FIZIKA Led sijalke •is "is -i' Peter Leciša Napajalniki in utripanje Svetleče diode (angleško LED, light emitting diode) so polprevodniški elementi. Kot druge diode prepuščajo tok le v eni smeri; ampak, kot ime pove, LED pri tem oddajajo svetlobo. Ce na diodo, ki prepušča tok le v eni smeri, priključimo izmenično napetost U(t), pride skoznjo idealizirana napetost U + (t). Ta je enaka U(t), kadar je U(t) > 0, in enaka 0, kadar je U(t) < 0. Pravimo, da je U + pozitivni del funkčije U. Ce je U periodična, ima U + enako periodo kot U. (V resniči dioda potrebuje neko minimalno napetost, da začne prevajati.) Na sliki 1 je U(t) = sin(2nt). Za ta primer imamo na sliki 2 narisan graf za U + . V praksi tak preprost polvalni usmernik uporabljamo le redko, za kaka nezahtevna opravila. Svetleče diode praktično trenutno reagirajo na spremembe toka. Ce LED priklju- 0.5 0 ,5 1 l ~°r 0 0 1 SLIKA1. Sinusna izmenična napetost U(t) = sin(2nt) čimo neposredno na izmenično napetost, bo svetila le takrat, ko bo napetost pravega predznaka (in dovolj velika), sičer pa bo temna. Svetloba bo torej zelo močno utripala s frekvenčo priključne napetosti. Najčenejše LED verige, ki jih obešajo za praznike, so sestavljene iz velikega števila zaporedno vezanih diod (in morda še upornika za omejitev toka), neposredno priključenih na omrežno napetost. Posledično taka veriga zelo močno utripa s frekvenčo 50 Hz. To je vidno zlasti, če se verige premikajo v vetru ali če jih oplazimo s pogledom. V povprečju je taka veriga več kot pol časa temna. Tudi zaradi varnosti odsvetujemo nakup in uporabo takih izdelkov. (Še bolj nevarne in zelo potratne so verige z zaporedno vezanimi klasičnimi žarničami ali halogenkami, pri katerih lahko nastanejo visoke temperature.) Z malo bolj zapletenim »mostičnim« vezjem s štirimi diodami (angleško bridge rectifier) - glejte re-čimo [1] - dobimo t. i. polnovalni usmernik , ki nam daje na izhodu idealizirano napetost V(t) = IU(t)l. Velja: - U(t) + IU(t)l= 2U +(t). Na sliki 3 imamo narisan graf za V, če je U(t) = sin(2nt). Ce je U(t) = sin(2nvt), se pravi, ima frekvenčo v, ima V pol krajšo periodo in frekvenčo 2v. V našem omrežju imamo napetost s frekvenčo 0.5 - J A A r r I ■0.5 0 0.5 1 1.5 2 I I I I I I SLIKA 2. Pozitivni del funkčije U(t) = sin(2nt) 12 PRESEK 45 (2017/2018)4 FIZIKA 50 Hz. Torej enosmerna napetost iz polnovalnega usmernika niha s 100 Hz in stokrat na sekundo pade na vrednost 0. Smiselno je svetlečo diodo priključiti na tak usmernik. Pred usmernikom potrebujemo navadno še transformator, ki zniža napetost; kombinacija obojega je najpreprostejši napajalnik. Prej smo omenili LED verige. Danes za zmerno ceno dobimo take verige, pri katerih so posamezni elementi vezani vzporedno na polnovalni napajalnik. To pomeni zaradi nizke napetosti v verigi bistveno vecjo varnost. Napajalnik je lahko kot zgoraj skupen za vec sijalk ali pa vgrajen v okov sijalke. Ce polnovalni napajalnik usmerjenega toka ne gladi, svetlobni tok stokrat na sekundo pade praktično na nic (glejte tudi [2]). Taka razsvetljava torej spominja na stroboskop s frekvenco 100 Hz in je nevarna v bližini strojev. (Ce recimo šivalni stroj deluje s 100 vbodi na sekundo, je ob vsakem zaporednem svetlobnem impulzu igla na istem mestu in je tako videti, kot da stroj stoji. Podobni problemi lahko nastopijo pri vrtecih se napravah.) Ceprav tega utripanja vecina ne zazna neposredno, dolocenemu delu populacije predstavlja težave. Tako utripanje ni primerno za pisarne, ucilnice. Dobri napajalniki zgladijo tok in dobimo praktic-no konstantno svetlobo, bolj stalno kot klasicna ali halogenska žarnica. Za glajenje toka uporabljamo kondenzatorje ali pa bolj zapletena vezja, ki tudi vsebujejo kondenzatorje. Elektrolitski kondenzatorji pa so najbolj pokvarljivi del elektronike. To je eden od razlogov, zakaj nekateri izpušcajo glajenje. Drugi je ta, da se pri glajenju izgubi nekaj energije. Vendar se da, kot 1 o. ■0.5 0 0.5 1 1.5 2 zatrjujejo, izgube pri glajenju zmanjšati na nekaj (35) odstotkov, ne da bi to bistveno podražilo sijalko. Boljši kondenzatorji so fizicno vecji, zato predstavljajo problem pri miniaturizaciji. LED sijalke znanih znamk navadno nimajo vecjih težav z utripanjem, ceprav nekatere v tem pogledu niso idealne. Drugace pa je s cenenimi izdelki. SLIKA 4. Utripanje svetlobe pri ceneni LED sijalki 4 W, 3000 K SLIKA 3. SLIKA 5. Funkcija V je absolutna vrednost funkcije U(t) = sin(2nt). Utripanje poceni LED sijalke 3 W, 2700 K PRESEK 45 (2017/2018)4 13 FIZIKA —^ V naši znani internetni trgovini smo kupili dve LED sijalki manj znanih znamk z navojem E27. Prva ima ugodno ceno in daje povsem konstantno svetlobo, ki pa vlece na rumeno-zeleno. Druga, še cenejša, utripa kot za stavo s 100 Hz (posnetek njene svetlobe je na sliki 4). Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, usmerjenim na bel karton, ki smo ga postavili tik zraven sijalke. Vidimo, da svetloba sijalke stokrat na sekundo pade praktično na nic. (VeC o fotografiranju utripanja bomo povedali v Clanku Žarnice in sijalke. Uporabljamo efekt zave-snega zaklopa, o katerem je nedavno [3] pisal Presekov urednik dr. Aleš Mohorič. Ce izvor svetlobe ni ravno tockast in zelo intenziven, lahko telefon usmerimo neposredno na sijalko in vidimo morebitno utripanje.) Žal smo zamudili štirinajstdnevni rok, ko lahko stvari, kupljene na daljavo, vrnemo brez razlage. Enako moCno utripa poceni LED sijalka iz diskontne trgovine. Njeno utripanje je zabeleženo na sliki 5. Utripanje svetlobe lahko odkrijete tudi tako, da s svincnikom ali roko mahate sem ter tja blizu svetila. Ce vidite zaporedje zamaknjenih slik, je sum potrjen. Uporaba in težave Z LED sijalkami so tudi težave. Pri visokih temperaturah imajo vecinoma manjši izkoristek in se lahko pokvarijo. Diode so sicer pritrjene na aluminijast nosilec, ki odvaja toploto. Starejše sijalke so imele vecinoma tudi hladilna rebra. Uporaba v svetilkah brez ventilacije je vseeno problematicna, ce ni poskrbljeno za odvajanje toplote iz svetilke. V takem primeru moramo poiskati LED sijalke, ki bolje prenašajo višje temperature. To lahko piše na deklaraciji ali pa to razberemo iz neodvisnih testov. Prav tako »ledice« ne prenašajo prenapetostnih sunkov. Že mala povecanja napetosti nad normalo lahko pov-zrocijo velike spremembe v toku skozi diodo. Zato imajo navadno vgrajen stabilizator toka - podobno kot fluorescencne svetilke. O utripanju smo že govorili. Napajalniki nekaterih sijalk oddajajo zvoke. Mnoge sijalke svetijo le v eni smeri. To lahko deloma ugotovimo že iz podobe sijalke. Ce je svetleci del omejen le na vrh sijalke, bomo navadno imeli bolj malo svetlobe v smeri od vrha nazaj. Danes lahko dobimo »ledice« s svetlecimi nitkami (filamenti), s prozorno ali le rahlo matirano hruško, ki so zelo podobne klasicni žarnici in svetijo skoraj v vse smeri. Primer imamo na sliki 6. Za zatemnjevanje so primerne le z dimmable oznacene sijalke, in to le z nekaterimi zatemnilnimi stikali (»dimerji«). Ena rešitev je napajalnik z vgrajenim zatemnjevanjem za vec sijalk. Uporablja PWM metodo. Kratica pomeni Puls Width Modulation ali pulzna širinska modulacija. To zveni silno uceno, a gre le za to, da pri zatemnjevanju periodicno iz-kljucujemo tok. Tako enosmerni tok razsekamo na SLIKA 6. LED sijalka z nitkama daje 250 lumnov pri 2 W. SLIKA 7. Pulzno širinska modulacija periodično blokira tok skozi porabnik. 14 PRESEK 45 (2017/2018)4 FIZIKA pulze. Za vecjo zatemnitev skrajšamo širino tokovnih pulzov, tako da so diode dalj casa temne. Na sliki 7 vidimo primer poteka toka. Plošce na steklokera-micnem štedilniku delujejo na pulzno širinsko mo-dulacijo: grelni elementi se v taktu nekaj sekund prižigajo in ugašajo. Podobno je pri indukcijskih plo-šcah. Na najnižji stopnji je plošca dolgo izkljucena in le kratek cas vključena. Da ne obcutimo utripanja svetlobe, se morajo pri LED sijalkah cikli prižiganja in ugašanja ponavljati vsaj petstokrat v sekundi. Ker so zatemnjevalniki lahko tudi glasni, nekateri prisegajo na frekvenco 30 kHz, ker zvoka s to frekvenco ne slišimo vec. Žal se nekateri proizvajalci zadovoljijo s 100 Hz ali še manj. Primer so zavorne LED luci na nekaterih avtomobilih. Da te luci delujejo kot pozicijske, jih zate-mnijo s pulzno metodo, kar pa pri nizkih frekvencah moti druge udeležence v prometu. Od 16 kupljenih LED sijalk z navojem E27 sta dve zaceli migotati v prvi minuti, štiri pa so se pokvarile po nekaj mesecih uporabe. Vsekakor nima smisla kupovati poceni. Testi žal kažejo, da so tudi med dragimi sijalkami crne ovce, ki že po nekaj sto urah svetijo bistveno šibkeje. Mnoge firme dajejo dvo ali štiriletno garancijo, zato spravimo racun. Navadno se napake pokažejo že v prvih nekaj mesecih uporabe. Nemška potrošniška revija je leta 2011 izbrala deset LED sijalk, ki so se dobro izkazale na nekajme-secnem testu. Pustili so jih prižgane noc in dan šest let. Vmes so vsako približno milijonkrat prižgali in ugasnili. Izbrane sijalke so to brez težav prestale. Njihova svetlobni tok se je po 45 tisoc urah zmanjšal za manj kot 20 odstotkov, le svetloba je scasoma postala nekoliko toplejša. Za primerjavo: navadna žarnica zdrži kakih tisoc ur, halogenska okrog dva tisoc. Problem je lahko zamenjava malih halogenskih žarnic (na napetost 12 V) z LED sijalkami. Vecina takih ledic je sicer primernih za izmenicno napetost, kar pomeni, da vsebujejo polnovalni usmernik in lahko tudi glajenje. Halogenke so pogosto prikljucene na visoko ucinkovit elektronski transformator, ki dobro deluje le pri precejšnji obremenitvi. (Minimalna in maksimalna obremenitev sta na transformatorju vidno zapisani.) Ledice predstavljajo - ob istem svetlobnem toku - bistveno manjšo, veckrat premajhno obremenitev za elektronski transformator. Nekateri si menda pomagajo tako, da pustijo prikljuceno vsaj eno požrešno in zelo vroco halogenko. Najvarneje je transformator zamenjati s stabiliziranim napajalnikom za »ledice«. Napajalnik z zatemnjevanjem je le nekaj dražji. Upoštevati moramo še, da so ledice vecinoma vecje. Vecni problem je oblikovanje svetilk. Slaba konstrukcija pogosto poskrbi za to, da v svetilki »izgine« (se pretvori v toploto) velik del svetlobe, da svetilke povzrocajo blešcanje, sijalke v njih zaradi pregrevanja odpovedujejo. Prednosti in paleta možnosti Kakovost LED sijalk se izboljšuje in cene padajo. Najboljša sijalka z navojem E27 in mocjo 9 W je imela že poleti 2016 izkoristek skoraj 90 lumnov na watt, indeks barvne vernosti (videza) Ra = 94, konstantno svetlobo in dolgo življenjsko dobo. Tu je Ra, indeks barvnega videza (barvne vernosti), ki je lahko največ 100 in pove, kako dobro svetloba podaja barve. (Klasične žarnice in halogenke imajo Ra enak 100 ali praktično 100. Nekateri namesto Ra uporabljajo oznako CRI, Color rendering index.) V isti kategoriji je navišji izkoristek imela zelo kakovostna sijalka s svetlečimi nitkami s 130 lumni na watt konstantne svetlobe in Ra = 82, ki pa ni bila povsem neslišna. Za primerjavo: halogenske žarnice z navojem E27 dajejo okrog 15 lumnov na W. Svetleče diode same po sebi oddajajo enobarvno svetlobo. Spekter je sičer zvezen, a navadno zelo ozek. Rdeče LED so idealne za zadnje in zavorne luči na vozilih. Klasične luči uporabljajo žarniče, pokrite z rdečo plastiko. Ta prepušča manj kot 20 odstotkov svetlobe, torej gredo vsaj štiri petine svetlobe žarniče v nič. Denimo, da žarniča oddaja 15 lumnov na watt. Skozi pokrov pride kvečjemu 3 lumne rdeče svetlobe na W. Rdeča LED ne potrebuje filtra in daje 35 ali več lumnov na watt. Tudi če je rdeča LED (po nepotrebnem) pokrita z rdečo plastiko (ali steklom), ta prepušča veliko večino njene svetlobe. Tako so rdeče LED luči vsaj desetkrat učinkovitejše. Tudi pri semaforjih so prihranki veliki. V njih so včasih uporabljali žarniče z zelo nizkim izkoristkom, da bi imele daljšo življenjsko dobo. Problem z LED semaforji lahko nastane le pozimi, saj ne oddajajo toliko toplote, da bi stalili sneg, napihan na luči. 18 > d .cd ra T3 U1 ra ra PRESEK 45 (2017/2018)4 15 RAZVEDRI LO sU vU nU Nagradna križanka KOLIČINA TEKOČINE, KI STEČE SKOZI AVTOR MARKO BOKAUČ LEPILO ŽIVALSKIH SNOVI KARMEN ŠVEGL TRTA, KI ZGODAJ DOZORI INVINO IZ NJE MESTO V SREDNJEM DELU NIZOZEMSKE JURE IVANUŠIČ PREŠERNOVA ROJSTNA VAS SLAP POTOKA GUJUN PRI BOVCU GRŠKI MITIČNI PEVEC, EVRIDIKIN MOŽ STROKOVNJAK ZA PRAVILNO SKLEPANJE KLEMEN JANEŽIČ PRIPRAVA ZA TEHTANJE POKOJNI AMERIŠKI BOKSARSKI ŠAMPION (MOHAMED) LATINSKI VEZNIK HRANJENJE OTROKA NA MATERINIH PRSIH NAŠA MLADA EKAČICA EZ OVIRE ZUPIN ŽIVILO IZ GROBO ZMLETEGA ŽITA NEMŠKI MATEMATIK (LEOPOLD) FRANC. SKLADATELJ IN DIRIGENT (PIERRE) DESNI PRITOK LOARE IN PROVINCA V ZAHODNI FRANCIJI PEVKA ZORE LADIJSKA PLOŠČAD, PALUBA REŽISER ŽIVADINOV NAJVEČJA REKA V KATALONIJI SREDIŠČE FR. DEPART-MAJA VOSGES OB MOZELI NOVINARKA PIRŠ DRŽAVNA UREDITEV a: POTRESA MESTO NA AŽURNI OBALI POLETNO OBUVALO TOVARNA GRADBEN. MATERIALA IZŽGANE GLINE BULDOŽER NEM. PISAT. (FIREDRICH) NAŠA PISAVA PRITOK GARONE PRIAGENU IZBOKLINA NA HRBTU TKANINA ZA VEZENJE SKLADAT. DELIBES GOZDNI SADEŽ ODVET-NIKOVA STRANKA OD NJE JE ODVISNA SILA KORINTSKI KRAU, KIJE VZGAJAL OJDIPA ANGLOAM. ENOTA ZA POVRŠINO DEŽNIK (LJUDSKO) DRŽAVA V INDIJI STARORUS. VELEPOSESTNIK HVAU-SANJE NIKOLA TESLA DEL OBRAZA IGRALKA DOLINAR BELJAKOVINA, KI SODELUJE PRI PRESNOVI IGRALKA RAKOVEC ITALIJANSKI NARAVOSLOVEC NEMŠKO IME REKE RABE NAŠA POKOJNA SOPRA-NISTKA (IRENA) KOLIČINA Z ENOTO PASCAL NABRUSE-NOST REZILA 16 PRESEK 45 (2017/2018)4 RAZVEDRILO PREHLADNO STANJE S SLUZASTIM IZCEDKOM IZ NOSU PRIZEMSKI DALJNOGLED RAVNOTEŽNI KAMENČEK V UŠESU LOJZE VODOVNIK . ZELO CLENOVn JADRANSKI OTOK ELEGANTNA LAHKO-ŽIVKA V FRANCOSKEM OKOLJU NOSIJO JIH SLABOVIDNI OBČUTEK NEMIRA, ODGOVORNOSTI PROGRAMSKI JEZIK, IMENOVAN POANG. MATEMA-TIČARKI IN PROG-RAMERKI LOVELACE ALJAŽEV STOJI NA TRIGLAVU, EIFFLOV V PARIZU ARKTIČNI JELEN Z LOPATAST. ROGOVJEM MRAČNOST MESTO ZASTOJA AKTIVNOSTI REKA V ŠPANSKIH IMENIH FRANCOSKI IGRALEC (PHIUPPE) UGRAB-LIENKA PREDNIK IRCEV AVSTRAL. SOPRAN. (NELLIE) ŠVIC. FIZIK IN MATEM. 8 KRIVULJA VTERMO-DINAMIKI IME VEČ PAPEŽEV 5 MAJHEN DEČEK V REJI VRANI SORODNA PTICA > ZAPOREDNI ČRKI ŽENSKA BEUČNICA MITIČNI KRALJ NA KRETI, MINOSOV BRAT RAZISKOVALNI FILMSKI DETEKTIV VENTURA ŽGANA PIJAČA Z OKUSOM PO BRINU STAROGRŠKI TRAGIK JEZUSOV UČENEC, KI GA ENAČIJO Z JERNEJEM FRANCOSKI MODNI KREATOR (CHRISTIAN) VRH V JULIJCIH VISOK PLEMIŠKI NASLOV ZRAK (LAT.) SEZNAM MOŽNOSTI NA EKRANU, IZBIRNIK ČRKA, KI PREDSTAVLJA NEZNANKO DOLINA IDRIJSKEGA PRELOMA GRŠKI BOG SONCA 6 11 NAŠ IGRALEC (BORIS) NEVTRAL ZAMNOŽ. SUBJEKT SREDSTVO, KI ZMANJŠUJE OTEKLINE KOKOŠI, PERJAD KOREJSKA DENARNA ENOTA GLAVNA JUNAKINJA IZ DOGODKA V MESTU GOGI POMORSKA ENOTA ZA HITROST PREGANJANJE PALEC SPLAVAR-SKIDROG Z ŽELEZNO KLJUKO SPLETNA DOMENA AVSTRIJE KRAJ PRI ŽALCU AM. FIZIK, NOBELOVEC (DAVID M.) ŠPORTNI ZADETEK MOČNO POŽELENJE UGASLI VULKAN NA HAVAJIH (MAUNA) ŠAHOVSKA OTVORITEV NASA PESNICA (META) BOLNIK, KI IMA GONOREJO LONDONSKI DNEVNIK URADNA LISTINA NASIČEN OGUIKO- PRINC IZ MAHABHAR. 10 UPOŠTEVANJE NEKD. IZR. POLITIK (ABA) NAGRADNI RAZPIS KRAJ PRI PODČETRTKU REKA V ROMUNIJI IVAN VIDAV NEKDANJI TURŠKI VELIKAS -> Črke iz oštevilčenih polj vpišite skupaj z osebnimi podatki v obrazec na spletni strani www.presek.si/krizanka ter ga oddajte do 15. marca 2018, ko bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjižno nagrado. XXX KMEČKO VOZILO JAPONSKA MISELNA IGRA GLAVNO MESTO SVAZUA LARS ONSAGER MESTO OB GARONI V JUŽNI FRANCIJI 12 DEL STOPALA PRESEK 45 (2017/2018)4 17 FIZIKA 15 au "c= CD > cu "a CD Astronomi pri nočnih opazovanjih uporabljajo svetilke s šibko rdečo svetlobo, saj ta ne moti prilagoditve na temo. Z LED tehnologijo se je poraba baterij v prenosnih svetilkah izredno zmanjšala, pri svetilkah z rdečo svetlobo pa še toliko bolj, kot smo izračunali malo prej. Vendar pa enobarvna svetloba včasih povzroči nepričakovane učinke. Na sliki 8 imamo isti objekt slikan v svetlobi bele LED in rdeče LED. V rdeči svetlobi del informačije izgine. Očitno rdeči napis odbija prav toliko rdeče svetlobe kot belo ozadje. V nekaterih domovih za ostarele uporabljajo ponoči šibko oranžno ali rumeno razsvetljavo. Modra komponenta svetlobe je namreč ponoči nezaželena, saj nas popolnoma »zbudi«. Na sliki 9 imamo karton s slike 8 v svetlobi rumene LED. Modrih resnično svetlih diod dolgo niso znali izdelati. Preboj so naredili okrog leta 1994 trije japonski znanstveniki: Isamu Akasaki, Hiroshi Amano in Shuji Nakamura. Leta 2014 so zato dobili Nobelovo nagrado za fiziko. Ta iznajdba je šele omogočila pravi razvoj LED razsvetljave. Bele LED sijalke lahko kombinirajo diode raznih barv (rdeče, modre in zelene). To omogoča izdelavo svetilk, ki spreminjajo barvo. Druga možnost za belo svetlobo so modre diode, pokrite s fluoresčenčnim slojem (kratko: fosforjem), ki del svetlobe pretvori v rumeno in rdečo. Fluoresčenčna prevleka razširi spekter, ki pa ima vrh v modrem delu, se pravi, da dioda oddaja še zmeraj prečej modre svetlobe. Spekter je zvezen, a opazno drugačne oblike kot spekter halogenke. Fluoresčenčni sloj zmanjša učinkovitost sijalke. Zadnji krik so lediče, ki imajo modre diode z zelenim fosforjem z minimalnimi izgubami in zraven zelo dobre rdeče diode. To omogoča visoko učinkovitost in visoko barvno vernost. Na embalaži LED sijalk imamo podatke o barvni temperaturi. Tudi o tem bomo več povedali v članku Žarnice in sijalke. Tako sijalka z barvno temperaturo 3000 K oddaja približno tako svetlobo kot črno telo s temperaturo 3000 K ali halogenska žarniča s 100 W. Višja temperatura pomeni večji delež modre in manjši delež rdeče svetlobe. Svetloba pod 3300 K je »toplo bela« in primerna za večino področij v stanovanju, za hodnike v stavbah. Od 3300 K in pod 5000 K imamo »hladno belo« ali »nevtralno belo« ali »naravno belo«, primerno za delovne prostore. Nad 5000 Kje »dnevno bela«. Uspešna rešitev za primere, ko potrebujemo več svetlobe, so svetilke z vgrajenimi izmenljivimi LED moduli. Dobre svetilke so konstruirane tako, da omogočajo odvajanje toplote z naravnim kroženjem SLIKA 8. Embalaža, osvetljena z belo in rdeco LED. SLIKA 9. Karton, osvetljen z rumeno LED. 18 PRESEK 45 (2017/2018)4 FIZIKA zraka skozi svetilko. Ce so zaprte, pa imajo aluminijasto ohišje v tesnem stiku z LED moduli in morda tudi hladilna rebra. Aluminij je namreč zelo dober prevodnik toplote, rebra pa povečujejo površino, ki oddaja toploto. To ščiti svetleče diode in elektroniko. Na evropskem trgu obstajajo cenovno dostopne svetilke brez utripanja, z daljinčem, s katerim lahko prilagajamo barvno temperaturo, denimo od 2200 K do 5000 K, in svetilko tudi zatemnjujemo. Zunanja LED razsvetljava Zunanja razsvetljava naj bi bila prilagodljiva, topla in ne premočna. Modra svetloba ima namrec negativen vpliv na astronomska opazovanja in spanec. Žal so do nedavnega hladno bele sijalke imele višji izkoristek. Tako so prodajalci cestne razsvetljave ponujali hladno bele svetilke, saj je bilo z njimi laže delati reklamo o prihrankih energije. Avtorju tega clanka je ponoci modra svetloba LED prikazovalnika na glasbenem stolpu izrazito neprijetna. Obrtnik mu je odrezal kos temnordecega ple-ksi stekla za pokritje prikazovalnika in povedal, da k njemu pride precej strank s podobnimi narocili. Zdaj lahko dobimo zelo ucinkovite zunanje LED svetilke z 2700 K in menda celo 2200 K, primerne za osvetlitev plocnikov in cest v naseljih. V kalifornijskem mestu Davis so zaradi pritožb stanovalcev morali cestno LED razsvetljavo s 4000-5000 K zamenjati za toplejšo z 2700-3000 K. V Sacramentu je mocna razsvetljava mosta z belimi LED skoraj popolnoma ustavila selitev lososov pod njim. Svetilke so zato morali izkljuciti. Tudi v New Yorku so morali mocno LED razsvetljavo nekoliko zatemniti. Zunanjo LED razsvetljavo cest lahko naredimo tako, da se njena intenzivnost hitro prilagaja gostoti prometa, kar je ugodno v vseh pogledih. Lahko jo celo prižigamo za posameznega pešca. Bele LED sijalke imajo na nocni živi svet - metulje in druge žuželke, netopirje - negativen vpliv, bolj kot oranžno-rumene visokotlacne natrijeve sijalke, ki so bile do zdaj precej obicajne. Bele LED imajo namrec vrh v modrem delu spektra, kar pomeni, da tam oddajajo precejšen del svetlobe. Na sreco pa ne oddajajo za okolje še bolj motece UV svetlobe. Pri toplo belih LED sijalkah je modri vrh precej manj izrazit. Za bližino narodnih parkov in astronomskih observatorijev več podjetij ponuja [4] oranžno-rumene (jantarne) ali rumeno-zelene LED svetilke, pri katerih je količina modre svetlobe zanemarljiva. To dosežejo, recimo, z dodatnim fluorescenčnim slojem na toplo beli LED ali pa z rumenim filtrom na beli LED. Rumena je komplementarna k modri in jo blokira. (Tudi na sliki 9 so modri deli absorbirali rumeno svetlobo in postali črni.) Izkoristek se nekoliko zmanjša, vendar doseže še zmeraj 80 lm/W ali več. Indeks barvne vernosti znaša v enem primeru okrog 40 [5], kar je še zmeraj več kot skromnih 25 pri visokotlačni natrijevi razsvetljavi. Raziskava podjetja Cree je pokazala, da velika večina čestne razsvetljave, stare in nove, utripa z dvakratnikom frekvenče električnega omrežja. Vendar pa lahko kupimo danes tudi LED svetilke za razsvetljavo brez utripanja, primerno za prometniče in javne površine. Športne dvorane in stadioni so že pred časom ugotovili, da potrebujejo razsvetljavo brez utripanja, saj sičer ni mogoče zagotoviti kakovostnih upočasnjenih posnetkov dogajanja. Literatura [1] M. Bezjak: Usmerniki, dostopno na www. educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sol a/2001/ di/bezjak/apo_sipos/5.htm, ogled 29. 12. 2017. [2] Utripanje žarnič in sijalk, Fličkern (Flačkern oder Flimmern) von Glühbirnen und Lampen, Energie-Umwelt.čh, dostopno na www.energie-umwelt.ch/ beleuchtungundbatteri en/gluehbi rnen-und-lampen/1425, ogled 29. 12. 2017. [3] A. Mohorič, Zavesni zaklop, Presek 44 (2016/17), 2, 30-31. [4] Réserve internationale de CIEL ÉTOILE du Mont-Megantič, Priporočene svetilke, dostopno na ricemm.org/en/documentations/ recommended-fixtures/, ogled 29. 12. 2017. [5] Ignialight: Cestna razsvetljava, dostopno na www.ignialight.com/content/ files/downloads/13/igni alight-street-lighting-pdf.pdf, ogled 29. 12. 2017. _ XXX 19 PRESEK 45 (2017/2018)4