Štajerske vesti. —š— 401etnica nčlteljskega društra za celjski okraj se je proslavila 5. t. m. r Št. Jurju ob j. ž. kar aajlepše. Pri slavnostBem zbororaaja je bilo 110 udeležeBcev. Slavnostfli govor je imel predsedaik celjskega učit. društva, tov. Brinar. Pri banketu v Nendloyi sobaai je bilo nad 80 oseb. Ta daa ostaae vsem t aeizbrisnem spomiaa. Daljše poročilo aam je obljabljeao. —š— It NoTe cerkre pri Celju poročajo: Dae 10. t. m. sta se poročila učitelj toT. Budolf Zupaaec ia Ana Poglajeaova, učiteljiea istotam. Bilo srečno! —š— Občina Pobrežje pri Marlboru j« iraenovala dosedaDJega tamošujega aemškatarskega aadučitelja Weraitzaigga za častaega občaaa. —š— Podrnžnica nemškega ,,SchulTerelna" Eibaiea-Brezao ob Dravi je štela miaalo leto 101 člaaa. Ia to t kmetiškem, popolnoma slovenskem kraju ! —š— V Slov. Bistrlci je štela moška podružaica r miaulem letu 102, žeaska pa 112 člaaor. —š— Poročll se je na Vranskem u6itelj tov. Ivan Jakše z gdč. Bebico EolškoTO, učiteljico istotam. Maogo sreče! —š— V Klanjca prl Bizeljskem bodo 15. avgusta t. 1. svečaao odkrili sporaeaik Aat. Mihaaoviča, očetu BLiepe naše domovine". Spomeaik je izdelal Bobert Fraageš. Slarnosti se udeležijo brvaška ia slovenska perska draštra. —š— Skrlatica. V žreški ia čadramski okoliei je začela razsajati škrlatica, ki je zahtevala že aekaj žrter ne samo med šolsko, ampak tudi med odraslo mladiao. Da se razsirjaaje te vkužne bolezai astavi, sta šoli v čadramu ia v Žrežah na nedoločea čas zaprti. —š— Jnžnoštajersko nemško nčlteljsko društTO je imenovalo ormoškega odvetaika in predsedaika aemškega narodaega sreta za Spodaji Štajer, dr. Delpiaa, za častnega člaaa. —š— Moška in ženska podražnica nSildmarkeu r Mariboru sta imeli svoj občai zbor. Ženska šteje 341 člaaov (+ 4); dobodkor je imela 753 kroa. — Moška šteje 660 članor ia je imela vsega skapaj 4699 E dohodkor. —š— Iz deželnega šolskega sreta. Imeaoran je za nadačitelja v Tepaajab pri Eoajicah def. učitelj v Oadrama Fraac Eerblaako. — Imeaovana sta defiaiti?BO za Negovo Jože Eorošec ia Marica Bosova istotam; Frid. Eožah ia učiteljica v Čadramu Alojzija Gorjakova. —š— E nčiteljskim izpitom t Mariboru dae 1. maja t. 1. se je prijavilo 28 kaadidatov, med katerimi sta le — dva Sloveaca. Tadi zaačilao! —š— Šolo se zaprli pri Sv. Lovreacu na Drav. polju zaradi škrlatice ia davice. Umrlo je že deset otrok. —š— Hudo obolel je ZBaai slov. pisatelj in posestaik y Vojaiku pri Oelju, tov. Aat. Brezovaik. — Želimo, da se vrlemu rodoljubu staaje kmala izboljša! —š— Občnl zbor ^Sttdmarke" se vrši I. 1911. v Celju. Celjski občiaski odbor je skleflil drašt^o oficialao povabiti v Celje. —š— Središka šestrazrednica priredi na biukoštai poaedeljek v svojih prostorih šolsko veselico 8 tem-le vzporedom: 1. P r o I o g, zložil Jaako Lebaa, govori ačeaka 1. razreda. — Eosova gostija. Narodaa. Zbor s spremljevaajem harmoBija; priredil A. Eosi: pojo ačeaci 1. razreda. — 3. V e s e 1 i h r i b č e k. Venček triglasaih aapevoT na zaaao aarodao pesem. S spremljevaBJem harmoflija, priredil A. Eosi, pojo učeaci 5. in 6. razreda. — 4.Poboljšal se je! Igrokaz v dveh dejaajih. Spisal I. Najžer, predstarljajo učeBei 3., 5. ia 6. razreda. — 5. V risu ! Vesela igra v eaem dejaaja. Spisal I. Najžer, predstavljajo ačeaci 3., 5. ia 6. razreda. — Začetek ob 7. ari zvečer. Vstopaiaa: sedeži 80 h, stojišča 30 h. Cisti dohodek se aporabi za aakup novega šolskega harmoaija! —š— UtrakTizem Ijudsklh šol na sloTenskcm Stajcrskem. Iz Slor. Gorie pišejo: Marnberška Brandaisa avodaik v graškem nTagblattu" premotrujoč, ste se v ceajeaem svojem listu tudi dotakaili utrakvizma na našib ljadskih šolah, muaeč, da je na Spod. Štajerskem vse preveč atrakvističnih učilflic. Temu povsem pritrjajemo. Glovek bi v 20. stoletju Biti ne mislil, da je to po daaes veljavflih pedagoških aačelih še sploh Bemogoče . . . A za SloveBce velja tudi t prosvetljeai sedaajosti še to, kar bi bilo drugod absolatno mogoče. — Mi nismo proti učpbju 2. deželaega jezika, t. j. nemščine, seve se mora tisto vršiti le aa podlagi materiBŠčiae. Absolatao ia odločao pa smo proti atiakvistiČBema pouku v višjih razredih, oziroma skupiaab aaših ljudskih šol, ker sploh perhoresciramo aemško poačevanje v šolah aamefljeBih sloveaski deei. Ljudska šola ni jezikovaa šola, to je veadar pedagoško že davao dogaaao! Ravno uaša mladiaa naj trpi na rednem napredkal Ia to se istiaito dogaja povsod, kjer se v rišjih oddelkib razai predmeti — če B6 vsi — poačujejo v BemščiBi, aa stopnji torej, kjer bi se moral intelekt aaše mladeži vsestraasko razvijati. A kako 86 naj razvija, če se pa mladiai podaja raaterija y — tujem idioma?! Zakaj pa po šolab Sredajega ia Gorenjega Štajerja aimajo utrakvističaega pouka? Mar sloveaščiaa na Štajerskem ni deželni jezik? Nemškim Štajercem — kot deželaaom — bi razmerao bila slovenščiaa bolj potrebna, aego aam aemščiaa. Ja, Bauer, das ist was aaderes! Pri nas Slovencih se pač, kjer le možao, dela aa to, da se mladiaa naša potisae aa aižji nivo obče izobrazbe. Zato gre: Hic Ehodas, hic salta! — Naša deviza naj bode: Prvo z atrakfističnim poukom iz aaših Ijadskih šol! Upravao sodišče se je tozadevao nedavno izreklo določao dovolj. Vsi naši aarodai sloji aaj se zediaijo t boja proti abnormalaemu poučevaaju v aašib ljadskih šolah; to je postalat aašega naroduega življenjal Ne pustimo zastrapljati aarodaosti pri aaši raladiai! V šolo sodi aarodaa, aacioaalna vzgoja; a ravao to utrakvizem abija ia mori. Zato pa: ven z ajim iz naših ljudskib šol! —š— Okrajnl šolski sret celjski je imel dne 30. aprila t. 1. svojo redao sejo, v kateri je vzel aa zaaflje maogo tekočib zadev; razpravljal ia sklepal o aekaterih protestih šolskega vodstva zoper sklepe krajaega šolskegs sveta v Petrovčah. o nekaterib. ovadbak, o stavbai zaderi šole pri St. Lovreacu; priporočal neko prošajo za kyiakyeai.jo; stavil predlog za imenovanje učitelja na deški okoliški šoli r Celja itd.