8. štev. Novo mesto 15. aprilu ID07. XX1IL letnik. DOLENJSKE NOÏIC Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je 8 poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naroćnina zh Nemćijo, Boano in dmge evropske države znaSa 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in ozimnila tiskalna J. Krajec nasi, v Novem mestn. E o povzdigi mlekarstva v novomeški okolici. (Konec.) Oglejmo si sedaj ie drugo okolico mesta, namreč tiste kraje, ki zalagajo mesto s smetano, presnim maslom itd. V mislili imam vasi Čermosnjice, Št. Jošt, Težkovotio, Potavrli, Jlačkovec itd. Tukaj je položaj ves drugačen in lahko bi «e dalo kaj veČ doseči za napredek mlekarstva, ako bi se gospodarji za to zavzeli. Dohodki mlekarstva so v teh vaseh sedaj zelo pičli. Kar dobe gospodinje po teh vaseii, to je sknpiček za maslo, smetano. Pa še to iztežka prodajejo, ker izdelki niso tako dobri in fini, kakor bi morali biti. Tukaj bi se dali dohodki mlekarstva izdatno povzdigniti, ako bi se gospodarji oziroma gospodinje lotile skupne oddaje in skupne porabe mleka. Za te vasi je važno izdelovanje presnega masla. Za tako mlekarstvo pane zadostuje, da se ljudje 8amo poučujejo o pravilni napravi presnega masla, ampak za to je treba združenega dela. Za to je treba večjih množin mleka, za to je treba mod er n i h pri po mo Čk o v , ugodnih prostorov, stroja posnemalnika itd. itd. Za vse to je treba sredstev, ki jih ne zmore posameznik, ki se pa lahko pokrijejo, ako se gospodarji združijo, Mleko posameznih vasi bi se moralo skupno oddajati. Navajeni na stare navade se bo eden in dnig težko sprijaznil 8 tako skupno oddajo ali treba je napredovati in posnemati druge kraje! Resna volja vse premaga! Mnogo je krajev, ki imajo za mlekarstvo neugodnejše razmere kakor pri nas in vendar lepo napredujejo in hvalijo tístí trenutek, ko so si v svrho skupnega dela roke podali. Tudi pri nas je tega treba. Da se v tej okolici Novega mesta mlekarstvo na zadružni podlagi lažje prične in vspeh kolikor mogoče zagotovi, je kmetijska šola na Grmu pripravljena, podati^ sama roko za tako skupno delo. Šola na Grmu se peča že sedaj z izdelovanjem presnega masla. To izdelovanje se da na zadružni podlagi razširiti, ako bi se gospodarji pridružili in oddajali^ svoje mleko na Grm. Hola bi prevzela iz teh vasi vse mleko, vso napravo presnega masla, prodajo masla, vse računovodstvo in izplačevanje mleka, tako da bi gospodarji ne imeli druge skrbi, kakor to, da bi skupno in toèno pošiljali svoje mleko na Grm in da bi hodili konec vsakega meseca po denar, ki bi se izkupil za presno maslo. I^osneto mleko bi pa lahko dobivali sproti nazaj. Pot do zadružnega dela je tedaj odprta. Pogoji za zadružno mlekarno na Grmu so iigodni, na gospodarjih je tedaj, da se poprimejo te ngodne prilike. Mlekarstvo na Grmu. V zadnjem času smo pisali, da bi bilo prav, ako bi se na Grmu napravila zadružna mlekarna. V tej mlekarni naj bi se izdelovalo pred vsem surovo maslo, po katerem je dandanes toliko poprasevanja. Bodi nam dovoljeno, da spregovorimo pri tej priliki nekoliko veČ o tem, kako je na Grmu mlekarstvo razvito in kako se peča šola s to važno kmetijsko vejico. Številke, ki jih bodemo navedli, bodo gotovo zanimale ne le Novomeščane in živinorejce v bližnji okolici, ampak vsakega, kdor se količkaj zanima za napredek mlekarstva in za razvoj Šole, Kmetijska šola na Grmu se peča od vsega pri-četka z mlekarstvom. Skraja je prodajala sveže mleko v mesto. L. 1899 je dobila stroj posnemalnik iu od tega časa seje začela pečati tuđi z izdelovanjem surovega masla, najboj zaraditega, da imajo učenci priliko priučiti se popolnoma pravilni napravi surovega masla, ki je dandanes tako cenjeno tržno blago in čegar isdelovanje je dandanes za mnoge živinorejske kraje največjega gospodarskega pomena. V pretečenem letu so bili vspehi mlekarstva na Grmu sledeči: Namolzlo se je skupaj 14.047 1 mleka. Ako prištejemo tej vsoti ie mleko, ki so ga porabila teleta, v skupni množini 3150 1, potem so dale krave skupaj 17.197 litrov mleka. Ker ima šola sedaj 9 krav, je znašala poprečna mlečnost vsake krave okroglo, 1900 litrov. Opaziti pa je, da so bile vmes tri prvesniee domače reje. Od namolzlih 14.047 litrov mleka se je prodalo 9.557 1; 1022 1 seje porabilo doma za deputat, 198 1 za krmljenje mladih praset in 80 1 za napravo sira. Posnelo se ga je pa 3190 1 in napravilo iz te množine 120 kg surovega masla. Ta vspeli je ugoden, kajti za 1 kg surovega masla se je potrebovalo le 26-5 1 mleka. Iz predstoječih številk je povzeti, da se peča šola za njene sedanje razmere že v precejšnji meri z izdelovanjem surovega masla. To izdelovanje bi se dalo pa izdatno razširiti, ako bi se gospodarji iz sosednih vasi poprijeli zadružnega mlekarstva, kar bi bilo toliko lažje, ker ima sola vse potrebne pripomočke za izdelovanje najfinejšega surovega masla. Šola ima potrebno mlečno klet, ima tri stroje posnemalnike, stroj za pinjenjc in vse druge priprave za maslarstvo. Šola bi pa tudi prodala surovega masla, kolikor bi ga imela in po dobri ceni. Bedanja cena znaša 1 kg 2 K 40 h. Ta cena se pa utegoe v bodočnosti in pri nadrobni prodaji ee vzdigniti, tako da je tudi na to stran zagotovljen boljši vspeh, kakor ga imajo okoličani z izdelovanjem svojega putra in masla. V združbi je moč! — __—r— Vohrout in velikanska nadzemeljska koleraba. V bližini naaili mest, v katerih je gospoda naseljena, izplaralo bi se kmetovalcem pridelovanje takih rastlin, kakoršne so za prikabo porabijíve, da so dandanašnji se ne pridelane. In sicer bi kazalo osobito zimske rastline pridelovati, to je take, kakoršne se dajo za zimski fas, za zimsko porabo shraniti. V zimskem času je pri nas zelo le krompir, kisla repa, kislo zelje iti k večjemu se sladko zelje ter podzemeljska koleraba ali takozvana kavla za prikulio dobiti. Ste pa dve rastlini, kateri bi se laliko kar na njivalt kakor zelje pridelovali ter v zimskem času kakor prikulmi rastlini prav lahko v mestili v denar spravili. Ta ti dve ra.st-lini sta: vohrout in velikanska nadzemeljska koleraba. Kna kakur druga je prav cenjena prikubna rastlina za gospodo, obedve ste pa tudi prav porabni kakor kmečka jed, četudi se ne kuha vsaki dan meso v loncu. Kar se vohrouta tiče, so posebno priporočljive sorte: dunajski pozni, francoski vertus in brunsvicki vohrout. Seme teh sort vohrouta se dobi v večjih prodajalnicah v Novem mestu. Seje se vohrout takrat in ravno tako kakor navadno zelje, torej ob sv. Jožefu, seje ae ga pa tudi lahko še pozneje, se cel mesec maj. Presaja in obdeluje se ga istotako popolnoma tako, kakor navadno zelje. Na jesen, tik pred zimo, póruje se pa vohrout s koreninami vred iz zemlje in přisuje se zunanjegfi listja obrane rastline prav na tesno v klet. Ako nI kleti na razpolago, spravi se rastline vohrouta tudi takole za zimsko porabo: Napravi se primerno dolgo ter široko in le do 20 cm globoko jamo. Izmetano zemljo nakopiči se okolo jame, tako da vstvari nek vav, in v tako napravljeno jamo se vloži prav na tesno s koreninami vred izrite rastline. Mraz glavam vobrouta nič ne škodi, še nežnejšega okusa postanejo, ako zmrznejo. Da pa vsled mraza in odvečne vlažnosti glave v jami gniti ne pričnejo, stori se prav, ako se jib z listjem zasuje ter s kakimi dilami listje pokrije, tako da ne more ravno ves dež in sneg na iste padati. Tako shranjene vohroutove glave obdrže ae dobre celo zimo do spomladi in se jili torej lahko celo zimo za prav fino prikuho uporablja Tako shranjeni volirout daje v zimskem času pa tudi kaj fino, to jc nežno in okusna solato, ako se glave skuha, osoH, na štiri kose razrežc in potem s kisom in oljem zabeli. ^Marsikateremu izkušenemu dobrojedcu je taka salata ljubša kakor pa takozvana karfiola. Kaj dobra, priprosta, kmečka, posebno postna jed pa postane vohrout, ako se ga takole porabi. Glave se zreže prav na debelo, kakor na primer za sladko zelje, in skuba ae tako razrezani vohrout s iižolom vred ter dobro zabeli. Velikansko nadzemeljsko kolerabo, kateri se tudi „globus^' pravi, poseje se pa šele mesca junija, da, tudi začetkom julija se laliko, to popolnoma tako kakor zelje, in presadi se potem istotako kakor zelje na dobro pognojene léhe. Pri zelju popolnoma jednakem obdelovanju in ugodnih vremenskih razmerah napravi taka koleraba do zime tudi 5 do 8 kilogramov težka jabolka, katera dajejo v zimskem času prav fino prikuho. Shraniti se mora pa jabolka s koreninami vred pač v kleti, v kateri ne zmrzuje, ker zmrznena koleraba je presladka in segnije prav kmalo. —I— Politični pregled. Uazni listi pišejo, da misli naš cesar odstopiti in izročiti vladanje države mlajšim moČem. Hržkone so to samo pobožne želje nekaterih Ijiidij, a nemogoče ni in bi na vse zadnje tudi ne bilo prav niČ čudno, da se je cesar po letih naveličal vladati Avstrijo iu njene mnogobrojne, med seboj si tako nasprijtujoče narode, posebno pa so mu zagrenili večer življenja Ogri s svojo nehvaležnostjo in predrznostjo. — Tc dni se poda cesar v Prago, koder bodo velike slavnosti cesarju na čast. Politični položaj pojasnujejo obiski vladarjev, ki so spet enkrat na vrsti. Angleški kralj je obiskal • S. t. m. španskega kralja, istega dne pa italijanski kralj grškega. Tem povodom se mnogo govori o anglesko-spanski zvezi ; toliko je gotovo, da bo Španija podpirala Angleško v slučaju vojne s tem, da ji da na razpolago svoje pristanišče. Zoper koga da je naperjena ta zveza, si mnogi ubijajo glave, morebiti res zoper Francoze. — Sestanek grškega in italijanskega kralja pa je vznemiril turško vlado, meni namreč, da se gre za balkanske razmere, v katere se Italija vedno bolj sili. — Sestala sta se začetkom aprila tudi nemški kancelar Hiilow in italijanski minister Tittoni, Da tudi ta dva moža nista govorila o vremenu, se razume. Tako si države iščejo zaveznikov, deloma ker so same preslabe, deloma pa ker druga drugi ne zaupajo. Le naši avstrijski vodilni možje ae niČ ne ganejo in ne pobrigajo, tega so pač z večine krivi Ogri, ki nalašč zavlačujejo dogovore glede nagodbe, ter tako slabe celo državo na znotraj in zunaj, V Ogrih Je precej izdajavake krvi, kakor priča zgodovina, in bržkone ravnajo tako oni z določenim namenom, Avstrijo ponižati. Francozi imajo opraviti v Maroko. Domačini-muliamedani so ubili dva Francoza, za to so Francozi zasedli mesto Udžo, ter zahtevajo odškodnine in zadoščenja. Ker so tudi druge velevlasti na strani Francozov, bo pač moral ustreči maroški sultan. Vendar pa velevlasti skrbno pazijo,' da ne bi Francozi predaleč iztegnili svojih rok. — Francoski katoličani so imeli žalostne velikonočne praznike. Sami so si sezidali svoje cerkve, a niso smeli vanje! Vrh tega pa bodo morali plačati ae mnogo davkov za to, ker so jim vzeli cerkve. To delo : policija, vojaki, orožniki, zapisovanje cerkvenega premoženja, sodnijski stroški stane vlado blizu 3 milijonov kron, plačati jih bodo morali davkoplačevalci. In to satansko zlobnost in nečuveno krivico si upajo zagovarjati tudi naši slovenski liberalci ; da jih ni sram ! No, pa 14. maja bode ljudstvo že pokazalo, da ne mara za nje, ki jim jemljo najsvetejšo pravico : živeti po svoji veri. Kdor da glas liberalnemu kandidatu, in naj je ta drugače še tako izvrsten mož, s tera odobruje njih pisanje in početje, in Če Je to po vesti, glej sam ! To je pomen, dalekosežni pomen volitev. Francoski katoličani sedaj sami uvidevaj(f, da so oni zakrivili svoj propad, ker so bili zanikrni in brezbrižni v političnem življenju. — Na Rumunskem so zadušili kmečki upor — z vojaško silo, Kako lepo je to! Obiast trpi, da se kmete krivično izrablja, stiska, odira in mu ne da pravice, ker je zaiijga ni ! A 6e se sam upre — in da se mirni, starokopitni, malo izobraženi nimunski kmet upre, mora biti že strašno liiido — mu dajo po glavi. Kaj pa, kedar bo vojaštvo potegnilo z zatiranim ljudstvom, kdo bo pa takrat branil moj^otue ? Ne reČem, da je upor opravičen, a razumljiv je, razmere ga rode. Ruski car in njegova družina je v vednih skrbeh za svoje življenje, ker Je carica spet dobila grozilno pismo. V državi sami je se precej mirno, da tu pa tam se kakega uradnika pošljejo puntarji na drugi svet, temu bo v litisiji že privajeni. Volivci, pozor! Kaj dobi vsak volivec. Vsak volivcc, ki jo v|)isan v imenik, dobi od okrajnoj^a fîlavarstva izkaz-iiico ali Jciritimacijo in frlasovnico. Na izkaznici jo tekoča stcviiku iz volivnoga inicnika, inio iti stanova-lišće volivca, knij, dan in iira volitve. Glasovnica mora imeti uradni jiccat z ojiombo, da jc glasovalca ncvcJjavna, ako nima tiradncga pccata. Glasovnice in izkaznice dostavi t^lavarstvo volivcem na fiom [to žtipunstvu uli i)0 |iošti. Ue bi se z(,'iibila glasovnica ali izkaznica, more volivec drugo dobiti jiri žujianstvu ali |)ri glavarstva, na dan volitve |>a |iri volivnem komisarju. Ako se volivcoiii niso mogle dostaviti izkaznico in glasovnico vsaj 24 nr ])re(! volitvijo, moro ae volivccm javno razglasiti, kje se dobe šo prod volitvijo. I'osobno je treba paziti na izkaznice. Kdor nima izkaznico na dan volitve, no more voliti. Pač pa moro ,še na volišču dobiti glasovnico od volivnega komisarja. Tudi za morebitno ožjo volitve veljajo lo uradno izdane izkaznico in glasovnice. Na dan volitve. Vsak volivoc naj gre na dan volitve ob doloC^ni uri na voIi.š(ie. Vzumo naj seboj izkaznico in glasovnico. Na glasovnico naj že doma zapiše krstno in družinsko ime tistega, ki ga boče voliti za poslanca, dajje njegov ]>oklic ali stan in biva-li.iče, (Je pa ti je morda že kdo zapisal ime kandidata, ki ga nočeš voliti, potem prečrtaj to ime in zapiši tistega, ki ga ti hočcij voliti. Volitev komisije. Volitev vodi v vsaki občini posebna komisija, ki šteje v občinah do 1000 duš pet članov, v večjih pa sedem. Dva, oziroma tri člane komisijo voli občinski odbor, ravno toliko pa volivni komisar, ki ga imenuje okrajno glavarstvo, že izbrani udje j)otem volijo jtetoga, oziroma sedmega člana. Ako so udje tndi v drngič ne zedinijo za petega, oziroma sedmega člana, imenuje ga konnsar. Udje komisijo potem izmed svojo sredo z večino glasov izvolijo predsednika, ki vodi volitev. Pri enakosti glasov odloči žreb. Pravice komisije. Tako sestav^ena komisija provzamo volivski imenik in glasovni vpisnik. Najprvo volijo člani komisije. Nato se vrste volivci, ki imajo izkaznice. Komisija razsoja z večino glasov. 1. Če jo dvomljivo, ali se glasi izkaznica na pravega volivca. 2, (je je dvomÇivo, ali je oddani glas veljaven ali ne. (Jo kdo navzočih ugovarja proti volivni pravici kakega volivca. Predsednik komisijo glasuje le tedaj, če je na vsaki strani enako glasov. Volivni komisar jiazi na mir in red ])rl volitvi, sicer jia se no sme vtikati v volitev. Co komisar morda zapazi kako nejiravilnost, more takoj ugovarjati; komisija pa ])reeej odloči o tem ugovoru, preden so nadaljuje volitev, Kako se glasuje? Vsak volivec stopi pred komisijo ter najprvo izroči izkaznico predsedniku. Ta glasno prebere ime volivca, nato pa )>rovzamo glasovnico in jo vrže v posodo neodprto, kakor mu jo je podal volivec, da nihče ne more čitati na gla.sovnici zapisanega imena. Ko je volivec oddal glasovnico, zabeleži se to v voli\Tieni imeniku v posebnem raz]»redelku, v glasovniku pa se vjtiše ime volivca. Volitev so začne in konča ob določeni uri. Tisti volivci pa, ki so jirišli na volišče, še jireden je jiretekla določena tira, se no smejo izključiti od glasovanja; isto ve^ja za volivce, ki čakajo v čakalnici, ki jo določi komisija, ali jia nepo.sircdiio [»red voliščem. Zaupniki. v tlo želo stranke, da imajo med volitvijo na voli.iču svoje zaupnike, morajo jih okrajnemu glavarstvu naznaniti, da izbere dva do j>et, v večjih mestili do deset teb zaupnikov. Ti imajo pravico med volitvijo izjaviti volivni komisiji, če imajo o kakem volivcu dvomo, ali ima jiravico. voliti in ali je res tisti, ki je zapisan na izkaznici. To dvomo in ugovore pa imajo pravico izražati tudi drugi navzoči volivci, toda jiredno je volivcc oddal svojo glasovnico. Na volišču. V jirostor, kjer se voli, smejo le volivci, ki imajo izkaznice, Kdor je oddal gIu.sovnico, mora takoj iz volivnega prostora, da ni gneče. Okrajno glavarstvo ali volivni kondsar sme tudi odrediti, da se volivci le posamezno spuščajo v volivni Jirostor, če to zahteva red. Agitacija prepovedana. Med volitvijo je strogo i>rcpovedana vsaka agitacija v volivnem prostoru, v p0sl0])ju, pa tudi v bližnji okolici poslopja. To bližnjo okolico določi glavarstvo. Kako se konca volitev? Ko je volitev končana, kar mora naznaniti i^redsedrtik, prične se štetje glasov ali skrutinij. To štetje glasov je tajno. V prostoru smejo biti le komisija, komisar, zapisnikar in oni zaupniki strank, ki jih jo dolučilo glavarstvo. Prodno se prično šteti glasovi, mora jiredsodnik ])reme-šati glasovnice v posodi. Nato en član komisije razgane vsako glasovnice posebej in izroči predsedniku, ki jo glasiio i>rečita in ])okaže tudi drugim članom kotnisije. IJva člana komisije pišeta vsak v svoj glasovni vpisnik glasove kandidatov. Konečno podjiiŠejo vsi zapisnik, ki se z vsemi voli\Tiiini spisi zapečati ter izroči komisarju, ta jm ga poš^L' konnsarju glavne kondsije. Spomini starih dnij. v. (Konec.) Vojaka se vračata z neko malo drui^bo domu, bila sta dobre volje, potožila sta si, kar sta imela na srco. Sden pravi: „Zopet sva en dan službe dokončala." Drogi; „A, naj bo, prebila sva ga, saj dolgo ne bova več v ti „eksc^knctjonski" bratovščini, sem je že sit, prišel bo čas, ko bova to obleko odložila. Veš, Gregor, te misli sera, da sedaj od vseb svetih do božiča se ne bo veliko skladanje pretrgalo, se marsikak krčmar bo nas za to delo prosil." „Tudi jaz to mislim, kaj ko bi človek po dnevu se spočil, no jaz sera danes spočit, stara Jera je predla, mnogo mi je pripovedovala, jaz sem ji pa le pritrjeval, tako dolgo, da sem zaspal; pri samici se že po dnevu spočineš, ali gorje ti je pri kaki dniiini, ko otroci cvilijo, to ga pa ni spanca po dnevu; seda), ko je skladanje, in pa predpustom je najbolje pri samici stanovati, da te pusti celi dan počivati, zlasti Če jo za menažo ne siliš, da si^s tem zadovoljen, kar ona zase knha, potem si gospod v hiši. Človek se le zvečer vbije s čntjem, govorjenjem in petjem. Nocoj je bilo kratkočasno, zadnjič sem bil pri „lustigbirtn" je bdo tudi „fajn", dobra večerja, dosti pijače, bili smo dobre volje, a vjezilo me je tole: kmet se je napil, sicer dober mož, a vedno me je silil naj spravim za jntri neko mastno kokošje bedro in naj je denem v žep, bolj ko sem se branil, bolj mi je je hotel v žep stlačiti, jeza me pohabi, vrgel sem je nekemu hlapcu, naj je on poje." „O ljubi tovariš, to te ne sme raztogotiti, mož je venđir dubro hotel," „Res je to, ali premisli, naj to mastno kokos v žep tlačim, kakšne bojo hlače? bom tako masten po mestu iiodil, saj že tako izgledam, ko bi bil kak knhar," „E kaj zato, za parado tako uisva veô „nštimana". Treba je z ljudmi nekoliko potrpeti, ljudje so dobri, pridejo skupaj različni možje, pa ga en glažek sunemo. „VeS, pri „lustjgbirtu" se meni dopade, prijazna sta oba, on da rad kozarec vinit, ona kuha okusno, zna ti tak kruli apeëi^ da ti je kot satovje visok ko pngaća, mislim da ga z mlekom vmesi." Gregor pravi: „Zadnjič sera bil pri „baronbirtu", v kleti sem tuu pomagal pretakati, mož ti ima kapljico domačina BojneČana iz Drenovic, to ti je vince! Dal mi je piti dosti, nalťz^l sem se ga, ooa mi je prinesla pa. klobas, ves takim ljudem človek že rad postreže. Je nekaj tacih, da se jim mora Človek odkriti, so pa tudi taki, da jih imam v želodcu." „E se tudi „trofijo", veš „cwiederbirt", to ti je sitnež, ako kaj pri njem delaš, mu nobene reči prav ne napraviš, godrnja ti vedno, saj sem ga Že skusil, prvič in zadnjič sem mu delal, dremlje in spi ti zmeraj, rekel mi je, kaj da nas nič k njemu ni, da mu to ni piar. Kakor veš, ko smo zadnjič po obedu na bokal vina k njemu prišli, kaj naredi? Pravi: sedaj po obedu hočem imeti mir, se mi spanje sili, sedaj ne dam vina, se bom nekoliko vlegel in krčmo do treh popoldan zaprl, potlej pridite. No, morali smo brez pijače oditi. Nekega večera pridemo z veselo družbo k njemu, nekaj časa je bil prijazen, ko je bilo devet, pravi: dosti rai je vašega „špaaa", le spravite se domu, zaprl bom in grem spat, Morali smo iti, jezilo me je, da sem mu jih nekaj poredul, a pnstim ga, naj dremlje s svojo krčmo sam, Ako vprašaš pri njem za jed, ne dobiš druzega kot vedno kurji ajmoht, žena dobro napravi ali le samo to! Rekel sem že, „cwiderbirtni", za.kaj, da ne bi knko kokrs spekla ; rekla mi je : O rad», ali tega oče ne pusti, on pravi : star in bolan sem postal, jedi se mi vstavljajo, to še vživam, zdi se mi, da me to poživi in omehča; djala sem mu : oče to je dobro, ali meni se težko stori, da se mi gostje posmehujejo, da ne zuam druzega napraviti; on pravi: to je meni vse jedno, na dve strani se pri meni ne bo kuhalo, kedor hoče kaj diUzega, naj gre drugam. Jaz dolgo več ne bom, vživam to, kar mi vgaja, kmalo bom umrl. Prijatelj, „Cvider-birtna" zna ti kuhati dobro, ali mož ji ne pusti, čudim ae, da ji to dovoli, da po zimi napravi vsak četrtek èpehovko, žena ti to razume, take v mestu ne zua nobena napraviti, zato ob četrtkih zaradi šyehovke pride mnogo gostov, boljši me-sčanje, trgovci, uradtiiki in drugi; kaki četrtek ti po dve pruda. Zadnjič me je v kuhinjo poklicala, in mi je tudi velik kos dala, pohvalil sem jo, kako zna ona dobro kuhati, je bila še dobre volje, velela mi je, naj sedem, začela mi je pripovedovati svojo preteklost, staro ženico sem rad poslušal. Pripovedovala mi je, da je Že v svoji mladosti imela veliko veselja do kuhinje, kot mlado dekle je šla od sfojih atarišev v mesto Celje v neko boljšo kuhinjo za deklo služit, tam je bik prva njena kuhinjska šola, od te službe je šla na prvo gostilno v Oelju, od tam v Gradec; tam je bila v več boljših službab, in tako je to nekaj let minulo, postala je starejša, prihranila si je denar in dobro izučila, prišla je na domaČo zemljo nazaj, začela jo spoznavati svojega sedajnega moža, ki je od vojakov domov prišel, bil je čeden, čvrst mož in tudi prijazen, seznanila se je žnjim, in to znanje je privedlo do zakona, vzela sva se, začela krčmo, jaz sem bila pridna v kuhinji, mnogo prekuhala, on je bil delaven, postrežen, in rad vesel, in tako nama je dobro sló. Bog nama je dal enega samega otroka, hčerko Mimko, kt je bila v naše največje veselje; hčerka stara že okoli dvajset let, je bila zala kot an-gelj, vesela, kot bi bil celi svet njen, vse jo je rado imelo, meni je že mnogo pomagala. Kakor so pa mlada dekleta nagnjene k plesu, tako je bila tudi naša Mimka, ne smem se spominjati na večer, ko je ona mnogo plesala, a tudi prehladila se je tako, da se jo je sušica lotila, na vse strani smo pomoč iskali, veliko premoženja izdali, vse zastonj, pomoči ni bilo več za njo. O to mlado, veselo srce moralo je umreti, morate si misliti to najno veliko žalost, kaj sva morala prestati, edinega otroka imeti spravljenega v hladnem gi'obu. — Od tistega časa me nič več nobena stvar ne veseli, mož je postal ves drugi, poprej vesel in delaven, a sedaj žalosten, otožen in čmeren, zraven se je še postaral in áe bolan in tako so grdi jeziki krstili ga za „cvviderbirta". Ob času naše Mimke ni bilo tega imena za našo dobro krčmo." Vojak pravi: „Obžalujem mati, da ste toliko žalosti in britkih ur že poskusili, ne brigajte se za ime, ki ga hudobni jeziki dajejo. Hudobni neizkušeni ljudje so takoj pripravljeni človeka v slabo ime spraviti in obsoditi, ne da bi premislili^ kaj mora Človek na svetu prestati. Obsoditi je kaj lahko, ali Človeku pomagati, to' je težko. — Cwiderbirt je govoril resnico, d^ bo moral umreti, ker vsi trije krčmarji si že onkraj družbo delajo. Ker je pa postalo krčmaricam po njihovih možeh dolg Čas, so âle pa tudi one za njimi. Oe je pa kak „ekse-kucijonar" tudi že v njihovi družbi, tega, dragi bravec, ne vem. „Veš Gregor," pripoveduje dalje, „jezi me, da sem toliko zdravic že pozabil," „A jaz jih še nekaj znam, a večer je le dolg, Človek se jih izprazni, treba jih bo kaj pi^gruntati, sedaj se bodo potrebovale." „Prijatelj, zdravice, ako počasi na okrog gredo, imam rad, ali tisto neumno „eksanje" kupica za kupico po sedem potov, to je za omagati, drugi dan ti je človek, ko bi bil stepen," „E jaz pa drugači naredim, tisti sitni muhi, ki me najbolj sili, pravim : ja bom, ali vi morate naprej, kolikor boste vi, toliko bom jaz. tako ga vkrotim; napravi tudi ti tako, pa boš imel mir pred takim sitnežem, ves pri ti reči se mora Človek na vse „furtelne" zastopit če ne si v „lebet", saj nisem kamela, da bi le v sebe vlival. Ako me kdo za vojaka pokliče, šeradslišim, ali za „eksekucijonarja" to mi je pa, ko bi me poglavi tolkel, meni se zdi, da je to ime neko atrašilo." „E meni je že vse eno, mislim da mi b» Bog to milost podelil, da me ne bo pustil kot eksekucijonerja umreti. Sedaj pa lahko noč, ako ne bo jutri kaka selitev, se vidiva!" Meščan. PÍH© se nam: Litija 27, marca. Bridko je zadela Litijce o Marijinem oznanenjn vest, da je gospod Jernej, njih ljubljeni duhovni pastir za vselej zatisnil svoje mile oči. Začetkom meseca se je bil v Ljubljano grede prehladil. Lotila se ga je influenca, spremenila v pluČni katar in končala s smrtjo. Ker je bil zelo postrežljiv v spovednici, je še v bolezni predolgo spove-doval in tako pospešil bolezen. Veliko sredo dopohUn smo ga izročili materi zemlji. Prihitelo je od blizo in daleČ gospodov duhovnikov, na Čelu sprevodu bil je domaČi g. dekan; mrtvaški oficij je vodil gospod stiški opat o. Gerard, levitirani rekvijem je pel osebni prijatelj pokojnikov, kanonik ^logar. Iz dekanovega govora smo izvedeli, kako priljubljen je bil f gospod J. Zupančič povsod, kako so ga čislali prijatelji in z zaupanjem k njegovi spovednici hodili verniki iz bližnje in daljne okolice. Prelep spomenik pa si je zapustil v litijski cerkvi, katera je bila ob njegovem čez tridesetletnem ondot-nem pastiruvanju vsa prenovljena in podaljšana; še lani ob birmovanja je dobila osobito po njegovem trudu lepa stranska altarja z marmornatima menzama, vse 0-40 E. Iz „Juda" 2.58 E. Buj^ plati! Kanonik Žiogar, iiameeUii utikrbiiik. Loterijske številke. TRST, 30, marca 62 63 46 31 59 GRADEC, 6, aprila 67 61 86 64 3 ZAHVALA. NsjprisrônejKo zahvalo izrekam povodom miirti gospuda C. In hr. straîmojstra v. p, jireC. iî(ï. Ufimilieuim bratom aa dubro postrežbo, »I. itieĚ-í^aiiKki tí^dbi^ gtf- uusilcem in «pbh vsem p. ii. Hpreralje-yalcein pri sprevodu, Knrtolftjvo, 12. aprila 1907. Ana JcnevtreÍFl. Proda se iz proste roke {K)4) posestvo v Grodišču II (v Vinski gori) pri Trebnjem, obstoječe iz zidane hiše, hleva, pôda, kozolca in svinjaka ter njiv, košenine, gojzda in vinograda po zmerni ceni. Polovico kupnine približno l.'iOO K je plačati pri prepisu, drugo po dogovoru. Pojasnila daje trgovec Vilko Tomic v Trebnjem, Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izreâno po* udarjati ime »Kathreiner?* Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite vranj vreden pomemeh hrez meh vrlin, s katerimi se odU-kuje KatJireinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva Kneippova, slsbdnsb ksLva ima spriôo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreineijevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreineijeva Kneippova slad-na kava* in a sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Lepo posestvo Razglas. (116) Mlin na OtoccahJl''^ ^ "tS —1 ,i.igii—I',,.-,.'.r.:"",'"'!^^ Več v graščini Otočce, St. Peter pri Novem niestu. ai6> Lbpđ prostorna M, odda v lUljeni. Več pove Upravništvo Dol. Noviu. • • • • ».a ležeče 10 minut od Novega m«Bta b kraatiitn »zj^kdom, na kojetu stoji zidana s ojieko kriw biSa, hlev, Bviiijak io kinolc v dobrem stenji. Okoli poslopja nahaja se lep sadni vrt in dve veliki njivi t okoli 30 mernikov posetve. Enpniua v znesku 8000 kron se lahko plaúajs na leta. Nataticlneja pojasnila pri lastnikih g|Ç. KOPAĆ-PAUČIČ v Novem mestu, (119) Občni zbor okrajne bolniške blagajne za politični okraj Rudolfovo se bode vršil v nedeljo, dne 28. aprila 1907 ob 2. uri pop. v blagajniških prostorih v Rudolfovem. K temu shudu so vabljeni in imajo pravico sama 26. marca 1906 izvoljeni delegati, kateri se imajo aa zboru z izkaznicami legitimirati. Dnevni red: 1. Poročilo gosp. načelnika o blagajniškem delovanju za preteklo upravno dobo. 2. Predložitev raiunov, 3. Poročilo nadzorovainega odseka. 4. Poročilo razsojevalnega odseka. 6. Dopolnilna volitev v načelništvo. 6. Volitev nadzorovainega odseka. 7. Volitev razsodišča. 8. Razni predlogi. Ako bi občni zbur po pravilih ne bil ob določeni uri sklepčen, vrai se eno uro pozneje pri vsakem številu delegatov. Okrajna bolniška blagajna v Rudolfovem. s. pl. Sladovic, načelnik, obstoječe iz štirih sob in vsemi pritiklinami je s 1. junijem oddati v g. Bergmann-ovi hiši na Glavnem trgu v Rudolfovem. Natančneje ravnotam. (87-0-83 Lepo solnčno stanovanje je ica oddati v hiši rokodelskega doma v Novem mestu. Natančneje pri upravniStvu Dol. Nove. (»6 0 2) ïxa pro'dsuj- Hitía St. 242 na Loki tik pod novo ženska bolnico v Novem mestu se proda iz proste roke pod prav ugodnimi pogoji. (84 0.3> Več pri lastnici: Alojzija Pintar, gostilna „pri Lipi" v Kandiji, Vrtnice, drevesca in grmičlie zo olepšnnje prve vrste in sadna drevesca druge vrste ima na prodaj oskrbništvo na Ruprčvrhu. (n?) Pra^epe^ |)íf(C(l Sele 8 mescev starega, križanca simodolake pasme, ima na prodaj deželna kmet^ska šola na Grmu. Ravno tam za oddati je tudi še dosti (95-o-2> pra? krepkiti Yisoïodebelnatih jablao, po eo vin. komad. ki HO iioče učiti in sprejme Jos. Pavlin, krojač v Kandiji pri Novem mestu. Dve prodajalni 80 za oddati v najem v lludolfovein na Vel. trgu v hisi g. pl. Ficlitenaii, Ravnu tam se dobi več let staro (62-0-4) Žganje tropovec in drožnih v večji množini. Ugodna prilika! Na Cirniku, eno uro od Mirne proti Vel. Loki na Doienjskem je na prodaj posestvo Prelesnikovo, meri H johov in obstoji iz liiše št. 13, pri kateri je pod, lilei» in svinjak sredi lepega aadnega vrta, tega ae drži tri šluke dolga njiva, od 35—40 iiiernikoT pnsetve gladko brez kamna. Konec njive dva zaraščena gozda, okoli njive velika košenica za petero goveje živine rediti. Vsi tii navedeni deJi se situpaj drže in je le ena parcela. Vse to se ktipi za 1600 gid., polovico tega je plačati takoj, druga polovica se laliko obrestuje pet let s S"/;, obresti. (8"J-3-3) lUiskaže in [lojaanila (1a,ie o tem MfHA OMAHEN, trgovec v Višnji gori. P J. TŮJ Z3 ïiÉîai 11 Dne 27. in 28. maja t. I. bo na kmetijski šoli na Grmu dvadnevni tečaj o pridelovanju krme. Pouk bo brezplačen ter ae ga lahko vsak kranjski kmetovalec vdeleži. Kdor se hoče vdeležiti teg» tečaja, naj to prijavi vodstvu šole na Grmu do dne 15. maja t, 1. Podpore za pot se ne bodo dajale ter si mora vsak ude-Isžnik tudi hrano in stanovanje sam preskrbeti. (114-0-I) I)v(i hiši se daste v uajcin 8 1. majem, Ena v Novem mestu, druga na Drski. Več pové Ivan Kasteiic, mizarski mojster v Novem mestu št. 273 Breg. (113) Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega tíi3-i2-&) istpij'anshega vina, belfga i[i črnine, refuaka, muškata, potem rakije po primerno nizkili cenah na prodaj. Za pristnost in solidno postrežbo se jamči. Ivan Pujman, trgovec m posestnik vinogradov ' V.rtinjaiiu Dignano, drž. železnica, Istra. Bukove proge (švelapje) kupuje v velikih in manjših množinah do konec marca mesca 1908 po sledeči meri: 2-60 m I 24 cm I 14-cm noj f)-n Jos. Samsa. parna žaga Ilirska Bistrica. lizopsiiego pomočniho sprejme Jos, Judnič, mizar v Stranski vasi pri Semiču. Prostovoljno prodojoT v konkurzno maso Josipa Morauca, trgovca v Novem mestu glastm iuventarnega zapisnika c. kr, okrož. sodišča z dne 31. jan. 1907 S1/7 iuventirano in soduo na 12447 K 16 v cenjeno razno trgovsko manufakturno blago, jeden sejmarski voz, dve veliki šipi, nek^ štelaž, Jeden pudelj, nekaj pohištva in še ne iztirjane tirjatje v znesku okolu 2300 K proda se vsled sklepa upniškega odbora onemu, ki največ ponudi pod sledečimi pogoji: 1.) Konkuizna masa ne prevzame jamstva za natančnost mer blaga in ne za resničnost, iztirljivoHt tirjatev. 2.) Vsak ponudnik je takoj vezan na svojo ponudbo in mora «stati v besedi do 10. maja 1.1,^ čez 8 dni po dobljenem obvestilu o sprejeti ponudbi pa plačati v roke podpisanega upravnika vso ponudbeno ceno. 3.) Upniški odbor si pridržuje pravica, da presodi ponudbe, jih sprejme ali odkloni. Odbor je tudi opravičen, «ko ne dobi zadostne ponudbe, prodajo vkup opustiti in sam na drobno razprodati. Ponudbe naj se pošljejo podpisanemu upravniku konk. mase, ki tudi daje natančnejša pojasnila. V Novem mestu, dne 3. aprila 1907. (loî) Dr. Slane, advokat v Novem mestu, upravnik konk. mase Jos. Morauc-a. No ponudbo je hovainlca z vso opravo na Hožakovem kovaču za samostojna dela. Prednost imajo taki, ki imajo tudi pravico, pndkovavati konje. Več ee izve pri Martinu V u ksi ni č-u, krčmarjii na liožakovem p. Metlika. aoo' Prodíijíilka dobro izurjena v meSuni stroki, ki je službovala mnogo let na enem in istem mestu na deželi, ttr ne pod 30 let stara in ■ao©n.oo z dobrimi âolskimi spričevali, tudi nemščine nekoliko imožen, iz poštene hiše, sprejmeta se (103-4-1^ pri tvrdki J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Prvii Ijiibljiuiskii t-' veliho žgolnico hove, Karel Planinšek, Ljubljana. Dunajska cesta. Električni Si^ Natančneje se iive pri sodarju v Žabji vasi. Iz proste roke je na prodaj {it2-2-i) posestvo v Dolenji vasi pri St. Petru In mlin -------- št. 28 v Šmihelu pri Novem mestu. ' Več se izve pri Juriju KUPERTU v mlitiu v Šmihelu. NAZNANILO. podpisani najuljudneje naznanjam, da sem ae nastanil V Šmihelu v Kalčičevi hiši št. 51 ter da izvršujem vsa v S Ji nnn i J S /n Li r Opiraje se na mnogoletni: izkušnje v tej stroki, usojam se slavnemu oibinstvu za cenjena naroĎila, katera izvršujem točno, vestno in solidno, najudaneje priporočati. SpoS to Tanjem (107-0-1) Ivan Kuntara, tapetnik in dekorater. Iz proste roke je na prodaj in> Steckenpferd - lilijsko-mlečno milo Bergmanna & Co, Draždani in TeČin n. L. je in Mtane glagom Tsak dan doHlih prixnalnic najuspešnejše TBeh tnedecinalnih mit prati pegam kakor tudi v duee^o in ohraniter nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva ge (lo 80 tr komad v rseb lekarnati, dražerijah, parfamerijab, trgovinah mila in brivnicah. (9a-25-I) lepo posestvo s poslopjem, v Gotni vasi ietrt nre od Novega meeta. NatanSupje pri Janezu Zn rcii, v Gotni vasi St, a p. Novo meeto. Na Peščeniku pri Gotni vasi p. Novo mesto je Oio-3-i> na prodaj nehaj posestva za stavbo jako pripravno, obstojeće iz okolu 15 mernikov po-setve njive in 3 voze krme. Več se izve v Gotni vasi št, 27. Hiša z vrtom je na prodaj na Bregu št 193 v Novem mestu. (lo») Natančneje se izve ravno tam. Stanje hran. vlog nad 3,000.000 K. Rezervni zaklad nad 130.000 K, Mestna hranilnico v Novem mestu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. du 12. ure dopoldne, ob tržnih dneh tudi od 2. do 4. ure pop. in jih obrestuje po 4% ter pripisnje nevzdignjene uhresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina novomeška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico , tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev, r^^ Hranilnica sprejema tudi hranilne kr\jižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi Si ia ® a K ĚP! K Si sf! se pri tem obrestovatye prekinilo. asassfiííSHM Dtnarne vloge sprejemajo se tuiii po posti in potom e. kr. postne hranilnice. Poštne hranilnice račan št. 31 824. l'osojilu se dajejo nii zemljišča iiii 57o obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, t«ko pa poplaća dolžnik posojilo 100 K v tfku 36 let popolnoma, Bko plaCnje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi irred 3 K. (86-0^) Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, '•e -*a iilElEmUEii Poshusite in priporočite = izdcihe = iTydropetoDarneliraní p Pragi VIII. Ccnocnihzûsrcnj Smarníce. Premišljevanja o Srcu Marije, napiisl Ladiriav Hryv»t bo ěe dohiti T nekaterih iïvoditi t knjigarni J.KraJecnasl \ Novem niMtn s lastnino vred po K 1-90. V Zagi'Edu, občina Šmarjťta je (74-a-S) iBpo posBstuo na prodaj. Isto sestoji iz zidane hiše v dva konca, kleti, 4 hlevov, njiv, travnikov, gozda in vinograda. Preda se tudi nekaj voz in drugega blaga, Već poye posestnik Matija^Orešnik, v Zagradu St. 6. vožnja traja ; ^^ dr>i 6 dni " Z najnovejšimi leta 1905in OB^rajenlmi ve I i Ivan sly ml pamiiti „ J^iserm^ »IjD^erdo kísj vtiil« perrilý iB-EsOOfiwmi ftjasrila dajezastopnllt f^C^UnlQ jhubljana ({^lo^rsfjeuIiceitvM Odhod iifebjjaTie «sl^ |>onej!;lek.tor;Hi"ćdrffH^vttdiiu, g.s il K Jí, Œ O C t= '.y > I I E o J= ž « obstoječe iz treli sob, kuhinje, shrambe, kleti in drvarnice, se odda s 1, j u □ i j e nj v hiši g. K o š a k a v llud^ilfjvem na Ljabljacs'ti cesti. a7-3-2, Hišo u Rudolfousm (PflusBrjBuo poleg rotovža) popolnoma opravljeno za špecerijsko trgovino proda Ema Toporiš v Ribnici. isá-a-s) I MÏBA Ï mWÏOllK samo 6 dni vozijo brzoparniki „francoske prekomorske družbe." Edino najkrajša črta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo 1. êMAimA oblastveno potrjena potovalna pisarna V Ljubljani, Duiiiijskii cesta št. 18. (26-34-7) nasprosti znane gostilne pri „Figoveu". FAFF v ■ 11 Ljubljana, rotovški trg 9. — — sfvaifii streji '.A 80 najbolji za družinske potrebe, kakor: Šivanje, vezenje in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugellager !) Glavni ZHStopnik: Franc Tschinkcl, Kočevje, v gradu. (fostilïiii Ferllć, (Trlaviii trg. JialiAzdjr&^iitk iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7. V&2-04J izvršujejo. I Ordinira vsaki pondeljek od 10, 5. ure. Prodaja smreciiiega lesa v /.elo znižanih ccnali. Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu. Večja oddaja lesa se preakibi pri oskrb-ništvu Ruperčvrh. ^ m fS m rs m Í4-16-8 Posebno znižane cene so za : hmelne late In Spiravce. Odpadki lesa na žagi v Kandiji, trdegd meter K mehkega po K 2, žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno le po trgovini gosp, KASTELIC a v Kandiji. Dračje iz Ruperčvrha po K B 20 meter, drva meter po K 6-80. ŽENSKE LASE. zmešane in rezane kupujem in plačam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam lina toaletna mila od 20 v naprej, prave Irancoske parfume, četke za zobe, Odol. Kalodont Itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiščuje prhut. Spoltovanjein se pripuroeam Ivan SveteC, (7-20-8 brivBC in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti meslnc tifŠB.) 12108) Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalniii strojev, strojev za žetev In košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznili robkarjev, drobilnih mlinov, parllnih kotlov, grozdnih In sadnih mlinov in stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesalfc, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lohomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec. Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji III MILI Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, mmm Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani; J, ïSOXn&tiC, Đunaj5l