GLAS NARODA list šfo^enskih. del&Tce? T Ameriki. t Največji alafeiuki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za ▼»« leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 | Za inozemitvo celo leto $7.00 II The largest Slovenian Daily in S the United States. $ q Issued every day except Sundays □ I and legal Holidays. 75,000 Readers. SL I TELEFON: OORTLAKDT 8876 Kntsrsd ai Second OUis Matter, September 21, 1908, mt the PortOffic« at Nsw York, N. Y., under Act of Qongra^'rtltodiTlSTS --Ti:i5rON7~OOETLANDT^87« ^ N0.165. -- 6TEV^65:^ NEW YORK, MONDAY^JULY 16, 1928. - PONDELJEK7I6. JULIJA 1928. VOLUME XXXVL -- LETHIK XXXVI.' Dr. Malmgren umrl osamljen. TOVARIŠA STA GA PRED SMRTJO PUSTILA NA CEDILU •L Moskva je vsa ogorčena nad poročilom s "Krasi-na", da sta pustila Zappi in Mariano b o 1-nega Šveda na ledu. — Drugo poročilo pa pravi, da sta šla Laha naprej, ko je bil Malmgren že mrtev. MOSKVA, Rusija, i 5. julija. — To mesto je zelo razburjeno vsled poročila z ruskega ledolom-ca "Krasina", da sta pustila italijanska mornariška častnika, kapitan Mariano in Zappi, dr. Finn Malm-grena, švedskega metereologa, samega umreti v arktičnih pustinjah. Rusi cenijo zelo malo človeško življenje, in bolj' ševiška revolucija jih ni izpremenila. Neki uradnik ruske zračne lige, sam slaven avijatik, pa je pripovedoval z grozoto vse to poročevalcu Du-ranty-ju. Moskva je sprejela včeraj naslednje radijsko sporočilo s "Krasina": -— Zaslišan od poročevalca Tassa glede dr. Malmgrena, je rekel kapitan Zappi, da je bil on sam poškodovan na prsih vsled poloma "Italie" in da je ležal tri dni na ledu. Nato je sklenil oditi z dr. Malmgrenom in kapitanom Marianom, da skuša stopiti v stik s svetom. Kapitan Zappi je nadaljeval: — Po dveh tednih ni bil dr. Malmgren več zmožen ustavljati se strašnim naporom marša, in morala sva ga pustiti na ledu. Midva sva se pomikala naprej z največjo težkočo, dokler nisva mogla več raprej radi ledene plošče, obdane od vode. — Tri dni pozneje so bile najine zaloge izčrpa- -ne. Obe nogi Mariana sta bili zmrznjeni. Celih deset dni sva ostala brez upanja in nato sva zagledala Cuhnovskijev aeroplan. Včeraj je domneval ! Mariano, ki je ležal brez pomoči, da čuje sireno. — Jaz sem mislil, da je to halucinacija, dokler nisem zagledal dima "Krasina". ' List Večerna Moskva je objavil izvanredno oster ] telegram od svojega berlinskega poročevalca, v ka- i terem je kontrastiral obnašanje generala Nobile z 1 obnašanjem ruskega letalca Cuhnovskega. J Isti list je priobčil oster sarkastičen članek pod j naslovom :— 2ivljenje psa. — Ta članek temelji na brzojavki iz Oslo od včeraj, ki je bila poslana s 1 Citta di Milano: I1 — Malmgren je umrl vsled mraza dne 1 5. ju- j unija. Nobile je boljši. Njegov pes Titina se poču- i ti dobro. Tukaj v Rusiji poznamo pomen besede "to- ' variš '. Fašistovski Italiji pa je pomen te besede ! ocividno tuj, — zaključuje list. Zadnja poročila javljajo, da gre ledolomec "Kra- sin naprej z največjo previdnostjo skozi gosto meglo. HOOVER ODŠEL IZ WASHINGT0NA Predsedniški kandidat Hoover je zaprl svoj urad ter se napotil v Californijo. — Zaključil je zadnje podrobnosti svojega dela, se poslovil od pomočnikov ter odšel proti zapadu. WASHINGTON, D. C., 15. julija. — Tajnik Hoover je zaprl včeraj svojo pisalno mizo v trgovinskem departmentu, se poslovil od svojih pomočnikov ter se nahaja sedaj na poti v Californijo, kj er bo obveščen dne 11. avgusta, da ga je republikanska stranka nominirala predsednikom. štorklja ubila svojega pohabljenega mladiča. CINCINNATI. O., 13. julija. — čeprav ni ša nikdar slišala o eta-••th Grkih, ki so usmrtili avoje telesno (pohabljene novorojenčke, je storila včeraj neka štorklja v xoo logične m vrtu isto star. Tri atorklje so i* va-i! > mladiče pred tremi tedni. Sol Stephan, generalni upravitelj, je zapazil, da je bil en mladič p>hab»jfc in dočim so drugi hitro rasli, je ostal pohabljeni vedno tako velik kot golob. Tekom treh tednov so večkrat opazili staro Štorkljo, kako je okušala tpovesti naokrog pohabljenega mladiča. Včeraj zjutraj pa je videl edan paznikov očeta in mater, ki sta toda skupaj kot na posvetovanju. Nato je ocfcsla mati proti pohabljenemu mladiču tor ga toliko časa ki ju vala po glavi, dokler ni bil parter. Knjigovezi odobrili Al Smitha. SAN FRANCISCO, Cal., 15. jul. Kandidatura governerja Smitha je bila odobrena tukaj na konvenciji Mednarodne bratovščine knjigovezov. Tozadevno resolucijo jo predložil neki delegat iz New Yorka. Ameriški romarji obiskali papeža« RIM, Italija, 15. julija. — Romarji iz Združenih držav, v glavnem iz Calif ornije, so bdli sprejeti včeraj od papeža v avdijenci. Bilo jih je nekako dvesto, in papež jim je rekel v svojem nagovoru: Rim je druga d cono vina vseh katolikov. Nadalje je rekel, da «o mu romarji posebno mili, ker so "bojeviti' ▼ legijah Kolumbovih vite- - - • :lj PARIŽANI PROSLAVILI DANBASTILE Ob priliki praznovanja zavzetja Bastile v Parizu sta bili počaščeni tudi dve ameriški deklici. PARIZ, Francija, 15. julija. — Prvikrat v zgodovini so igrale ameriške deklice oficijelno vlogo v pariški proslavi narodnega praznika. Ena teh deklic je bila, Miss Irena Arnold, dijakinja na Sor-boimi, ki je bila izvoljena za Ma-rijano ali kraljico ameriške kolonije. Druga pa je njena sestra Berty, tudi dijakinja, ki je bila ivoljena " od pariških, časnikarjev za častno damo kraljice, izvoljene od njih. Oblečeni v tenki beli obleki, sta obe ameriški deklici izzvali si osno pozornost, ko sta zavzeli svoja mesta včeraj popoldne na Opernem trgu. V moreči vročini skoro tropič-nega solnca sta izgledali obe ameriški deklici tako sveži in lepi kot kdaj. Stali sta na odru ter poslušali govore mestnih poglavarjev ter igranje Marseljeze in drugih domoljubnih komadov, dočim je stalo 50,000 Parižanov krog central ne-ga odra ter navdušeno ploskalo. Včeraj zvečer se je izpremenil Pa riz v obširno plesišče pod mi-1 lini nebom. Xa vsakem vogalu, zadosti bli-Zll kake kavarne, so plesali ljudje po cestah, ob zvokih jazza. V nekaterih starejših ozkih ulicah, kjer je vinarna na vsakih dvajset jardov, je bilo vse polno smejajočh se in prepevajočih ljudi. Pariz ni še nikdar izza svetovne vojne proslavil zavzetja Bastile pred 130 leti s takim navdušencem kot včeraj. Prvikrat izza leta 1914 se je staTo mesto oči vid no z opt t našlo. Dan se je pričel z običajno vojaško parado na Eltzejskih poljih, v navzočnosti predsednika Domer-gue-a, voditeljev armade, inorna rice in diplomatičnega zbora. Odlično mesto med temi je zavzemal ameriški poslanik Ilerrick. Samomor starke Mrs. Margereta Oberlies, stara 73 let, je bila ubi:a včeraj, ko je skočila skozi okmo svojega stanovanja v drugem nadstropju na Quincy Street, v Brooklynu. Njene hčerka Ana je rekla, da je trpela njena mati že tri tedne na živčni bolezni. Bubonska kuga v Siriji. BEIRUT, Sirija, 15. julija. — Dva slučaja bubomske kuge so razkrili v nekem ubeznišlkem taborišču- Oblasti so uveljavile drastične odredbe, pri katerih pomaga Near Sut B&rf. m Malo predno je zaipustil svoje mesto, je sklical Mr. Hoover krog sebe verne sodelavce in uslužbence, se jim zahvalil ter jim želel na daljnega uspeha. Njegova resignaeija se nahaja v rokah predsednika Coolidga v poletni Beli hiši v Brule, Wis., ter bo sprejeta. Ker je bil včeraj plačilni dan, je dobil Mr. Hoover svoj polmesee-ni ček, najbrž zadnjega, katerega bo dobil kot trgovski tajnik. Ko je zapustil Mr. Hoover trgovinski urad, je izgledal zelo kore-n jaški. On je močan, robusten, polni eneržije in željan politične bitke, ki ga čaka. Xa svo^i poti v Californijo se bo ustavil v Chicagu ter obiskal ipodpredsednika in Mrs. Dawes, nakar bo odšel naprej v W isconsin, da obišče predsednika I in injegovo ženo. Le par oseb je spoznalo skupino Hooverja, ko je prišla na kolodvor. Najstarejši francoski avto dospel v Berlin. BERLIN, Nemčija, 15. julija. — Najstarejši francoski avtomobil. — Peugeot model iz leta 1889, — je dospel včeraj v Berlin, da vrne obisk najstarejšega berlinskega fijakerja. Gustava Hartmana. 25 voz berlinskega avtomobilskega kluba je odšlo francoskemu avtomobilu nasproti preko Potsda-ma. a tpozdravue slovesnosti so bile hitro koneaaie, ker je razširjala starodavna kara. katero .so krstili "Locarno", take oblake smradlji-vega dima, da so vsi navzoči zbežali. Starina se je nato pripeljala skozi Brandeoiburška vrata ter mimo (predsednikove palače in zunanjega urada. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "QLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVJIK V ZDR. DRŽAVAH. PREM0GARSKA KONFERENCA 0DG0DENA Sestanek političnega komiteja United Mine Workers of America je bil razpuščen do ponedeljka popoldne. — Sestanek je bil sklican, da določi bodočo unijsko politiko v poljih mehkega premoga. IXDrAXAPGLTS, Ind., 15. jul. Včerajšnja seja, ki je trajala skoro tri ure, je bila iapoLnjema z govorom W. J. Sneeda iz Herrina, IlLionis, podpredsednika illinoiške-ga okraja unije. Glasi se, da je o-brazložil na obširen način uuijski položaj v rovili mehkega premoga! v Illinoisu. Predsednik John L. Lewis, ki je molčal izza pričetka kitajske seje v sredo, ni hotel ničesar izjaviti glede seje ali napovedovati, koli-koliko časa bo trajala prihodnji teden. Nekateri okrajni zastopniki, ki so prišli v Indianapolis ne-1 pripravljeni na daljši sestanek, pa so dali izraza svoji želji, da se konference čimpreje zaključi. Glavni -predmet debate je bil o-čividno, če naj ostane Jacksonvill-ski dogovor iz leta 1924 uspešen temelj za unijsko sovdeležbo pri mezdnih pogajanjih. Pridržan radi umora suhaškega agenta. _ ALBANY, N. Y„ 15. julija. — Barva r Zeullo, ki je bil pridržan v zvezi s smrtjo Coving Washbur-na. praliibieijskegra agenta, tekom lie.ke^a včerajšnjega revolverske-ga ,boja, bo obdolžen v pondeljek umora po prvem redu, kot je objavil urad okrajnega pravdnika. Hughes se je posvetoval s Seipelom. DUNAJ, Avstrija, 15. julija. — Bivši ameriški državni tajnik Ch. Evans Hughes se je danes več kot dve uri posvetoval z avstrijskim kancelarjem Seipelom. Razpravljala sta o avstrijskih problemih s posebnim ozirom na Italijo. Nobile je jetnik na Citta di Milano. STOCKHOLM, Švedska. 15. junija. — Dnevnik "Dagblad" je dobil baje iz zanesljivega vira poročilo. da je general Umberto Nobile jetnik italijanske vlade ter da ne sme zapustiti ladje "Citta di Milano", dokler ne da svetu natančnega pojasnila o katastrofi "Italie" in poznejših dogodkih. PRIPRAVE ZA SVEČAN POGREB AVIJATIKA E. CARRANZE Mehiški letalec Carranza, ki se je smrtno ponesrečil v New Jersey, bo odveden domov z železnico. — Ponudba glede bojne ladje je bila odklenjena. — Predsednik Coolidge je dal izraza žalosti naroda nad smrtjo. MEXICO CITY, Mehika, 15. julija. — Posebne odredbe, s katerimi je bil po smrti imenovan kapitan Emihano Carranza divizijskim generalom s službenim rekordom, ki se zaključuje s pripombo: Umrl v bitki, — so bile izdane včeraj v vojnem departmentu. Napis s sličnim službenim rekordom bo izklesan tudi na njegovem grobu. .Dva naroda. Ji kojega enemu je! prišel kot prijateljski letalec na' misiji dobre volje, in drugi, za katerega se je boril ter vprizoril polet, da izvrši narodno diplomatič-no obligacijo, sta se združila včeraj v obžalovanju radi smrti ge-g en era 1 a Emiiiana Carranza. Mehika je žalovala nad izgubo enega svojih najmlajših in najbolj pogumnih letalcev. Združene države pa .so plačale oficijelen tri-but ipotum predsednika Coolidga, mlademu, pilotu, ki je izgubil svoje življenje v osamljenem delu. New Jersey a v četrtek ponoči, ko se je nahajal na poti iproti domu v svojem Rvan monoplanu. Predsednik Coolidge je ponudil predsedniku Callesu bojno ladjo "Florido", da odvede truplo mladega letalca v Mehiko, a ta ponudba je bila včeraj zvečer odklo-' njena. Mehiška vlada je sklenila prevesti truplo avijatika domov s posebnim vlakom. Državni department je Informiral včeraj poslanika Telleza o tem sklepu mehiške vlade. Dan prihoda trupla Carranze v Mexico Citv bo proglašen za dan narodnega žalovanja. Truplo generala Carranze je dospelo v soboto zjutraj v Xew York 111 .prevedli so ga v Campbell po-grebniski zavod na Broadwayu. Tam bo ležalo truplo 22 let starega letalca do časa, ko bo odvedeno v Mexdeo City. Fašisti proti kontroli rojstev. MILAN, Italija, 13. julija. — Fašistovski organ, Popolo d'ltalia, katerega je preje urejeval Mussolini sam, je trdil včeraj, da se bo sedanje prebivalstvo Italije, ki znaša 50 milijonov, v doslednem času skrčilo na trideset, če s,e ne bo ustavilo rojstne ko>ntrole v severni in centralni Italiji. List seveda ne pravi, kako bi bilo mogoče izsiliti to ustavljenje. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati« da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Ps- j datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno is, ako bosta vpoitevali nsflo as* nesljivo ter točno postrežbo. - aa * a__POSEBNI £hnmr* PODATKI Din. 1.(100 .......... 9 18.40 Lir 100...........«9 6.M Pristojbina za izpla ni. m KM m MM m« ,, am Hla ameriških dolar Din. 1.600 ------ ... 9 46.76 Ur 200............ fll.60 kT v joeoaiaviji i„ | Din. §000 .......... 9 91.00 Ur 300 ............. 916J9 znmš* kak<* sledi: sa $2a, ali Din. 10,000 ........... 9181.00 Lir MO............. 917.7» nmjl mesek 75 een. j lt.no.......... 9200,00 Lir 1000 ............. 9RH SVSS j •d vsakega dolarja. i Nakasfla ps brzojavnm pim liniiijii« v najkrajšem lasa ter ra- Z« trote ps | ■aams sa stnika |L dsgsvitv* j SAKSER STATE BANK j 82 CortUmdt Street. w.€onuw>T«w . hit Ne»* Yorlc. N. Y. j SOCIJALISTI NASPROTUJEJO J. J. RASK0BU Socijalistični voditelj N. Thomas je napadel Ras-koba, ker ne mara njegovih industrijalnih stikov. — Smith je bil zopet napaden. ALBANY, N. Y„ 15. julija. -Včeraj se je pokazalo, na drugi seji neoficijelne državne konvencije soeijalistične .stranke, da je za-jdel na nekaj odpora poskusni o-j situtfk državne socijaLLstične i>lat-I forme, v kateri je bil napaden go-verner 8mitii in Tammany Ilall. Charles Salomon, prejšnji new-vorški občinski svetnik, ki je bil izbaenjen, je rekel včeraj zvečer, da je treba materijalno iapremeni-tL^platformo, ki ni še pripravljena za predložitev na konvenciji. Malo pa je vrjetno. da se bo kaj omililo napade, namer jene na Smitha. X o rman Thomas, socijalistični kandidat za predsednika, je vprizoril nov napad na governerja Smitha včeraj zvečer na nekem banketu, ki se je vršil pred konvencij sko sejo. Rekel je: — Jasno je, da hočejo demokrati ujeti delavce s tem, da mahajo pred njinii z Lzbežno steklenico piva. d očim jih izročajo z dušo in telesom Raykobom Wall Št. Socijalistični nominiranec je o-brnil svoje topove tudi proti Ra-skobu, novo imenovanemu demokratičnemu narodnemu načelniku. — .Tohn J. Raskob mi le načelnik open shop General .Motors. Spojen je tudi z Du PontovimJ interesi ki . Se živeči pa zro s ponosom 11a plod svojega dela. Mladino vzgajajo 11a temelju svojih tridesetletnih izkušenj ter ji kažejo pot k še večjemu napredku, ki so si' ga v srcih zasnovali ter je prevel vse njihovo stremljenje, j Vse članstvo, brez izjeme, je vsledtega tako prepojeno^ z ljubeznijo do Jednote, da ni nikjer nobenega rušilca, pač pa gradilcev toliko kot članov. Izčisčena in izkristalizirana stopa v četrto desetletje. Miselno je tako sveža kot je bila ob rojstvu, se ne-j prestano bliža visk,u svoje mladeniške moči in čvrstega, razmaha. Vedno bolj se Združuje pod njenim okriljem .vse, kar stremi po resnični enakosti, neodvisnosti in bratstvu. Ob tridesetletnici trdega, vztrajnega in uspešnega de-1 la ji izreka 44Glas Naroda" iskrene čestitke. ŠE ENKRAT NO BILE Navedli bomo še par dejstev, ki jih je objavilo včeraj časopisje ter se tičejo ponesrečene ekspedicije laškega generala Nobila v severne kraje. Ko je treščila gondola "Italie" ob led, se je nahajalo v balonu šest Italijanov, katere je veter neznanokam odnesel. | Devet jih je ostalo na ledeni plošči. Med njimi ge-' neral Nobile, poveljnik ekspedicije. j Trije, kapitana Filippo Zappi in Alberto Mariano' ter švedski znanstvenik Finn Malmgren, so vzeli seboj' nekaj provijanta ter se odpravili proti robu ledene plo-' £če, hoteč dospeti na celino. Prvi izmed vseh je bil resen Nobile ter poslan na f.rovijantno ladjo "Citta di Milano", odkoder razpošilja* zanimive brzojavke. Moštvo ruskega ledolomca "Krasina" je rešilo sedem Nobilovih spremljevalcev: najprej pet v bližini rde-' čega Nobilovega šotora, nato pa še Zappia in Mariana. J>r. Finn Malmgren je bil mrtev. Vedno bolj se vzdržujejo in potrjujejo vesti, da sta pustila vitežka spremljevalca Zappi in Mariano dr. Malm-grena samega umreti. Dne 13. julija je dal poslati Nobile s svoje provijant-Ke ladje "Citta di Milano" sledečo informacijo v svet: — "Kot smo dognali, je umrl dr. Malmgren vsled mraza dne 15. junija. Nobile je boljši. Njegova psica1 STitina se dobro počuti.—" ---- ■__ ADVERTISE in "GLAS NARODA"! —-■---^-" - -- .--.'.' V III III......■■■■■ - • ..........■ - - - ■■ - •__•- - — ^ - - ' •T •_e " -i • f l ee Zanimivosti iz Jugoslavije. Tragična smrt dveh vojakov. Iz SLska poročajo, da je vlak povozil med Sit»kom m Capragom vojaka Vitomira Dimitrijeviea, ki je služil pri 26. pešpolku v Sisku. Vojak se je ponesrečil po svoji J iknivdi, ker je hodil po progi, ko I je £>ri vozil brzovltfk iz Siska. Lokomotiva je nesrečneža zagTabila in ga vrgla pod kolesa. Vlak je vojaka porpolnoma ra-zmesaril. Isto noč se je pripetila Še druga nesreča, čije žrtev je postal tudi vojak, j Vojak Kosta Botie je hodil ob progi med Siskom in Gredo. Približal (se je tovornemu vlaku, ki ga je i povozil. Vojak je težko poškodovan in ni upanja, da bi okreval. (Tudi ta nesreča se je pripetila po ' krivdi vojaka samega. Teižko poškodovanega vojaka so odpeljali z (brzovlakoon v zagrebško bolnico. 'Komisija, je preiskala teren, kjer se je nesreča pripetila. Mladoletna morilka. Iz Ogulina poročajo, da se je te dni zagovarjala pred tamošnjim sodiščem neka Mara Benie. 16 let I stara, ki je tajno umoriLa svojo svakinjo Jano iu n jeno 2-letno delte. Mara je zločin pred sodniki primala, branila se je .pa z izgovorom. da je umorila svakinjo hi dete. ker sta jo brat Pavle in svakinja vedno preganjala in trpinčila. iMara je živela pri svojem bratu in mil pomagala tpri gospodinjstvu. Mrzila je svakinjo že dolgo in so-jvraštvo je doseglo vrhunec, ko je svakinja naščuvala brata, da je sklenil rzgraati sestro iz hrše. Mara je sklenila, da se krvavo osveti. Izrabila je priliko, ko je Jana odšla na Mrežnico iprat perilo. Zasnovala je (peklenski načrt, kar sama priznava. Umorila je torej svakinjo premišljeno. Mara je vzela sekiro in rekla starejši sestri, da gre sekat drva. Približala se je svakinji, kii je nrč hudega sluteč prala ob potoku, in jo udarila s sekiro petkrat ,po glavi. Jana se je zgradila »na tla in takoj rnnrla. Mara je pa pobesnela. Začela je tolči s sekiro ipo mrtvi svakinji ter jo raz-mesarila in vrgla v reko. Očistila je nato svojo obleko krvavih ma-džev in je tudi oprala perilo in ga nesla domov. Hotela je zabrisati vsako sled. Doma je Mara rekla bratni. da je Jana odšla ter naj jo poišče. Mara je bratu pokazala drugi kraj in nesrečni mož ni mogel najti umorjene žene. Mara je zatrjevala 'bratu, da je svakinja najbrž utonila in da je dete samo skočilo -zanjo v vodo. Pred sodniki se je zagovarjala zelo spretno in na vsako vprašanje je odgovorila samozavestno dn premišljeno. Ko jo je sodmik vprašal, kaj je storila z detetom po umoru svakinje, je odgovorila, da je dete naj,prvo odnesla seboj na dom in ga hotela taan umoriti. Potem si je pa premislila in ga vrgla v vodo. Dete je seveda utonilo. Morilka je tudi tzjarvila, da ji ni bilo žal otroka, ker je imela edino misel, da zabriše za seboj vsako sled. Na \iprasanje, zakaj je udrihala s sekiro po Jani še po iprvem udarcu, je morilka odgovorila, da je mislila, da Jana še živi. Xa vprašanje, ali se je kesala zločina, je Mara odgovorila, da ne. Kot priči sta bila zaslišana samo moril kin brat in starejša sestra, ki je tudi živela pri bratu. Izpovedala sta, da so živeli vsi z umorjeno svakinjo precej dobro in zadovoljno. Brat je »zahteval za sestro, ki nm je umorila ženo in otroka, najstrožjo kazen. Mara ni obiskovala šole in je bila v svojem življenju samo trikrat v cerkvi. Vzgojena je bila slabo in se nihče ni brigal za njo. Upoštevajoč te okoinosti in .pa mladoletnost morile. jo je sodišče obsodilo sao na 10 let ječe. Velika železniška nesreča. Iz Osijftka poročajo, da .se je pripetila na tamošnji postaji blizu Vinkovške ulice velika nesreča. Lokomotiva sla vonsko-podravske železnice je manevrirala po progi in povozila 7-letnegra učenca 2. razreda osnovne šole Miloša Ve-lina. Dpček se je z otroci igral ob progi in je stal na progi ravno, ko je pri vozil a komotiva. Lokomotiva je dečka zagrabila za obleko in ga vlekla kake 4 m za seboj, dokler ga ni vrgla v kanal, ki vodi pod progo. I>eček je v ka-naln izdihnil. Zdravstveno policijska komisija je ugotovila, da je deček sam zakrivil nesrečo, ker železniška uprava ni odgovorna, če se jei gTal na prepovedanem kraju in so bile zapore spuščene, službujoči železničarji so pa dajali 7>redpisane signale. KAKO JE MOGOČE ZADOSTITI OTROKOVI SLADKOSNED-KOSTI. Materam ni treba posebej praviti. da imajo njihovi otroci radi sladke stvari. Cc bi bilo po njihovem, bi se ves dan gostili s kendy- jem. Pri igri uporabijo dosti eneržije in to eneržijo je treba nadomestiti. Energijo se da nadomestiti s slad korjem. Da -boste dosegli dvojni namen, dajte otroku Lion Brand Condensed Milk, namazano na kruh in ga imenujte "cream jam". Je sladkega okusa .ter vsebuje poleg sladkorja tudi čisto smeitansko mleko. "•Cream jam" so prve začele dajati angeške matere svojim otrokom. Navada se je pozneje razširila tudi po Ameriki. Agitirajte za "Glas Narodanajvečji slovenski dnevnik t Ameriki ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki Izvirajo iz poslovanja v velikem obratu, pridejo iim&im strankam v korist. Naii streftld za penam rnna nakazila so manj«, vsled Cezar so cene pri nas nižje kot prt agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v iz vršen je v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo, tako obširne zveze, da se posveta našim nalogom največjo po i (misel. Naše denarne nakaznice nrtpsfiljrm« z vsakim brzoparni-kem, ki odpluje iz New Yorfca — toraj brez zamude In na-daljnega posredovanja. Naše eene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda**. Za zneske nad raftmamo primerno nlijo ceno, ka- tero Vam radevolje spsroflms predne nsm pošljete nalog. 111 t—■■ nmfrei podov o strankami izven New Yorka. kar dokazuje, da se lahko okoristi s našim poslovanjem vsak. pa aajsfcs še tako daleč pni od poslovnega medlMa Amtitke. Pošljite toraj Vašo prlhofejo denarno pošiljatev nam v Izvršitev. SAKSER STATE BANK sonoanmiR, RVTOU RAZNE VESTI NAJBOLJ SAMOTNI LJUDJE NA SVETI' Prebivalei male skupine otokov Tristan da Cunha so gotovo med tistimi prostovoljnimi samotarji, ki so najbolj odrezani od sveta. Otočje je oddaljeno kakšnih 3000 km od Rta dobre nade. a v časi pre mine tudi poldrugo leto, ne da bi se mu približala ladja niti na daljavo obzorja. Kako živi teh 2."» revežev. ki tvorijo prebivalstvo o-toeja. .si potem lahko mislimo. Tn kdor si tega n*1 more sam predstavljati. se lahko pouči iz pisma, ki ga je prejel pred kratkim dnevnik "Sydney Morning Herald" v Sydneyn na Avstraliji. Pod debelo napisairmi mednarodnim znakom KOS. (Save Our Souls — Rešite naše dnše). ki zove na pomoč, je stal nenavadni naslov: Kateremukoli vodilnemu listu v Svdneyu. Xa prostoru za znamke je bila o-pazka: Tu nimamo znamk. — A še bolj pretresljiva je bila vsebina pisma s pozabljenega otočja. Pravi: Prosimo Vas. bodite tako dobri in nam pomagajte v naši zapuščen osti. Ali ne bi mogli bro-darjev naprositi, da bi vozili na potu v Ameriko mimo nas? PODKUPLJENI VOJAŠKI ZDRAVNIK Vojaško poveljstvo v Przemvslu je odkrilo veliko sleparsko afero. Številni civilni in vojaški zdravniki, med njimi vodja vojaške bolnišnice polk. Zmigieski, so se dali podkupiti in so vojake superarbi-trirali pod pretvezo raznih bolezni, ki jih ni bilo. Prišlo je do mnogih aretaeii. ' STRELA TREŠČILA V SKUPINO TURISTOV Med divjo nevihta na Tamisch-baicliturmu nad Tieflauom je treščila strt|a štirikrat zaporedo ma v skupino štirih delavskih turistov, enega ubila, tri pa težko o-žgala. Rešilna ekspedieija jih je spravila v dolino kjer so ubitega pokopali, ranjemee pa oddali v bolnico. MED FOTOGRAFIRANJEM PADLA V PREPAD Zobozdravnik dr. Rt&nard iz Lyona se je odpravil s svojo ženo in nekim prijateljem na vrh ma siva Belledonne. Tam ju je hotel prijatelj fotografirati, toda med to proceduro je izgubila Regnar-dova ravnotežje, oprijela se je moža in oba sta strmoglavila v 200 m globok prepad. Njiju trupli je našla rešilna ekspedieija popolnoma raztreščeni. H AT V ANY OBSOJEN Proces proti znanemu madžarskemu publicistu in nasprotniku Horthvjevega režima baronu Lu-doviku Hatvanyju se je v Budimpešti pravkar končal. Hatvanv je bil obtožen, da je v tujini s svojimi članki vzbujal mržnjo proti Madžarski in zlasti proti sedanjemu režimu. Sicer se je sam javil sodišču, a so ga vseeno obsodili na strogo kazen 18 mesecev ječe in 150.000 pengov "odškodnine". Iz. gubi I je za dobo pet let vseh poslov in državljanskih pravic. Dr. Aleš Ušeničnik 60 letnik. Profesor ljubljanske teološke fakultete, slovenski znanstvenik dr. Aleš Ušeničnik, praznuje svojo 60. letnico v popolnem zdravju in sredi neumornega znanstvenega dela. Strela ubila delavca. Ob nevihti, ki je nenadoma nastopala. je udaTila strela v kanalizacijske naprave, katere izvršuje za mestno ofbcino v Melju zadaj za vojašnico stavbno podjetje Aceet-to in drugo vi. Delavec France Rop, doma iz Ptuja, stanujoč na Po-b rež ju, je obležal mrtev, njegovega tovariša Franca Požrla pa je vrglo daleč stran in se mu razen neznanih opeklin ni zgodilo nič tlega. Nesrečni France Bap je bil lele .cn dan prej prišel r alužbo, ki ae je zanj tako WaodepoJnd' kon-Sala. « Governer Smitk demokratski predsedniški kandidat. govori za radio. Dopis. S pota. Xa Ely. .Minn. umrl rojak Jo Itn Prijatelj, duma iz Kibniee na Dolenjskem. V rudniku je delal nad oscinintridesel let. Zji<1c1 ga je'mrtvoud. Star je bil <»:* let ter je spadal k društvu št v. 2 .J. S. K. J. Pogreb je bil dne 10. julija dopoldne. I "deležba jt- bila bolj piv-la. ker ji* večina članov zaposlenih. Zapušča soprogo in družino, kateri izrekam iskreno sožalje. Matija Pogorele. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI za leto 1927 »o sledeče: VODNIKOVA PRAT1KA u leto 1028; HIŠA V STRUGI, povest; VLA1) K A IN MI TKA, opisi; VODNIKI IN FRRKOIU, (zgodovinska razprava). Člani so jih že prejeli. V ZALOGI IMAMO &E NEKAJ IZVODOV CENA VSEM ŠTIRIM f 1.50 Kdor hoče postati član te družbe ta leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za član* je samo $1.00 na leto i^aroifla pošljite na: — "Glas Naroda" 82 Cortlandt Street, New York ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavil Dr. F. J. KERN ■ . Cena s poštnino SAMO $3. Knjiga vsebuje nauke o izgovar-javi angleških besed; vaje sa učence angleščine; berila in članke a alikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). NaroČila pošljite na: -'GLAS NARODA" 82 Ccrtfendt SI Mm York ______ Peter Zgaga | Po tioljrih, dobrih letih s*ta se srečala prijatelja. — Kako je pa s tistim tvojim ljuba vniin razmerjem! — Nesrečno se je koiu-alo. Jako 11»' srci" n o. — Ali je umrla .' — O ue. poročil sem se ž njo. * Odločen možak je prišel na so-iišče, s«* malo odkašljal in rekel: — Od >voje žene bi se rad ločil. — Ura. — je odvrnil .sodnik, — pa imate ikak vzrok Brez vzroka ne ločimo nikogar. — Laže m i iu slepari me. — S kom va> slepari — Z besedami in obljubami. — Natančnejše povejte. — Kadarkoli jrrem zvečer ven, mi pravi; — Le jdej, či- te ne bo do dvanajstih, domov, se bom obesila jlIi pa. plinom zastrupila. To govori že celili pet naj nt let. Celih petnajst let sem potrpežljivo ča- . kal ter dosledno lifnlil šele ob eni ob dveh domov. Sedaj sem so prt naveličal, kajti do danes še ni ( izpolnila svoje obljube. * Gorje za zakon zreli sestri, ki ima sednm ali osem let stjrega brata. Keviea je vseg-a pomilovanja vredna. Kajti tak otrok je po-• osebljena zloba, če ga neprestano ne pita s 'kendijem in denarjem. Zaročenec je nestrpno čakal v sprejemni sobi. Za oh očimih sta s«j domenila, da gresta na veselico, — in res se je šla še ob sedmih oblačit, pa je ob ipoldesetih še odniko-der ni 'bilo. Njen mali bratee se je poredno smejal. — Kaj vendar ipočne? Sedaj bo že itak prepozno. — O, do jutra lahko čakate, pa je ne ho. — Ali je jezna ? — O. gotovo je jezna. — Zakaj pa.' — Zobe sem ji skril, ker me jo zjutraj natepla. * Grdim ženskam prija starost. Na starost namreč lahko od dne do dne z veseljem in zadovoljstvom opazujejo, kako gine lepota njilio-liovtli lepih prijateljic. ¥ Ogledalo je sovražnik ženske, toda brez tega sovražnika tir more prestajati. Sovraži fra z as t ran njegove brezobzirnosti. ker ji vedno resnico razodene, kadarkoli pogleda vanj. Navzlic iemu ga mora vsako uro. kake pol ure. vsakih pet minut vprašati za svet. * Ljubeznjiva ženica je nepresta no prosila in nadlegovala moža, da bi smela k morju na ipooitnice. — Prosim te. pusti me k morju, — jra je prosila. — Vsako noč bora sanjala o tebi. Mož je 'preštel svoje prihranke ter takole odločil: — Nimam dovolj. Veš kaj, kar lepo pri meni ostani in vsako noe o morju sanjaj, pa bo vseeno. * V vagon, kjer je sedel znani senator, sto stopili časnikarski poročevalk« ter ga obsuli z vprašanji: — Ali ste za sušo, ali za mokroto? — se je glasilo vprvo vprašanje. — Čakajte malo. skozi katero državo se vozimo sedaj ? * Vse stremi po rekordih. Tako namerava na*primer neki mlad fant korakati peš iz San Franeisea proti New Yonku ter spotoma s^eti, koliko korakov bo napravil. Zakaj pa ne, če bo šlo vse posreči. Toda če bi se že v bližrai New Yorka spodtaknil, padel in pozabil, do koliko je naštel. Revež bi moral od kraja začeti. * Sama sreča, da je ameriški narod najbogatejši narod na svetu. Če bi ne bil, bi ne mogel plačevati pretiranih cen, ki jih zahtevajo butlegarji za svojo robo.« - ■ KRATKA DNEVNA ZGODBA LJUBEZEN GUY DE M AT PASS A XT; Mravi'lo se je. .\a mizo >o pri-na>li t uj. Vila je .stala tik ob morju. Zadnji ž.arki zi»!m jajovff^a solu-ca Jso obsevali redke «>bla«*ke na zapadli. Sredozemsko morje je bilo mirno, brez linjmanjnih valov, tiho kakor umirijoei dan. podobno o-Kromi, jčlulki kovinski deski. Tam daleč no .se kopali gorski fifreiieui v žarki zahajajočega fioln- V družbi .-.e je »ovortlo o ljulw*-zni. Razpravljali so o tem starem predmetu in ponavljali • trdit ve, ki so bile že neštetokrat izgovorjene. Poedine be.seo izgovarjali tako počasi, da je postalo mnogim dolgčas in šele ko je nekdo omenil l jube asm, je kramljaje nekoliko oživelo. — Kaj j" mogoče ljubiti nepre. trgoma več let — — potrdili nekateri. — WT — ugovarjali drugi. Kn in drugi ,sn navajali mno^e vzroke i primere, da bi podprli svojo trditev. In vsi moški in ženske so pripovedovali o lastnih izkušnjah ter govorili o stvareh, ki no bile že .stokrat premlete. K;ir »se je znpledal nekdo v dalja-vo in vzkliknil: — Poglejte, kaj je pa to: Na morju, tam daleč nad obzorjem je molelo kvišku nekaj o-gromega, tem«*g«. Iieopredel jene- ga. Dume so z zanimanjem opazovale ta pojav, ki Še nikoli nLso V klele. Nekdo je vzkliknil: — To je Korzika! Vitli se tu dva — ali trikraa v letu, če je o-zračje čisto, brez najmanjše megli- ce. Dobro .se je videla obala in s snegom pokriti morski jrr«beni. Vsi ko se čudili temu nenadnemu pojavu. Kar .se je Oglasil gospod, ki je ves čas molčal: — Vidite, ji^r poznam, ta otok, ki se nam je prikazal tako npriča-kovano, kakor da bi hotel odgovoriti na naš pogovor. In .spominja m«? neobičajnega primera trajne ^ Ženskam ^ V> v kritičnih časih. Tisoče- X/g re ga slave in ga redno N. uporabljajo. Dobite ga v > P> Ik Severa'« <4 i regulator j - ljubezni, nepopisno srečne ljubezj ■ ni. Povem vam, kako je bilo. Pred petimi leti sem potoval po t Korziki. Ta divji otok poznajo pri ■ nas manj ne^o Ameriko, da.si se resto vidi s francoske obale tako, kakor danes, Mislite .si še neurejen svet, puščobo visokih .strmih gora, kamor še ni prodrla kultura. V dolinah živ«' ljudje malone še primitivno življenje. \Vke*ra večera sem se ustavil po naporni hoji pred kočo ob vznožju visokf <*ore. ki .sem jo za gledal prvo. je bila priletna ir, v trdem delu za obstanek onemo-el< i. Mož. sedeč na klopi, je samo gla. To se ji je poznalo na prvi po-prikiinal v pozdrav. Žena se je hitela opravičevati zanj. — Oprostite, gospod, gluh je. Star je že štiri in osem deset let. Govorila je v čisti francoščini, kar me je presenetilo. — Kaj niste Korzičanka ? — sem jo vprašal začudeno. — Xe. nisem, — je ogovorila. Z možem živiva tu že petdeset let. Strah in groza me je obšla na mi.sli na Jako dolgo bivanje v tej pusti samoti. Stopil sem v kočo. Starec je ostal zunaj in jedel prežgano juho, zelenjavo in jagode. Sree se mi je .skrčilo pri pogledu na bedo. ki je vladala v koči. Kako siromašni in bedni so bili ti ljudje! Stara ženica me je zdramila iz teh misli. — Prihajate iz Francije? — je vprašala. — Da, potujem za zabavo. — Morda iz Pariza? — Xe, iz Xancyja. Presenečeno me je pogledala. — Iz Xanevja ste, pravite? Ali poznate prebivalce tega mesta? — Da. malone vse. — Kodbino de »Sainte-Alaize tudi? i Da, zelo dobro. To .so bili dobri prijatelji mojega očeta. — Kako se pišete? Povedal sem ji. Dolgo me je gledala, potem je pa dejala zamišje- : no: — Da. da, že vem. Kaj pa Brix-anovi, kako se jim kaj godi? — Vsi so pomrli. — Ah, a Sirmontovi? Ali jih : poznate? i — Da, zadnji je zdaj general. • In z drhtečim glasom je starka *s zašepetala: - tj — Henri de Sirmont je moj brat. Začudeno sem jo pogledal. Toda > takoj sem se spomnil čudnega do-i jroka. Bilo je pred davnimi leti, ko * se je mlada, zelo lepa in bogata , Zazanna de Sirmont poročila s husarskim podčastnikom, ki je slu. žil v polku njenega očeta. Bil je postaven fant, kmetski i sin. Uniforma mu je zelo dobro i pristojala Ugrabil je hčerko svojega polkovnika. Zaljubila se je i vanj takoj, ko ga je videla v eska-dronu. Toda kje sta se domenila, kje ji je priznal svojo ljubezen?.... Tega ni nilieee vedel. Nihče ni slutil, kaj snujeta. Nekega večera, ko je bil fant že prost, sta izginila. Iskali so ju povsod, toda zaman. Potem so mislili, da sta šla prostovoljno v smrt. A jaz sem ju našel v tej pusti samoti. — Da, se že spominjam, — sem dejal. — Vi ste gospodična Zuza-na. Prikimala je. Debele solze so ji pritekle iz oči. Potem se je obrnila k starcu, ki je & vedno sedel nepremično pred kočo. Pokazala je nanj, rekom: — To je on. Poznalo se ji je na očeh. da ga še vedno ljubi. — Ali ste bili srečni? — sem jo vprašal radovedno. — Oh, da, zelo srečna, vedno sem bila zelo srečna in vrniti bi se ne hotela. Zgrozil sem se nad tako globoko ljubeznijo. Bogato dekle, se je udalo preprostemu fantu in posta« Io prostovoljno kmetica. Prostovoljno se je odrekla vsemu udob-stvu, vsemu razkošju in sijaju, ki ji ga je nudil njen stan. In še vedno je ljubila. Z veseljem je jedla suhe jagode in spala na trdi postelji. Mislila je samo na to, kako naj mu posveti vse svoje srce. Nikoli bi ne mogla biti srečnejša. Stari gospod je umolknil. Neka dama je dejala: — Ta ideal je bil prelahko do-seglj v. Kaj takega more storiti samo nora ženska. A druga dama je pripomnila. — Kaj za to, srečna je bila pa vendarle. A tam na obzorju je polagoma izginjala Korzika in puščala za seboj dolgo senco, kakor da hoče sama pripovedovati o sreči dveh src ob vznožju visoke gore. Ljnbosumen cigan. V okolici Krope je nastanjena ciganska družina Reinhartova, h kateri spada tudi cigan Andrej Gartner. Mad i cigan se je zaljubil v 31-letno ciganko Angelo Rein-hartovo in jo venomer nadlegoval 6 svojimi ljuba v mi m i ponudbami. Pretekle dni sta se vročekrvni cigan ter Angela Rainhartova zopet sprla. Prepir se je končal precej tragično. Andrej Gartner je nenadoma pograbil nož ter sunil z njim oboževanko v hrfoet tik pod; pleči. Zadal ji je skoraj smrtno nevarno rano. Ciganko so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico. Njenega oboževatelja so prijeli o-rožniki ter ga! odvedli v sodne zapore v Radovljico. _r_ Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in *te z njih postrežbo zadovoljni, da oglaša* jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vrnem. 1 XW»k Nanrib*. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANQUAQK INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU VPRAŠANJE ZAPUŠČENIH FARM. KRASEN RAZGLED se nudi predsedniku Coolidge-u izpre njegovega ]>oletnega doma v Brute. River. \Vi>. Zemljiška melioracija (land re-. clamation), t. j. pridobivanje pu-[ ste zemlje za poljedelstvo, je bil osnovni program Združenih držav ^ do svetovne vojne. Mnogo milijonov se je potrošilo za izboljšanje prostranih površin javne zemlje in za velike irigacijske (namakalne) 1 naprave. Toliko domorodni Amerikam?!, kolikor priseljenci so se ' pozivali, da dovršijo "pridobivanje zapada" in v •splošnem, naj st 1 ogibajo preobljudenim velemestom ! in naselijo na deželi, da se posvetijo staroslavnemu -poklicu poljedelstva. ! Mnogo priseljencev se je odzva-' lo temu pozivu. Nekateri so prevzela javna zemljišča, s}>osobne v% preobdelavo v farmo, takozvane 'homesteads7', vkolikor jih je Sej preostajalo, drugi so si nabavili farmska zemljišča v srednjem zapadli dn v se ve-r »zapa du 7 dočim mnoge druge so privlačile zapuščene farme na vzhodu, zlasti v Xew Englandu, ter jih v kratkem easu spremenili v produktivne njive. Za svetovno vojno je sledila doba resnih gospodarskih :iriz in re konstrukcije, v kateri sta industrija in poljedelstvo trpeli. Industrija pa se je hitro oporavila, dočim poljedelstvo še vedno boleha. Problem poljedelstva obstaja v tem, da se najdejo primerna tržišča za ameriške poljedelske produkte in ne več toliko v tem, da se poviša poljedelska produkcija. Dejanski stvar je taka, da irrao?o prebitek žita, prebitek bombaža in da celo v mlekarstvu in preretni-narstvu smo bržkone dosegli točko saturacije. Vsled tega je prizadevanje za nove irigacij-.* in rekJa-macije pojemalo in število zapuščenih farm zopet raste. Ameriški ekonomisti ne uvide-vajo nikakega razloga, zakaj bi se pritoževali mad zmanjšanj-«a obdelane površine, kajti vsled modernih poljedelskih metod, z rabo boljših strojev in večjo rabo apna in gnojil -se more letina znatno povedati že na farmah samih, ki so sedaj obdelane, ne da bi bilo tre-:ba (povečati površine poljedelske zemlje. V sanni državi iNew York imamo štiri milijone akrov zapuščene farmske zemlje. Dr. G. P. Warren od newyorške državne poljedelske šole pravi sledeče "v tem pogledu: "Tekom minulih 45 let se je površina farmske zemlje v državi Xew York zmanjšala za 19 odsto, ali istočasno so se toliko povečale, da je skupna produkcija danes za 7 odsto večja kot leta 1880. V isti dohi se je Skupna produkcija mleka povečala za 21 odsto. "Moje «mnenje je, da, ko bo treba več hrane, bomo prav zlahka v stanu povečati letino za 25 ali 50 odsto potom večje rabe apna, gnor jH «n opečnih^ odtokov na farmah, ki so že «ed*j obdelan«. "Majbai akedn&M jib j**id* ti asi Mjmifiia Jnpfc* kakor 4 - --• "H?-- • ' " ' ' '' r tudi statistike same dokazujejo, da letine v teh farmah niso bile' nikdar dobre. Nedaven pregled j 30.000 akrov na Connecticut Hill .bi rzu Irhatra je pokazal, da je bila j zemlja rabljena tako-le: njive so^ 'zavzemale 3 odsto. seno 8 odsto,' j drugi pridelki 6 odsto. pašniki 7.' odsto. .pusto poseko v je 45 odsto in; gozdovje 31 odsto. Pregled 15.000 j ! akrov v občiaii Pharsalia, Chenan-! i i go County, je pokazal, da je vrednost pridelkov prodanih ali pa i uporabljenih na farmi, znašala) $3.86 za aker izščiščene zemlje.1 Stroški, da se to pridela, kot krme in gnojila, so znašali $1.55 za| aker. Tako je preostajalo le | za ker za plačila na obrestih inve-'stk-ije. davke in poldrugokratne |delovne dni. Te ilustracije so pr?-' eej značilne za jako borno produkcijo zapuščene farmske zemlje v državi New York"'. I Zapuščena zemljišča, ker imajo tako nizko produkcijo, niso sploh potrebna po mnenju Dr. "W&rre f na. ''Ljudje še nadalje plačujejo davke od približno 50 centov za aker, dasi nimajo nikakega dohod-: ka od take zemlje, to pa zato, ker upajo, da jih prodajo n?komu, k:' ne pozna razmer. Lastniki bi mo-' ral i dobiti nazaj vplačana davk3.t Mnogi ljudje so izgubili ne nr:-' hrankov svojega življenja, marveč tudi zapravili najboljša leta svojega življenja, ker so skušali živeti od tako nerodovitne prsti". Po mnenju dr. Warren a najboljše, kar bi mogla država storiti s temi zapuščenimi farmami, bi bi-! lo to, da jih pogozdi. j Sieer, New York ni tipična poljedelska država. Tudi večina new-j englandskih držav je odvisna od poljedelskih pokrajin zapada £a' večji del poljedelskih pridelkov, ki jih uporablja. Vsled modernih pre- j voznih sredstev se vzhodna mesta zanašajo ma zaipadna poljedelska središča in pacific no obal za svojo zalogo žita. .sadja in zelenjave. So-j sedno famnanjc. od katerega so bila mesta nekdaj odvisna, je iz-' gubilo in vedno bolj izgublja svoja nekdanjo veliko prednost. Parmanje se le izplačuje na zemlji, prav primerni za poljedelske I svrhe. Zapuščena farma že na se-. I bi govori o neuspehu farmarja, ki I je tam nekdaj bil. Treba zagotovi-; f ti. zakaj ni ta uspel in kake so, splošne poljedelske razmere v do-' tičnem kraju, predno se prišel je-nec odloči za naikup. Noska cena zapuščene farme se utegne kasne-J je pokazati kot prav slaba kupčija, ako novi naseljenec ni v stanu do-| bivati od farme primeren dohodek za svoje delo in vloženi denar in ali saan zapusti farmi, kot je to sto-j ril njegov predhodnik ali jo proda drugemu neizkušenemu, naseljencu za vsako ceno, ki jo mor9 dobiti. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! NOVI POVELJNIK AMERIŠKE MORNARICE J JL -95P — t- — ■ • ........^ ■ - Bii " 11'iii Steiguer. Pratt je prevzel povelj- koje ^ *** ^iksmje spod. 1260,000 yOVlH ST ASOV AN J \A FRANCOSKEM - Francoski minister za javna dela jliouchenr bo predložil zbornici na- | črt za gradnjo 200,000 mahjnih in j (50.000 srednjih stanovnaj, med temi kakšnih 100.000 v .samem Pa- ■ . j rizu ;n sieer v dobi S do 10 let. Za j izvedbo tega velikanskega načrta [hi služil kredit 10 milijard frankov i jamstvu, po izredno nizki obrestni ki hi ga posojali proti primernem j meri Graditelji bi morali obvezali, da ne hodo najemnine prekašale o-kratnih predvojnih na. jemnin. Denarna sredstva bo dala na razpolago tudi država in posamezne obr-ine. Tudi nemške repa-raeij>ke dobavo bodo ujmrabili v j najširši meri. | KJE SE NAHAJA moj prijatelj JRRXEJ KOVAC/C. r>odomače Jerneje ko v iz Mi ln ve pri Št. Vidu, Prosim ga, da se mi oglasi. Jakob Brnel (iz Ponikve) Box 468, Davis, W. Va. (2x lfi&17> I NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA NOVE PLOŠČE 10 Inches po 75e. ČLANI KVARTETA ".JADRAN" s spremi Je van jem orkestra. " 25084F (Nočni Čuvaj f (Pevec na Note i MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE Skladba Dr. Wni. J. Lausche. 23685F (C i n B« I — Con0el, IJuet 1 25070F (Al' Me Boš Ka) Rada Imsla ' • (Odpri Mi Dekle Kamrico * ' i/ff MOŠKI KVARTET "JADRAN** " * 25067F (Na planin® "Jh rF^ntje se zbirajo v t ' ■ HOYER TRIO k 't * , 250fi5F (Samo ie enkrat, VaiCek (Ven pa not, Polka \ *. 25062 F (Poiter Tanc f j. 't ^ (Ribenška Polka 25074F (Sokol »ka Koračnica • ' (Kde je moja Ljubica, VaJček V COLUMBIA ORKESTER S50MF (Dve črni Oči 4 '"i (Carlotta Valček . »j 12070F V finskih dolinah, Šotli Na krovu ladije. Valček . . Jaiirlov Novitetnl Kvintet 13069F Lastovk vmMek Usmili m me. Valfek Rtuki Novitetnl Orkeotra 12972F Spomladnl Valtrk Sladke vijolčice. Valček Ruski Novltetnl OrkMtor 23u"lF Šebelska koračnica Regiment po cesti gre (s petjem) n^/er Tri« 25A43F Pollu Slaparjev TI si moja. Valček Hojer Trto 25059F Jaka ne St. Claira. Polka Clevelandski valček Hoyer Trio 12 inch SL25 Člani jadranskega kvartet \ s spremljevanjem Orkestra. Umr \ Kmečka Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba, Del 2 VSAKI POŠILJATVI PRILOŽIMO SM IGEL BREZPLAČNO •■' ■ " Manj kot sest plošč se ne pošlje. - —— ^LT™0 ca feEAS A*,' JTTL. IM» —MONT ORIOL— ROMAN. Spisal Guy de Maupassant. — Za G. N. priredil O. P. 16 (Nadaljevanje.) KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. — Da, one dull0ve po hlevu in vse 1e krave, ki gredo mimo po cesti, kajti nikakih konj ni v celi tej pokrajini, — širijo po cesti ta duh po hlevu, ki nudi. pomešan s fLnom prahom, nosu duh vanilaje. Kristijana nekoliko razočarana, je zamrmrala: — O! On pa je nadaljeval: — Dovolite mi. kajti ravno sedaj analiziram kot lekarnar. Na vsak rinem, madama, pa smo ravno sedaj sredi najbolj nežne in pokojne dežele, kar sem jih kdaj videl, — dežele zlate dobe. In Limag-ne, ah, Limagne! Nočem vam pripovedovati o tem, hočem vam pokazati. Videli boste na lastme oči Mark i j in (iontran sta se jima pridružila. Markij je vzel roko hčerke v svojo in ko se je obrnil, da odkoraka nazaj na lune, je rt kel: — Poslušajte, otroci,' kajti to se trka vas treh vseh. William, ki t nor i, kadar ima kaiko idejo v glavi, sanja -sedaj o svojem mestu, katero bo zgradil ter hoče pnidobiti za to družino Oriol. Vsled tega hoče. da bi se Kristijana seznanila z deklicama, da vidi, če sta sploh mogoči. Oče obeh pa ne sme ničesar sumiti o našem načrtu. Vsled tega imam srečno idejo dobrodelne veselice. Ti, moja hčerka, se bova oglasila pri župniku. Kar se tiče vaju. dečkov, bosta vprizorila loterijo v kazinu. Peter Magnus s svojimi mu-zikanti vama bo pomagal. Kristijana pa bo pridobila obe Oriolovi deklici, ki sta bili ba-„'e dobro vzgojeni v samostanih. PETO POGLAVJE. Na stavljenje vade. fvkozi wcm dni ni delala Kristijana ničesar drugega kot pripravljala se na veselico. Župnik, kot je bilo nai>ovedano vnaprej, je našel med svojimi zupljani le Oriolovi deklici, ki sta se mu zdeli vredna, da zbirata pri-* pevke s hčerko marki ja de Ravenel in ves vzradoščen nad priliko, da se zrine v ospredje, je storil vse potrebne korake, organiziral in aranžiral, kot da je on sam prišel na to misel. Cela župnija je bila razburjena in tnrobni kopalci so našli nov predmet pogovora pri mizi, ko so delali različne ocene možnih sprejemov pri dveh zborovanjih, pobožnem hi posvetnem. Dan je obljubljal dobro. Rilo je sijajno poletno vreme, gorko in čisto. Solnee je sijalo na ravnino in prijetna senca je vladala pod vaškimi drevesi. Maša je bila ob devetih zjutraj. Kristijana, ki je prišla že poprej, da si ogleda okraske, je slišala korake za seboj. Bil je župnik, abej Litre v spremstvu Orioiovih, deklet. Predstavil ju je Kristijani, ki je taikoj povabila deklici na lu-nč. Sprejeli sta ter pogosto zardeli pri tem. Tri ženske so sedele na treh častna h sedežih, postavljenih v bližini kora, nasproti trem sedežem, katere so zasedli trije mladi možje, izbrani kot spremljevalci dam pri kolektanju. Bili so oblečeni v svoje nedeljske obleke ter so bili sinovi župana, podžupana in občinskega iodnkka. Ti so bili izbrani za kompliment za občinske oblasti. Vse je poteklo gladko. »Služba božja je bila kratka in kolekta-nje je prineslo ^to iu dnset frankov. K temu je prišlo še petsto frankov. katere je prUj>eval Andermatt. petdeset marki j in sto Paid Bre-tigny. Vdeil tega je bilo vsega skupaj sedmesto in šestdeset frankov, — doo|>oldne. I'arU. ki je bil sedaj natlačeno poln bolnikov in kmetov, je izgledal kot j>ozorišče kakega ^mtujočega cirkusa. V kitajskem kiosku je igrala godba neko kmečko simfonijo, originalno skladbo Saint-Landrija samega. Paul. bi se je šetal s Krksti-jr no, je obstal. — Poslušajte. — je rekel. — to je krasno. On ima talent, ta dečko. S pravim orkestrom bil bilo fino ... Nato pa je vprašal: — Ali ljubite godbo, madama? — Zelo. — Kar se tiče mene. me gfMlba preveč premaga. Kadar eujem kako skladbo, katero ljubim, se mi zdi najprvo, da se koža odloča od mojega mesa, se topi in raztopi, nakar izgine ter me pustil golega, kot bičanega od napadov vseh teh inštrumentov. Orkester igra na moje živce, na gole in tresoče se živce, 'ki se zvijajo pri vsaki noti. Godbe ne čujem le s svojimi ušesi, pač pa s celim telesom, ki drhti'Slovensko-nemškl slovar od nog do glave. Ničesar drugega mi ne daje takega užitka, ali prav-' laprav take sreče. Ona se je nasmehnila. — Vi čutite močno. — Parbleu, ali se izplača živeti, če človek ne čuti močno? Jaz nt zavidam vseh onih ljudi, kojih srca so vkovana kot oklop želve ali koža hipotoma. Le oni so srečni, ki trpe vsled svojih občutkov, ki prihajajo kot električni sunki. On« je dvignila svoje oči k njemu, nekoliko presenečena, kot je bila pred osmimi dnevi, od tega, kar je rekel. Zares, Mkozi zadnjih osem dni. je ta novi prijatelj. — kajti kma-ln je postal prijatelj, kljub njeneu prvotnemu odporu. — je vznemirjal mir njene duše, kot vznemirja človek mir tolmuna, če meče vsaj kamenčke. On pa je metal kamene, velike kamene, v dušo, ka je še vedno spala. Oče Kristijane, — kot vsi očetje, — je se vedno postopal ž njo kot za malo deklico, kateri ne more človek povedati nobene važne stvari. Njen brat jo je prisilli pogosto k smehu, a nikdar k mislim. Njen mož pa ni nikdar sanjal, da more človek govoriti s svojo ženo o kaki drugi stvari kot o stvareh splošnega, praktičnega zanimanja. .Valcd tega je živela prav do sedanjega časa v sladki, zadovoljni otopelosti dnie. Ta tujec pa je podrl vrata njenega razumevanja s stresljajem irtaj, ki so padale kot udarci sekire. Bil je razventega eden onih mož, ugajajo ženskam radi njih občutljive narave in skrajne ostrosti njih čustev. ČftfSr TT1/ iD^je prihodnji«.) \ MOLITVE* 1JU; Dote mill -------------L— Marija Varhtnja: t platno TMtBf .............JO v Ono platno ..............LM ▼ celolojd vesaao............UM ▼ nanje veaano..............LM v Odo nanjo Tesano ........L7I BaJflJd glaaovi: v platno Tesano ............LM v fino platno veaano........Ul t nanje Tesano ............LM t Ono usnje Tesano ........Lit Skrbi aa dnio: t platno vesano ............JA t usnje Tesano ..............1JS ▼ fino usnje vezano ........LM Sveta Ura (i debelimi trkami): t platno vezano ............ JM ▼ fino platno veaano ........ LM t fino usnje Tea.............LM Neben Nai Dom: v platno vezano •.......... L— t nanje Tesano..............LM t fino nanje vestno..........LM STlikn area mala: t usnje ves. ...................1.20 t fino usnje Tea. .......... LM PBf Jezusa: t ctlolojd res. ...... LM pozlačeno ...................LM Angleški molitvenikl: (Za Mladino) * Child's Prayerbook: t barvaste platnice Tesano ....JS Child's Prajerboek: v belo koat Tesano ..........Lit Key of Heaven: t nanje Tesano...............1* Key of HeaTen: t najfinejše nanje Tesano LM (Za odrasle.) Key of HesTeo: t fino nanje Tesano .........LM Catholic Pocket Manual: t fino nanje veaano..........LM Ave Marta: t fino ara je Tesano.........LM POUČNE KNJIGE: Angleške slovenska berilo ......S.SS (Dr. Kern) Amerika In Amerikami (Trunk) i,— Angeljska služba ali nauk kako so naj streže k sv. suši ........ .It Angleiko-slov. In slov. angL slovar JM Ab6C6dllill Boj nalezljivim boleznim ........ .71 Dva sestavljena plesa: Cetrorka ln beseda spisano In narisano ......................-M Cerkniška Jezero ................1.4« Domači žlvinozdravnlk ..........LM Domači zdravnik po Knalpa trdo vezano .................LM brofilrano ...................L28 DomaČi vrt. trdo Tez.............L— Domače in tuje živali v bmrvanlh slikah ..................... L— Govedoreja ..................... LAt Gospodinjstva ...................L— Jugoslavija. Meltk L zvesek.....LM 2. zvezek. 1—2 anoplC ......LM Kubična računi ea, — po metersld sserl ............... ....... .1® Kletarstvo (Skallcky).......... Z.M Kratka srbska gramatika........JS Knjiga • lepem vedenja. Trdo Tezano ................LM Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in SrboT ............................JI Kako se postane državljan Z. D. £5 Kako ae postane ameriški driaTlJan .15 Knjiga • dostojnem vedenjn .... Ji ljubavna ln snubllna pisssa.....Ji Mkkftfstrc •••••••••••••••••••• • a o «35 o • • Kietanje pamikov Shipping News Mrtvi Gosteč ..................J5 Mali KlaleS .....................,M Mesija ..........................M Malenkost« ilvsn Aibrerbt) ......JU Mladim Wffm. Zbirka poreod aa slovensko mladino ............JU Na valovih južnega morja...... Ji Na različnih potih .............M Notarjev dm, humoreska ........iS Narod ki limira..................M Nate vas, 1. del, 14 povesti......Ji Nate vaa, IL del 0 povesti......JO Nova Erotika, trd. ves............7i Nato leta« trd. vea. .............. JM broširano ................... jM Na Indijskih otokih..............JO Nekaj is rusko agsisvlna........M NlklUst .........................M Narodne pripovedke ca sdadlnoj. .4« Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote a bojnih pohodov bi Tiers slovenskem polka ........LM Ob M letnici Dr. Janeza K. Kreka J5 Pasti in zanki ................................JES Prva ljubezen .M' Pravica kladiva ....... ................JO PabftHd is Bois (Alb redit) ......iS I Parlflld zlatar ..................M Pegam Lambergar, sreča t nesreči In druse po ve«ti ................M Petelinov Janez ................ .78 Prihajat, povest .................M Pod krivo Jelko. Povest Is Časov ro- kovnjačev na Kranjskem ......Ji Poslednji Mehikanec ............Ji Pravljice H- Majar ...;.......... J§ Povesti. Berač s stopajte pri sv. Boko ........................ Ji Poilgalec ....................... ,H Poljub ........................ j§ Pri stricn ...................... .M Prst božji .........m.......... Ji Praprečanove zgodbe ............ M Patri a. povest i t Irske jnnaSke dobe Ji Predtržani. Preiern In drugi svet. . nikl t gramofona .............JO Prirodbe čebelice Maje, trda vea ..1.M Ptice selivke, trda ves...........78 Pikova daaas (Pufikln) ..........JSS Pred nevihto ....................JI Pravljice (Mllčinskl) .......... Pravljice ln pripoveAe (Koiutnlk) L sresek ....................M 2. sves»*r ...................m POpOtnIhI osoeeeeesossseeoeeoao* •§§ Potmvi Boga...................«Sf Plrhl ........................... Ji POVOd^D J ••eooosoaeooeeoeoooseoee Praski Judek....................Ji Prisega Huronskega glavarja .... Ji Prvič med Indijanci ............Ji Preganjanje Indijanskih ssisjooar- Blnaldo Blnaldlnl .............. Ji Kobinzon.........................M Rabljl, trda ves •....«.»•••..... .75 Bdeča megla .................. .78 Revolucija na Portugalskem.....Ji Romantične duie (Cankar) ......Ji Razkrinkani Habsburianl ....... Ji Roman zadnjega cesarja Habsbur- lana..........................LM Rdeča .Iu bela vrtnica, povest .... Ji Slovenski teljivee ...............M Slovenski Robinzon, trd. ves. .... .75 Šuneiki Invalid ................JS Škod Urno Indijo ..............Ji Sanjska knjiga, mala............Ji Sanjska knjiga, nora Tellka......Ji Sanjska knjiga Arabska.........LM Spake, humoreske, trda Tea.......Ji Strahote vojno ..«.»...**»....... Ji Strop Is Judeje...................78 Spomin znanega potovalen........LM Stritarjeva Anthotogija. trda vos .. Ji Stritarjeva Antholofcija. broi. .. Ji Sisto Šesto, povest ls Abrncev .... Ji Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- nUlO ••••sessssssssssssssstsset Stric Tomo Ta koča ............. Ji Sveta Genovefa ............... JS STeta Notburga ..........••* jM Sredozimd, trd. Tea. ............ Ji broS. ....................... .ti Splsje. male porseti ............ Ji Svitanje (Govekar). ves. ........1.M Stezosledec .............*....... Ji Šopek Sassoterko .............- J8 Spomhd Jngoslevaaskega dsbro- volca. If W—lili ............ 1J3 Slike. Moi s raztrgan« duie .... 1.— SVftft DOi ooeseeoooaooooooooaa Svetlobe te sence ..............LM AfiftcUbsCy tfds yw> • o• sN broil rano.....................7i Otheto ...........................78 . I . . — I . M sen anmm na ...••••••.»••»•»* u* 21. Julija: lie de Franc«. Havre (1 X. M.) Olympic, Cherbourg Lapland, Ch«rboui|f Antwerptn Cleveland, Cherbourg. Hamburg. CJ«-oi((e WashlnKtun. L'herbuurK, Hreni en. Veendam, Byulugne sur iier, Rotterdam. Coot« Hlancamanu, Ntipoli. Genova, j 25. julija: Ma-uretiinia. Cherbourg. 26. julija: Thuringla, Hamburg. 28. julija: Homeric, Cherbourg. Arabic, Cherbou g. Antwerpen. Humburf, Cbrrbourg, Hamburf New Amsterdam, Boulogne «ur AI«sr, Rotterdam. Koma. N'apoll, Genova. 1. avgusta: Aquitania, Cherbourg America. Cherbourg, Bremen. 2. avgusta: Belgenland, Cherbourg, suitwerpen. l>res V ulea.nl«, Tr»l I'rvli, nov ptirnlk. Homeric-, Cherbuurg. I^apland. C^ierbaur«, Antwerpen. L'eutsi-hland, Cherbourg, Hamburg. Voleridain, Buuli-gne aur iter, Rotterdam. 22. avgusta: Agultarna. Cherbourg. Ceo. Washington, Cherbourg, Brs-tnen. 25. avgusta: France, Havre (1 A. XI.) Majealic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpen. Cleveland, Hamburg I.evlathan, Cherbourg. Berlin. Cherbourg. Veendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam. Conte Blancamano. Napoll. Genova 28. avgusta: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 29. avguata: Berengarla, Cherbourg. America. Cherbourg. Bremen. 30. avguata: Dreaden, Cherbcurg. 31. avgusta: Olympic, herbourg, ADVERTISE in OLA8 NARODA 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot sa potovanj« na ogromnih oarnlklhi He de France 20. jul.; 17. avg. France — 3. avg. — 24. avg. Paris — 10. augusta; 31. aug. (Ob polnoči.) NajkrajSa pot ik> železni■ Vsakdo Je v posebul kabini z vseuil modernimi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprašajte kateregakoli pooblaaeanaga agenta ali FRENCH LINE 19 State Street. New York, N. Y. ™ ■■■ .............. tfWW _ _ brofilrano ..................Ji i Slik«. Moi ■ rmrtrcBM «ofo •R SVftft DOi ooaooaoooaooooooo« • ooaaoooo «vV , ._______________________ HITRO — MIRNO/ VELK IZLET JUGOSLAVIJO Na ogromnem ekspresnem parniku WHITE STAR LINE OLYMPIC — 21. julija TA IZLET SPREMLJA POTNIŠKI IZVEDENEC -- —- — —. .» POTNIKOM IZ STARE DOMOVINE NABAVITE VNAPREJ PLAČANE *KARTE Navodila in rezervacije pri vseh naših agentih ali pri WHITE STAR LINE International Mercantile Marine Company No. 1 BROADWAY NEW YORK _:_ __•_ Wartam kuharic* trto nt......U« Veliki vaevrdei................. jem Vodilna knjižica .............. .50 SdnvUM ........................ Zal ta pieni alow mii laiga zdravilstva ..................LM Zbirka domačih idrsvU...........M RAZNE POVESTI IH ROMANI: Agitator (Kersnik) broi. ...... M Andrej Hcfcf ..........*....... JM Bciwikfc vc4cicfilka ............ M Belgrajakl Uacr ................JB Ml B6C6NO Belo bo« (Doetojorakl) trdo vaa. .7S Belo no«, mali junak ..........' M Bnlkmnako-Tnrikn vojdui ........JI Balkanska vajaka. a allkaml .... M Berač a stopnji« pri ar. Boka .... JS9 Boj, roman .................... j(5 Bvakn vojriu ..................Ae Bilke (Marija Kmetova) ........ JM tteatin dnevnik ........ ........ jM Boija pot na Šmarno gora.......JH Bfliia net na Bleda ............JO Boija kazen .................... JI Boj ln —r poveet............ M Cvetko ..........................-S9 Ciganova ooreta .................M Cesar Jožef H. ..................30 Cvctim Borograjaka ............M čarovnica ..................... JS Četrtek, L t. .................... JS Čebelice, 4 av. skupaj ..........JH Črtico ia iivljenja na kawtih----JS Drobit, slabi car ln rasno povesti — spisal MllClnskJ ..............H Darovana, zgodovinska povest .... JS Dalmatinsko povesti ............JS Dolga roka ................... JS Dobra Mi Evstahija.............30 Deteljica ...................... JS DoU s orožjem ..................JS Dve sliki - Njiva, Starka — i" (Meško) ......................JO Devica Orleanaka ..............M DnbovnJ ko j ....................JS Dedek je pravil; Marinka ln Ikra- teljfld ...................... .40 Elizabeta........................JS Fabijoia ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Tmrii .............. JS PfloBofska zgodba......................JS Fra Diavolo .................... JS GoaSovnik (2 zvezka)............1J8S Godžcvaki katekizem ............-25 Grada umira, trda ves...........1.20 Grška My tologijs................1.SS Rektorjev meS ................ .75 Hodi časi. Blage duše, veseloigra ....75 Bed vika ........................J5 Helena (Kmetova) .........45 Humoreske, Groteske In Satire, vezano ...................... JS brofilrano ................... JS Izlet gospoda Branika..........Ii0 Is tajnosti prirode ............ .50 Is modernega sveta, trdo ves. .... 1.40 Igraike, trdo ve*. .............. 1.00 broilrano ..........................JS Igralec ........................ JS^iiJD Jernai Smagovai, Med plazovi.... JO Jutri (Strug) trd. v............. .75 bro& Juriiievl spisi: Popolna Izdaja vseh 10 sveakov, lepo vezsnlh ................. IS.— Sosedov ain, broi. ...............4S 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer trdo veaano ....•••.•••••••• 1.20 brofilrano .................. .75 Joan Miser ja. povesti ls ipsnskegs življenji •••••••••••••sssese •§§ Kako sem se jas likal. (AleSovec) I. svezek ........ JO Kako sem se jas likal, (Alefiovec) II. zvezek ......... JO Kako sem se jas Ukal, (AleSovec) IL zv........... JS KsreJAa brata, povest Is mlsljo-nov v Koreji .............. JO tldO s*s*ssess»*s«» brofilrano .................. JS Krvna osveta .................. J5 Kuhinja pri kraljici gosji notic! JO Kaj se je Markam sanjalo...... J5 Kralj zlato reke. Črna brata .. JO Kratke povesti o Antekristu .... J5 KAlSkl o o o o e • oooaeooaaoooooeoa« «M Kmctske povest, trda vea.......1.— Krištof Kolumb ................40 Kraljevii berai................. JS Levstikovi shrani splid ..........JS l- sv. Pemri — Ode In elegije — Sonetje — Romance, balado ln legendo — Tolmai (Levstik) ...IS 2. sv. Otroije Igre v peoencah — Različne poezije — Zabavljlce In puHco — Jesa na Farnss — Ljudski Glas — Krsljedvorskl rokopis — TobnaC (Levstik).. .7S S. sv. Slika Levstika In njegove kritike in polemike .............IS Ljubljansko slike, —Hlinl lastnik. Trgovec, Kapčljskl stratnlk, U-radaik, Jeslčnl doktor. Gostilni-Sar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. itd. ....................00 Mhfl gozdar, broi. JS Meje Uvljenje ..................78 Mali Lavi ..................... M Mrtvo meoto .............................78 Martin Krpan s Tite.......... JO MaU ljudje. Vsebujo 0. porasti — Trdo veaano ...............LS0 Malo ^Uvljenje ......J9 aoaa............................Ji Mlada mornarja .............. JS MIsso BvljenJa^ trta von. ......1J0 teple .•....,,*.•,.,..•..«.... .75 Matartna Srine ................. JO IMmiJb Jsmrn JO JfeSOttn MMHWMHMUMMMII 41