonskega glasu. Nadarjeni pevec je bU v zadnjih letih strokovno zaposlen na Nizozemskem in je večkrat pel vojakom. Na ta način so postali nanj pozorni in Izobraževanje njegove nadarjenosti ni izostalo, čeprav je bil toliko let kot rudar.
Nesrečno igranje s strelnim orožjem zahteva Se vedno nove žrtve, čeprav je izšlo že, toliko svaril. V Akenu (Kreis Calbe) se je v odsotnosti matere igral 16 letni sin s staro lovsko pudko, ki jo je privlekel iz omare. Z besedami, »roke kvišku* je pomeril na pri vratih se nahajajočega 12-letnega brata, ki je na srečo v prvem strahu držal pred obrazom valjavec. Takoj nato je počilo, stara v cevi se nahajajoča patrona je počila ter so šlbre zadele brata, katerega so tako močno poškodovale, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Tudi letos bo svečano izvedla tradicionalni osvobodilni pohod mladina Warthelanda v spomin križevega pota neamStva v bivši Poljski In oprostitve Izpod tujega jarma po veliki ob-kolilnl bitki pri Kutnu. Zopet bodo oddelki HJ korakali po istih cestah, ob robu katerih je marsikateri dober Nemec umrl vsled terorja poživinjenih Poljakov, katere ceste so pa zaradi velikega zmagoslavnega pohoda nemške oborožene sile postale ceste svobode.
Pri nevihti, ki je divjala ponoči nad Seeber-gom am Acheneee, je strela ubila 16 ovac.
Svojevrsten dogodek se Je izvršil v bližini neke severno SlezvlSke vasi. Tam je nekaj mla-deničev Izpraznilo gnezda vran, da Se nelzle-tele mladiče prodajo sladkosnednežem. Nekaj časa so se vrane oddaljile od svojih gnezd, nato so pa naenkrat v velikih tropah napadle mlademče, ki so jih obdelavale s svojimi kljuni po vseh predpisih boksanja. Slučajno mimo prlSedSl gozdar in njegov pomočnik sta morala Sele s streli vrane prepoditi. Mladeniči pa so bili tako hudo zdelani, da so jih morali prepeljati v bolnišnico.
V atensicih gostilnah se je večkrat prlgodllo, da gostje niso svojih jedil plačali ali pa jih niso mogli plačati. Nekaterim je bilo predrago, drugi so zopet rekli, da sploh ne morejo plačati, tretji pa sploh ničesar nleo rekli, ampak so zginili pri prvi priložnosti, ki ee jim je nudila. Vse to je dovedlo atenske gostilničarje do tega, da so se dogovorili, da se račun mora plačati, preden jim sploh servlrajo jedila. V Atenah torej ne morejo več delati računa brez krčmarja.
Dve zgledni hiši so pred kratkim napravili s sodelovanjem Reichsarbeitsdiensta iz lahkih s paro utrjenih betonskih plošč. Poleg tega bo Reichswohnungskomissar tudi v veliki meri pospeševal tovarniško dobav-Ijanje betona in malte. Nemčija doslej še ni imela »betonskih tovarn«, torej podjetij, ki izdeluje obrtoma »izdelani beton« in ga po naročilu dobavljajo v posebnih, za to napravljenih specialnih vozovih na okoliška etavbišča. Doslej je bila v Evropi samo ena betonska tovarna, in sicer na Danskem, kjer je bila tudi edina evropska tovarna, ki je gradila posebne vozove za izdelani beton. Taki »betonski dobavljalni mešalci«, v katerih se izdelani beton lahko dobavlja jned neprestano avtomatično se vršečim mešanjem do ene ure in še dalje daleč, so bili tudi v zadnjem času izgrajeni v Nemčiji.
S tem je započel razvoj, ki omogoča popolno spremembo dela na stavbiščih, kjer so zapravljali beton dosedaj v betonskih mešalcih samo za vsakokratno potrebo. Posebna prednost sedaj nastajajočih betonskih tovarn je, da so odgovorne za uporabnost izdanega betona. Napravljene mešanice preiskujejo v posebnih laboratorijih zmerom glede tlakopome trdnosti in drugih lastnosti. Popolnoma avtomatične priprave za tehtanje jamčijo za brezpogojno enstlco-
vrstno sestavo.
Misel betonskih tovarn, ki se je že dolgo časa v Ameriki močno uveljavila, temelji na nemškem patentu iz leta 1903.
Mi :e veste?
Malo zrialo sodobne in minul* prmwete in civilizacije
»Sterak« za tobak
Kadar gre kmet med preužitkarje in izroči posestvo svojemu sinu, si stari gospodar natančno izgovori preužitek in kot za sebe in ženo in določa natančne mere ia količine raznih živil, ki jih je obvezan dajati sin v primeru, da gresta oče in mati od hiše drugam stanovat ali pa, da ne jesta pri skupni mizi.
V	nekaterih starih izročilnih pismih pa stoji včasih kratek odstavek: »Prevzemnik se dalje obvezuje dajati izročevalcu vsak teden šterak za tobak«. Kaj to pomeni, vedo samo še stari ljudje, da je bil namreč sin dolžan, očetu prinesti vsak teden »pa-kelc tobaka za fajfo«. Takrat je bil ta tobak zelo v čislih. In prav zaradi tega tobaka so izdelovali v GorjuSah pipe, ki so daleč naokrog slovele po svojih lepih okraskih, v nekaterih gorjuških hišah se še danes pečajo z izdelovanjem vivčkov in čeder. In kaj naj pomeni »šterak«? To je bil bakreni (kufrast) kovanec v vrednosti starih 4 avstrijskih krajcarjev. Bil je precej debel in težak.
V	tistih časih — takole od leta 1880. do 1891. — je bila v naših krajih v veljavi stara goldinarska veljava. Imeli smo bakrene in srebrne kovance. Bakreni so bili: po pol krajcarja, po 1 krajcar po 4 krajcarje (šterjak); srebrni pa po 10 krajcarjev (zeksar = Sechserl, ime po prejšnji kont vencijski veljavi) in po 20 krajcarjev (cvancgerca).
Nel( učenec iz JSordliormi pri Hannovru, ki se Je z zračno pufiko vadU prepovedanega streljanja na kol za вибепЈе perila, ni opazil, da Je bil v sosednjem vrtu zaposlen le-letoi deček- To nesreči Je neka krogla ZgreMla svoj cilj in je desno oko dečka tako nesrečno oplaz-nlla, da eo ga mu morali odstraniti. Lahkomiselni deček Je bil obtožen radi malomarne telesne poškodbe pred mladlneiUm sodnikom, Id bil obsojen na meeeo dni zapora.
»
Dr. F. J. Lukae
Aupschneiden! Aufbewahren! 23.
^entseh metkediseli ttnd ptakUselt
100. STUNDE
Heute haljen wir die hundertete Stunde; wir feiera also, wenn man so aagen darf, eia kleines Jubilaum, Wer wirklich fleiQig mitgearbeitet, die Worte gel era t und zu Hause geiibt hat, der spricht jetzt sicher-lich schon recht gut deutsch und wird fanner mehr Freude am Weiterlernen der deutschen Sprache finden. Die deutsche Sprache ist schwgr, das ist richtig; aber sie jst nicht so schwer, daJJ man sie nicht er-lernen konnte, und vor allem, das wird in-zwischen wohl jeder begriffen haben, macht Kenntnia der deutschen Sprache owo auf geistigem als auch auf mate-le em Gebiete bezahlt. Wer deutsch kann, dem steht schon jetzt, in erhohtem MaBe aoer erst nach dem Kriege praktisch die ganze Welt offen, denn das diirfte auch je z schon einem Langschlafer bekannt gewoiden sein, die Sprache des neuen ^urppas wird die deutsche sein. Unser Kurs Ш1 rni »Karawankenboten«, der mit heuti-seine hundertste Stunde erreicht ^	nicht das alleinige Mittel zur
ernung der deutschen Sprache sein, J	nur mithelfen und die Arbeit
•c er machen. Jedem Oberkrainer ist ja * egenheit geboten, kostenlos die Deutsch-•irae, die an alien Orten abgehalten werden zu besuchen, und es ist im Interesse jedes emzelnen, von dieser groBzugigen Gelegen-eit Gebrauch zu machen. Wir setzen den ^ in der bisherigen Methode weiter fort, werden aber von Zeit zu Zeit Wieder-AolungMtiinden einschalten, um so das, was Wir moglicherweise schon vergessen haben, wieder ein wenig aufzufriachen. Wir hoffen, аВ unsere Leser a us den 100 Lektionen einen recht groBen Nutzen gezogen haben,
^nd wiinschen ihnen weiterhin recht viel Erfolg.
Wichtige Worter in gebrauchlichen Satzverbindungen
1. Ich korame morgen wieder und hole iMir Bescheid.
2.	Wolleoi Sie mir bitte den Empfang der War en bestatigen.
3.	Die Kinder wurden von ihren Eltern zu Weihnachtem reichlich beschenkt.
4.	Der Gemiisemarkt im Sommer ist im-mer sehr gut mit Waren beschickt.
5.	Die BeschieBung der Stadt durch die Kriegsschiffe dauerte uber 2 Stunden.
6.	Der Eisenbeschlag an den Tiiren war schon verrostet.
7.	Das Haus und das Vermogen des Preis« treibers wurden mit Beschlag belegt.
8.	Wenn Sie eine Bergtour machen, las= sen Sie frliher Ihre Schuhe mit Nageln beschlagen.
9.	Der BeschluS des Stadtratee, ein neues Elektrizitatswerk zu batfen, wurde eintimmig angenommen.
10.	Narrenhande beschmieren Tisch und Wande (Sprichwort).	^
11.	Greifen Sie diese Rohre nicht an, Sie werden sich die Hande beschmutzen.
12.	Im Kriege ist infolge^ Warenknappheit der Verkauf gewisser Waren be-schrankt.
13.	Nach der Beschreibung mUBte dieser Mann der gesuchte Verbrecher sein.
14.	Man soli niemals jemanden uinge« rechterweise beschuldigen.
15.	Wir bitten, allfallige Beschwerden in den Briefkasten beim Ausgang zu werfen.
16.	Der Weg zum Gipfel war beschwer-lich, aber schon.
17.	Bei Licht bese hen sehen die Dinge oft ganz anders aus.
18.	Die Behorden sind stets bemiiht, all« fallige Harten eines Geeetzes zu be-seitigen.
19.	Neue Besen kfhren gut! (Sprichwort)
20.	Die Beeichtigiuig dee Museums ist nur an Wochentagen moglich.
21.	Durch den pltttzlichen Schreck verlor er die Besinnung.
22.	Dieser Hochstapler erzahlte, er hatte in Polen grolie Besitzungen. In Wirk« lichkeit hat er nichts.
Sie miissen Ihre Schuhe neu besohlen lassen, bevor sie ganz zerrissen sind.
24.	Wie schmeckt Ihnen die Suppe? Nicht besonders gut.
25.	Es wai-e sehr nett von Ihnen, wenn Sie am Markt etwas Gemiise bcsorgen wollten.
26.	Wahrend des Gewitters war der Bauer sehr um seine Obsternte besorgt.
27.	Kommen Sie einen Augenblick in mein BUro, ich mochte gem mit Ihnen etwas besprechen.
28.	Besser etwas als gar nichts. (Sprich« wort)
29.	Da in dem Befinden des Kranken keine Besserung ein trat, muBte man eine Operation durchfiihren.
30.	Man soil sich nicht dem Erstbesten anvertrauen.
Worter
abhalten (einen Kura) — imeti (tečaj) anvertrauen (etwas) — zaupati, poveriti (kafj)
auffrischen (etwas) — ponoviti, obnoviti (kaj)
Bescheid (m) — odgovor beschicken (einen Markt) — poslati (na semenj)
BeschieBung (w) — obstreljevanje Beschlag (Beschlage) (m) — okov beschlagen (mit .Nageln) — obiti, o'xo.uti
(z žeblji)
beschmieren — pomazati, umazati beschuldigen — obdolžiti Beschv/erde (w) — pritožba, trud besehen — ogledati, pregledati beseitigen — odstraniti Besinnung (w) — zavest, zavednost, premislek
besorgen (etwas) — priskrbeti, oskrbeti besorgt sein — skrbeti, skrbljiv biti Besserung (w) — zboljšanje Erstbester (m) — kdor koli Gipfel (m) — višek, vrh Hochstapler (m) — elegantni slepar Jubilaum (s) — jubilej, obletnica Langschlafer (m) — zaspanec Wirklichkeit (w) — resnica, resničnost
Redewendungen sich bezahlt machen — se (iz)plačati in erhohtem MaBe — v večji meri, v večjem obsegu
Najvišje cene
za tiizemsko zelenjavo In eadje.
Z veljavnostjo od 24. avgusta 1942. se s tem določijo sledeče najvišje cene za pridelovalce In trg, tičoče se tuzemskega sadja in zelenjave. .
Za vse zeleniadne vrste, ki niso navedene, veljajo zadnjič' določene cene.
Področje cen I obsega področje Landrata Kralnburg in Stein.
Področje cen II obsega področje Landrata
Radmannsdorf.
Cene T Reilispfenuirih Dajrišja	najvišja
cena	Iržna
pridelovalca	»»na
področje cen
Zelenjava:	I	П	I	H
šplnača, za kg ... .	30	33	40	44 špinača (novozelandska),
za kg............40	44	52	56
peteršiijev koren z zdravim listjem, za kg. .	28	30	3G	38 kumare za vlaganje, do
9 cm, za kg .	19	21	25	27
redkev, za kg ... .	89	i?
solata za kuhanje, za kg	18	20	24	26
fižol nizki, za kg. . .	28	30 1 36	33
fižol p reki jar, za kg . .	32	35	44	47
užitne buče, za kg . .	6	7	8	9
grah v stročju, za kg .	32	35	42	46
sladki grah, za kg. . .	38	42	50	52
paprika, za kos ...	4	5	5	6
paradižniki, za kg . .	54	54	70	70
Grozdje, za kg ... .	54	54	70	70
Ce pridelovalec proda neposredno potrošniku iz vrta ali kmetije, sme zaračunati samo ceno pridelovalca.
Pri neposredni prodaji koSčičastega sadja po pridelovalcu potrošniku, se smejo cene za 25% povišati.
Za koščičasto sadje (jabolka, hruške) veljajo cene proizvajalcev iz naredbe o najvišjih cenah za pridelovalce za koščičasto sadje letine 1941.
Uastl Ei Jiigouihoda
Pod predsedstvom romunskega ministra za zdravstvo se je vršilo posvetovanje za saniranje močvirnega ozemlja ob spodnji Donavi. Sklenilo se je, da se izvede načrt osuševanja donavskega močvirnega ozemlja, kar se bo Izvršilo v 20 letih.
aus etwaa Nutzen Ziehen — korist imeti,
obrniti si kaj v korist mit Beschlag belegen — zaseči nicht besonders gut — ne posebno dober eine Besserung tritt ein — zboljša se
KLEIDERHAUS
Stuđfvig
BekaniHmadiung
des <^efa der Zivilvenvaltung — Preisbildungsstelle — Uber die Festsctzung von Erzeuger/Verbraucherpreisen fiir Speisefriihkartoffeln.
Piir Speisefriihkartoffeln gelten in der Zeit vom 24. bis 31. August 1942 nach-lolgende Preise:
Erzeugerpreise je 100 kg in RM frachtfrei Empfangsatation
weiBe, rote, blaue Sorten runde, gelbe Sorten lange, gelbe Sorten
7._
Verbrauche rprcise:
Bei Abgabe von % kg	Rpf.
Bei Abgabe ab 2% kg je kg 12 ' Rpf.
Bei Abgabe von 50 kg je kg 11 Rpf.
^ 31. August bis 6. September 1942;
Bei Abgabe von % kg	6 Rpf.
Bei Abgabe ab 2 Vi kg je kg 11 Rpf.
Bei Abgabe von 50 kg je kg 10 Rpf.
Razgiai
^efa der Zivilvenvaltung — Preisbildungsstelle — o določitvi cen pridelovalcev potrošnikov za zgodnji jedilni krompir.
Za zgodnji Jedilni krompir veljajo v času o d 24. d o 31. a v g u s t a 1942 sledeče cene:
pridelovalna cena za 100 kg v RM, brez tovomine, prejemna postaja: za potrošnike:
okrogle,
bele, rdeče, modre vrste ЈгцЈцепе vrste
8.—	8.—
7 Rpf.	7 Rpf.
13 Rpf.	13 Rpf.
12 Rpf.	12 Rpf.
6% Rpf.	6V2 Rpf.
12 Rpf.	12 Rpf.
11 Rpf.	11 Rpf.
61/2 Rpf.	7 Rpf.
.	214 kg dalje za kg 12 Rpf.	13 Rpf.
prodaji 50 kg za kg	11 Rpf.	12 Rpf.
Od 31. avgufita d« septembra 1942:
Pn prodaji Уј, kg	8 Rpf.	6% Rpf.
pri prodaji od 2У., kg dalje za kg 11 Rpf.	12 Rpf.
Pn prodaji 50 kg za kg	10 Rpf.	11 Rpf.
dolge, rumene vrste 7 Rpf. 13 Rpf. 12 Rpf.
6% Rpf.
12 Rpf. 11 Rpf.

Kreissparkasse Radmannsdorf
llaiiplanslall H»dmiinn$dorf - liaiiplzKcigstelle ЛКИпд
Uebemahme von Einlagen auf Spar-buch und in laufender Rechnung. Unser Spargiroverkehr verbiirgt Ihnen schnellste und billigste Ueber-weisungsmoglichkeit. Darlehen ge-wahren wir gegen erstrangige Нуро-thek oder auf Wechsel. Wir beraten Sie geme liber d as Bausparen sowie in alien Geldangelegenheiten.
Prevzamemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu. Naš promet v hranilnem žiru vam jamči za najhitrejšo in najcenejšo možnost nakazovanja. Posojila dajemo na hipoteke na prvem mestu ali na menice. Z nasveti glede štednje za nove stavbe, kakor tudi vseh drugih denarnih zadev smo Vam rade volje na razpolago.
MAM OGIAS
Vas za parPionnigov reši vseh Vaših skrbi
O« v v #	• f
n isce in nalde* on kupi in proda, on ima vedno uspeh!
Vsalca btseJa slan« 6 Rpf In Jebalo tiskana 12 Rpf. Pristojbina za dopis 25 Rpf.
Oglase •preiematado ponedeljka in srede In sicer
NS.'Gauverlag Karnten, Klagenfurt, Bismarcicring 13 NS-~Oauverlag Kfirnten, Zweigverlag Krainburg, Valdaterstr. 6
£i€ttt§pielc
Ail^effleine Him reuhand 6.тЛ Н -iweiQslelle Veldes
A s s L I N G
22.	УШ. iim 17 Uhr
23.	УШ. ШП 14.30 und 17 Шг Was eiiie Frau im Friihling trSumt FUr Jugendliche nicht zngelassen!
DOMSCHALE
22.	Vili. ura 14.30 und 17 Uhr
23.	Vin. um 14.30 und 17 Uhr Der Strom
Jugendllche unter 14 Jahren nicbt zugelaesen
KRAINBURG
21.	Vin. um 17 Uhr
22.	Vni. um 17 Uhr
23.	\HI. um 14 und 17 Uhr
24.	Vin. um 17 Uhr
Was geschah in dieser Nacht? FUr Jugendliche nicht utgelassen!
25.	Vin. um 17 Uhr
26.	Vni. um 17 Uhr
27.	Vin. um 17 Uhr Hans Мозег In
Der Herr im Haus
Jugendliche ab 14 Jahren zugelassen!
28.	Vin. um 17 Uhr
29.	Vin. um 17 Uhr
30.	Vin. um 14 und 17 Uhr
31.	Vni. um 17 Uhr Viktor Stahl In Zwielicht
Eine spannende Episode aus dem Kampf der Pol;zei gegen d'e Wilddiebe FUr JugendlicHe nicht zugelassen!
L A A K
22.	VUr. um 17 Uhr
23.	Vm. um 14.50 und 17 Uhr Se in Sohn
Fur Jugendliche zngelassen! 26. Vin.-um 17 Uhr Der singende Tor Fur Jugendliche nicht zugelassen;
L I T T A I
8 am stag, den 20. VTCL Sonntag, den 23. VUL Briiderlein fein Jugendliche unter 14 Jahren nicht zngelassen
Donnerstag, den 27. Vni. Das Abenteuer gcht welter FUr Jugendliche nicht zugelassen!
M I E S S
22.	vni. um 16.30 Uhr
23.	Vin. um 14.30 und 17 Uhr Die Sache mit Styx
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
NEUMARKTL
22.	vm. urn 16.30 Uhr
23.	vm. ШП 16.30 Uhr
24.	vm. um 16.30 Uhr Die Sache mit Styx
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
RADMANNSDORF
22.	vm. um 16.30 Uhr
23.	vm. um 16.30 Uhr Der Brand im Ozean
Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelaesen 26. vm. um 16.30 Uhr Casanova heiratet FUr Jugendliche nicht zugelassen!
s A I R A C H
22.	УШ. um 14.30 imd 17 Uhr
23.	Vni. um 14.30 und 17 Uhr Das andere Ich
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
S T E I N
22.	vm. um 17 Uhr
23.	Vili. um 17 Uhr Die Sache mit Styx
Fur Jugendliche nicht zngelassen!
ST. V E 1 T
22.	vm. um 16.30 Uhr
23.	vm. um 16.30 Uhr Das andere Ich
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
E L D E s
23. Vin. um 16.30 Uhr 2i3. VIII. um 16.30 Uhr Se in Sohn
Fiir Jugendliche zugelassen!
26.	vm. шл 16.30 Uhr
27.	vm. um 16.30 Uhr Umwege zum Gliick
Fiir Jugendliche nicht zngelassen!
WART
22.	vm. um 16.30 Uhr
23.	vin. um 13.30 und 16.30 Uhr Unsterblicher Walzer
Das Schlcksal der Musikerfamllle StrauB
Fiir Jugendliche zug-ilaseen!
29.	VIII. um 16.30 Uhr
30.	Vin. um 13.30 und 16.30 Uhr Der Jager von Fall
Jugendliche ab ' 14 Jahren zugelaesen:
WOCHEIN-FEISTRITZ
22.	Vin. urn 16.S0 Шг
23.	vm. um 16.30 Uhr
Auf Wiedersehen, Franziska! Fttr Jugendliche nicht zugelassen!
Zu jedem Film die Deutsche Wochcnschau
Rudolf Wldmer
MECHANISCHE WE BE RE I
:f€hwvawzenđovf''Cbev^rain
Clodte
51. Veil a. d. Save
lleleri rasdi und sauber
Anton Wagner
Radmannsdorf
Fa rberei
und
* chemische Reinigung
Љ"
Franz Kregar
M6bel-Iis(hlerei Wisdimarje St. Veil a. d. Save
Wasserturbinen, autom. OeldruAregulatoren, KQhlmaschinen und Venetianer Gattcr erzeugt
G. F. Sdineiter
Masdiincnbau - Laak a d. Zaicr
Qbernimmt audi die Reparatur sfimtlicher Masdiinen
MEIN DERZEITIGES PROGRAMS
Gebirgsarbeitslchuhe
M&mner, Frauen und Kinder ▼on Grofie 30 aufwfirts
Erprobte Pafifonnen — Solide Madiart
pMui Oktedet
•CHIIHFABR1K,KRA11«BIJRG (NA!iL:riESCIEIK)
Eigenheim Bansparen
mit
Bansparkitit
„DEUTSCHES НБШ"
Gauwerbestelle Klagenfort, St.Veiteratr.24 Ш 21 70
SEMF
Fabrik C.Wenger Klagenfur>
шишгажж
Službo dobi
Mrokovnjaka
za les išče veletrgovina z lesom v Karntnu. - Ponudbe z lastnoročno spisanim popisom življenja pod „Takojšnji vstop" na Karaw. Boie, Klagenfurt, Bismardiring 13.
Frizerko ali brii-sikega pomočnika
takoj sprejme salon Wodopiwetz, Neumarkti.
Tri ileparice se »iprejmejo, - Paul llbereder, Sdindi-labrik. (Presdicrn) KraiRburg.
Za jesensKo selev
Žitno lužilo Cere san, silolak, vsakovrstne lemeže in druge sestavine. Razna sredstva za zatiranje škodljivcev. Frani Kapot-nlk, Eisen- und Farbenhandluns, K.alk- u. Zement niederlage - Kla-genfurt, Krefelder strafie 9.
Blagajne, varne proti požaru in vlomu, omare za spise in knjige —
Hans .Wernig Klagenfurt, St. Ru-prediterstrafie 32
Theodor Rabifsch
St. Veit an der Saw®
KAFFEE
ERSATZ
Fabrik C.Wenger Klagenfurt
MEDOPHARM
Arzneimittel
sind treue Heifer Ihrer Gesundheitl
Medopharm-Arzneimittel sind nur in Apotheken erhalflidi.
MEDOPHARM
Pharmazeutische Praparo-te. Gesellschaft m.b H MOnc+ierS
v najem
Uišiio, Usle, enodružinsko
z vrtom ali njivo v okolici Krain-
burga vzame v
naiem mala družina. Ponudbe na Karaw. Bote pod
„Seplemtier-Olilo-ber".
Kupim
Mar srebrn denar
staro zlato, staro srebro, sm nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjem O. Habenidit Klagenfurt, Bahnhof-straCe Nr. 24. -Nr. 27 Ank. Gen
A 4l/l2?6 1491—7
Hrana
Dijaka vzamem na stanovanje in hrano. - Naslov pri Karawanken Bote, Krainburg.
Prodam
1 par 3 leta xlarlh pavnv (samec iii
samica) prodam za 50;-RM. - Naslov pri Karaw. Bote, Krainburg.
Pospsivo
kupim ali vzamem v najem na Štajerskem ali Koroškem. - Ponudbe na Karaw. Bote, Klasenfurc.
Nakup zlata - srebra, starega nakitja tudi briljantov in biserov. B. Sdioff-
mann Juvelier Villadi. 1795—7
Prodam gramolon in kupim harmoniko. — Repitsch Nada, Stein.
Licht- und Foto-Pause-Anstalt AHe Facharbeiten, Kopien von Planen, Dokumenten, Buchselten tibernimmt »Prima«, Klagenfurt, Lldmanskygasse 16. Per Post elnlangende Arbelten werden noch am selben Tage durchgeftihrt.
B RO D E R

Lederwaren-E r ze u g u n g Domsdiale
Laib^chei Strafe 55
O b ,
k I a I П
Aulunsaliiko IClllnilO do 10 kn
dobro ohranjeno kupim. - Scholar Anton, Podtiart 21
Kupim
dobro ohranjeno motorno kolo od 200 - 250 CQn — Miiller Mathias P. Kottmannsdorf Karnten.
Slar kovan denar,
medalje vsake vrste, kupuje zbiralec Albin Po^a-tsdinik. Wart 19, „Kolektor".
Mali lolograiski aparat po možnosti LEICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt
tohi (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 2227 na Karawanken Bote, Klagenfurt
Ženltve
Mlajši nameščetjec želi resnega znanja s srčkanim 20 1. stalim dekletom. Dopise s sliko, kise diskretno vrne, na Karw.Bote, Krain-burg pod Mladost
Mladenič srednjih let, želi znanja z ljubeznivo deklico do 3 5 let - po možnosti tz cpljskcga okraja. Ponudbe na Kar. Bote Krain-burg pod šifro
„Ženin-
Dekle petindvajsetih let, mirna, resnega značaja, želi radi razburkanega srca spoznati fanta do 4o let, najraje orožnika ali železničarja. ki bi imel dobro srce do nje, Prva njena dota so pridne roke in dobiosrčnost. Ponudbe s sliko pod .Resno mlslef, na Karawanken Bote, Krainburg.
Fant, obrtnik. 36 let star, želi znania z gospođl-Čno neomadeževa-^ ne preteklosti, ki ima veselje do pe-karije - in ni stara več kot 25 let, v svrho ženitve. — Dopise na Karaw. Bote, Krainburg pod „Resnosl",
Iznubljeno
v nedeljo 16. avg. okrog 11. ure sem iz auicmobila izgubil skoro nov siv Sllknji{ z denarnico, v kateri sem imel poleg legitimacije tudi cca. 53 RM gotovine. - Najditelja prosim, da najdene stvari odda v trgovini Hinter-mann, Krainburg.
v savskem drevoredu od Am Strand - do peka Boho-ritsdi v Krainbur-gu sem izgubila rjavo denarnico z 20 - RM gotovine. Ker sta ata in mamica uboi;a, prosim najditelja, da denar vrne na Karawanken Bote pod „Anica".
Razno
Oseba, ki je dne 17. 8. dopoldne na trgu vzela denarnico z gotovino cca 20 -ЛМ. Iilei-derknrlo, Nvikke
karle se poziva, da isto takoj vrne. Vrniti na Karaw. Bote, Krainburg.
Gospodična ali gospa v rumeni o-bleki, ki mi je v nedeljo zjutraj v Afilingu iz usluge kupila vozni listek za Veldes, se naproša. da odd*, cenj. naslov na Karawanken Bote. Krbg pod »Bled"
Ne preudarjajte veliko — naročite „Mali oglas' I
ESSSG
Fabrik C.Wenger KUgenfurt
Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarkti
Ed. Glanzmaiin & And. Gassner
Spinnerei, Weberei, Garnfarberei u.	^
Bleiche, Stiickbleiche und Appretur

ALT-EX
ALT-EX

Friedrich Jungbauer
Lebensmittel - GroOhandei
Klagenfurt, to.-Oktober-Sirafee 26 Fcrnrut 17-73
___ Lager in: Klagenfurt. Kiihnsdorf
Villach, Friesach