•	Po novem !
•	Dva ifmjUk
4
LIST ZA TELESNO KULTURO
Ljubljana - nedelja, 15. decembra 1965 - Cena 50 din - Leto XVIII
Izadaja tiskovni svet »Po* let« — Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Tehnični urednik Andrej Poniž — Rokopisov ne vra-
»Ljudska pravici* ^ Ljubljana, Cankj^ji^al.; 5/III,
Poštni predal 17'S^bekov-ni račun:^TO0-11^8-63 — Telefoni: uredništvo: 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173! uprava 22-873 — Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din.
PRIPRAVE NAŠIH SMUČARJEV ZA NASTOP V INNSBRUCKU
Olimpijci dočakali sneg
Tekači trenirajo pod vodstvom Janeza Pavčiča na terenih okrog Ribniške koče na Pohorju - Alpski smučarji izkoristili vse krpe snega okrog Češke koče -Lojze Gorjanc nam poroča po telefonu iz Bischofshofna
Zima se je zgodaj izkazala z vsemi svojimi čari. Oživela bodo pobočja in ob vzpenjačah se bo trlo smučarjev. Na našem posnetku je vzpenjača na Krvavec.
Bischofshofen, 15. dec. — Naši smučarji, ki se pripravljajo za nastope na olimpijskih igrah, so imeli v tem zadnjem času, lahko bi rekli prav do današnjega dne, velike težave zaradi-pomanjkanja snega. Se na najslabšem so bili skakalci, ki so mesece in mesece »žulili« skakalnico iz umetne mase, ki so jo kratkomalo imenovali pručka. Povsem nemogoče je bilo na tej skakalnici doseči boljšo formo, bolj izpiliti slog skakanja in vse druge malenkosti, ki pa so vendar izrednega pomena za dovršenega skakalca. Trener iz NDR Hugo Peter je že skoraj obupaval in ves čas poudarjali da nima pomena čakati prekrižanih rok, temveč je treba za vsako ceno odpotovati v zamejstvo, kjer je skakalnica, pa čeprav majhna, samo da je na njej sneg. In tako so naši skakalci pod vodstvom trenerja Lojzeta Gorjanca in strokovnjaka Huga Petra odpotovali prejšnji teden v Avstrijo v Bischofshofen. Ves pretekli teden so naši, skakalci: Zajc, Eržen, Jemc, Cirman, Brilej, Nahtigal, Giacomelli in Smolej trenirali na 40 m skakalnici in kot smo zvedeli tudi včeraj prvič nastopili na tekmi skupno z vsemi ostalimi tujci, ki so bili zbrani več tednov pri mojstru Bradlu.
Danes se je oglasil po telfonu trener Gorjanc In nam povedal nekaj podrobnih zanimivosti okrog 5-dnevnega treninga v tem kraju. Med drugim je tudi rekel:
— Tako kot po navadi, se tudi letos ponavlja tradicija: vselej zamujamo! Pomislite, Avstrijci trenirajo že od 1. novembra dalje, medtem ko so se zbrali pri Bradlu 15. novembra še Američani, Poljaki, Švedi, Madžari In kanadski skakalec. V zadnjem tednu smo se pri-
»kriterij prvega snega«
Werner, jSaubert,
Famose, Favre
Val dTsere, 15. dec. — Ameriški smučar Bud Werner je zmagal v slalomu na smučarskem tekmovanju »Kriterij prvega snega«. Na cilj je prispel v času 1:21.34 in premagal Francoza Arpina in Italijana Mahlknech-ta. Favorit tekmovanja Francoz Killy je v obeh poskusih dosegel izredna časa, vendar je zrušil vratca in ga je vodstvo tekmovanja diskvalificiralo.
Med tednom sta bila na sporedu veleslaloma za moške in ženske ter slalom za ženske. V ženskem veleslalomu je zmagala Saubertova (ZDA) — 2:01.4, druga je bila Obrechtova (Švica), tretja pa Marielle Goitschel (Fr). Pri moških je presenetljivo zmagal Švicar Favre, Slavni Perillat je bil tretji, Švicar Minsch pa peti. V slalonu za ženske je zmagala domačinka Famose pred Američanko Saubertovo in Francozinjo M. Goitschel.
Madrid — V kvalifikacijski tekmi za svetovno rokometno prvenstvo je Španija premagala Francijo s 16:13 (11:8).
Teheran — V prvi kvalifikacijski tekmi za olimpijski nogometni turnir je reprezentanca Irana premagala Irak s 4:0.
Stockholm — Hokejska reprezentanca Sovjetske zveze je tudi v drugi tekmi premagala Švedsko s 4-2 (0:0, 1:2, 3:0). V prvi tekmi je Sovjetska zveza zmagala s 5:2.
Dunaj — Moška rokometna reprezentanca Romunije je v prijateljski tekrti premagala moštvo Avstrije s 23:11.
REPUBLIŠKO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO ZA POSAMEZNIKE IN DVOJICE
Ljubljančani premočni
LJUBLJANA, 15. dec. — S finalno igro moških dvojic, v kateri sta člana Olimpije Vecko in Grintal precej premočno premagala Kranjčana Terana in Tomca s 3:1, je bilo zaključeno letošnje republiško prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo rekordno število igralcev (126) iz vseh koncev Slovenije. Tekmovanje se je dva dni odvijalo v Domu TVD Partizan Zgornje Šiška.
V obeh glavnih disciplinah sta lanskoletna prvaka Edo Vecko in Cirila Pirc ponovila uspeh in si pripela še eno zvezdico. Medtem ko je Vecko osvojil prvo mesto z izredno lahkoto, pa je Pirčeva preživljala dokaj težke trenutke na svoji poti do najvišje stopnice. Pa poglejmo, kako so igrali!
Med člani posamezno, kjer je nastopila vsa slovenska elita, vse do finalnih Iger (člani A in članice so namreč igrali za razvrstitev od prvega do četrtega mesta in od petega do osmega mesta vsak z vsakim), ni
prišlo do posebnih presenečenj, razen če izvzamemo Grintala, ki je proti Kernu pri stanju 2:2 vodil v petem nizu že 12:6, pa vendarle izgubil. Finalni obračuni so Jbili potem kaj gladki, le Kem in Teran sta prikazala razburljiv namizni tenis, v katerem je Teran le s težavo zmagal s 3:2.
Medtem ko je tekmovanje med člani potekalo precej po pričakovanjih, pa ni nihče računal na izredne težavne zmage prvakinje Pirčeve v ženski konkurenci. Reprezentantka se je morala v zaključnih borbah krepko potruditi, da je s tesnim re-zultaom (3:2) odpravila obe ravenski zastopnici Krajgerjevo in Petračevo. Pri tem je treba omeniti Petračevo,, ki je po neuspehih v zadnjem času ponovno »zablestela« in le malo je manjkalo, pa bi osvojila prvo mesto. Razočarani pa smo nad mlado Zrim-čevo, ki je morala mesto med prvo četvorico prepustiti Kokaljev!. Še bolj pa nas je razočarala reprezentantka Mikčeva, ki je povsem nepričakovano izgubila dvoboj s Klevišar) evo že v drugem kolu.
Se večja presenečenja so bila v igrah dvojic. Tu sta najprej Mikčeva in Kokalj eva premagali favorizirano dvojico Pirc—Zrimec, potem pa je prišlo v polfinalnem dvoboju Petrač—Krajger : Škerlj—Virant do izredno ogorčene borbe. Po stanju
2:2 sta namreč Ravenčanki izenačili rezultat v tem nizu na 20:20 (po presenetljivi odločitvi sodnika), Ljubljančanki pa kljub osmim zaključnim žogam nista znali zmagati in sta izgubili peti niz z 28:30!
Rezultati moški A: Vecko : Tomc 3:0. Veoko : Teran 3:1, Vecko : Kem 3:1, Tomc : Teran 1:3, Tome : Kern 0:3, Teran : Kern 3:2, za uvrstitev od 5. do 8. mesta Godina : Tomažič 3:2, Grintal : Godina 3:1, Godina : Sazonov I. 3:1, Tomažič : Grintal 0:3, Tomažič : Sazonov I. 3:0, Grintal : Sazonov. I. 3:2. Vrstni red: 1. Vecko (O), 2. Teran (Tr), 3. Kem (O), 4. Tomc (Tr), 5. Grintal (O), 6. Godina (Lj), 7. Tomažič (O), 8. Sa« zono v I. (Lj).
Ženske: Pirc : Petrač 3:2, Pirc : Krajger 3:2, Pirc : Kokalj 3:0, Petrač : Krajger 3:2, Petrač : Kokalj 3:1, Krajger : Kokalj 3:1, od 5. do 8. mesta: Zrimec : Klevišar 3:2. Zrimec : Kralj 3:0. Zrimec : Virant 3:0. Klevišar : Kokalj 3:0, Klevišar : Virant 1:3, Kralj : Virant 3:0. Vrstni red: 1. Pirc (O), 2. Petrač, 3. Krajger (Fuž), 4. Kokalj (O), 5. Zrimec (O). 6. Klevišar (Tr), 7- Kralj (Lj), 8. Virant (Lj).
Moški B: 1. Kastelic (Lj), 2. Marinko (H), 3. Krnc (Lj, 4. Vidmar (Jes), 5.-6. Kralj (Lj) in Grabner (Fuž), 7. Somrak (Tr), 8. Sazonov II. (O); moške dvojice: Vecko : Grin-tal (O)	: Teran-Tomc (Tr),	3.-4.
Kern-Jazvič (O)	: Sazonov-Godina
(Lj);ženske dvojice: 1. Fetrač-Krajger (Fuž), 2. Kokalj-Mikec (O-Lj), 3.—4. Virant-Skerlj( Lj-O) in Pirc-Zrimec (O); mešane dvojice: 1. Pirc-Vecko (O).	2. Mikec-Jazvič (Lj-O),	3.—4.
Klevišar-Tomc (Tr) in Juvanc-Godi-na (Lj).	S. JURANC
MEDNARODNE VESTI
Bratislava — Nogometaši domačega Slovana so se uvrstili v četrtfinale tekmovanja za evropski po-' kal prvakov. Slovan je tudi v drugi tekmi premagal Borough United tokrat s 3:0. Prva tekma se je končala z rezultatom 1:0.
Oslo — Moška rokometna reprezentanca Norveške je premagala Nizozemsko s 17:9 (8:3). To je bila kvalifikacijska tekma za nastop na svetovnem prvenstvu v CSSR. V predtekmi je v prijateljskem srečanju ženska reprezentanca Norveške premagala Nizozemsko z 11:7 (6:2).
Perth — V finalu mednarodnega prvenstva Zahodne Avstralije v tenisu je Avstralec Fred Stolle premagal svojega rojaka Johna Newcomba s 7:5, 7:5, 6:8 in 6:4. Prvo mesto v igrah dvojic sta si priborila Avstralca Fraser in Emerson s finalno zmago nad rojakoma New-combom in Fletcherjem s 4:6, 9:7,
6:3 in 10:8, med ženskami je zmagala Avstralka Turner s 6:8, 6:3 in 8:6 proti svoji rojakinji Taggart. Jutri bodo določili avstralsko reprezentanco za finalno srečanje v Davisovem pokalu z ZDA.
London — Včerajšnje prvenstvene tekme angleške nogometne lige so se končale takole: Aston Villa : Nottingham 3:0, Bolton : Birmingham 0:2, Burnley : Ipswich 3:1, Fulham : Everton 2:3, Leicester West Bromwich 0:2, Liverpool Blackburn 1:2, Manchester U. Sheffield W. 3:1, Sheffield U. Blackpool 1:0, Tottenham : Stoke 2:1, West Ham : Chelsea 2:2, Wol-verhampton : Arsenal 2:2.
Rosenheim — Boksarji Metale: iz Valjeva so premagali domačo ekipo Bavaria z 10:8.
Basel — Rokometna reprezentanca Švice je v kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo premagala Luksemburg z 29:16.

i
Novoletno presenečenje našim bralcem
V letu 1964 bo izhofd »Polet« na 12 straneh 5. januarja »Polet« v novi tehnični obliki Ker bo več prostora, bo tudi več reportaž, tofografij in poročil
Opozarjamo na posebna poročila iz olimpijskega mesta
In še posebno opozorilo - kljub povečanemu obsegu ista cena!!!
Nopozabite	vnovem letu!
družili še mi, toda kot rečeno, veliko smo že zamudili . .
Na naše vprašanje, kako so potekale priprave in v kakšni formi so Jugoslovani, je Gorjanc takole pojasnil:
— Sem in nisem zadovoljen! Zadovoljen sem v toliko, ker vidim, da so naši fantje vsi željni temeljitega treninga in da so tako rekoč šele v sredo prvič pripeli smuči in se spustili po snežni plasti 40 m skakalnice. Imeli smo tudi uradno tekmo. Če vas zanima, naj vam ponovim rezultate te pregledne tekme:	1. Preiml (A)	231 točk (40,
40,5), 2. Sjoberg (Sv) 214.9 (39,5, 38),
3.	Witke (P) 212 (39, 39), 4. Balfanz (ZDA) 210 (37, 38,5), 5. Samuelstuen (ZDA) 211 (38,5, 37,5), 13. Zajc 200 (38,5, 36,5), 23. Eržen 182,5 (36,5, 36), 24. Jemc 182 (36,5, 35), 26. Cirman 172,1 (34,5, 34), 30. Brilej 168 (34, 35), 31. Nahtigal 165 (33,5, 32), 36. Giacomelli 160,8 (30,5, 31). Mimo teh je nastopilo še okrog 10 skakalcev. Omeniti moram še lep uspeh mla- . dinca Smoleja, ki je v mladinski konkurenci osvojil nadvse lepo
4.	mesto.
Zanimalo nas je, kaj mislita trener Gorjanc in Hugo Peter o nadaljnjih pripravah tujcev in naših skakalcev. Tole smo zvedeli:
Vsi tujci so odpotovali v Rum-polding, kjer je 90 m skakalnica. Ta kraj je blizu Munchna, kjer se bodo zbrali verjetno vsi najboljši evropski skakalci na daljši trening. Naši skakalci se bodo v četrtek vrnili v domovino in začeli s pripravami na skakalnici na Galetovem. V Planici še ni snega, zato bo treba posvetiti vso pozornost vsem napakam prav na šišenski skakalnici. Opozoril bi rad, je za zaključek razgovora dejal tov. Gorjanc, da našim fantom Še veliko primanjkuje in da teh rezultatov, ki so jih dosegli na tej prvi tekmi, ne gre jemati preveč pesimistično. Sicer pa bodo prihodnji tedni že pokazali, kakšna je pripravljeno-st naših reprezentantov.
Ob razgovoru je bil navzoč tudi zvezni kapetan za skoke Šramel, ki je poudaril, da se bodo morali naši skakalci dalj časa vestno pripravljati in preden bodo odšli na nem-ško-avstr lisko skakalko \turnejo, bodo imeli nekajdnevni trening na 80 m skakalnici v Planici. Zapadlo je namreč toliko snega, da bodo lahko pripravili v naslednjih dneh našo osemdesetko. Naši skakalci bodo verjetno sodelovali na tekmi v Seefeldu na 70 m skakalnici. To bo že v prihodnjih dneh.
Ribniška koča, 15. dec. — O tekačih ne bomo posebej razpravljali. Vemo, da se pod vodstvom trenerja Janeza Pavčiča pripravljajo ob Ribniški koči od torka dalje. Janez
Pavčič nam je ob tej priložnosti povedal naslednje:
— Utrjevali smo kondicijo in poskušali odpraviti nekatere bistvene napake v tehniki teka. Upam, da nam bo uspelo v prihodnjih dneh preizkusiti naše sposobnosti v medsebojni borbi, saj je zapadlo toliko snega, da bomo lahko pripeli smuči in pokazali, kakšna je naša sposobnost nekaj tednov pred igrami v Innsbrucku!
Jezersko, 15. dec. — Sneg pada v velikih kosmičih, zraven pa je namedlo precej pršiča, tako da je bil trening v zadnjih dveh dneh precej otežkočen. Trener Marjan Magušar meni, da je v tem položaju nujno potrebno obdržati kontinuiteto treninga, pa čeprav na majhnih krpah snega. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kakšne so snežne razmere na Pohorju, Kranjski gori in drugod in takoj se bo zvezni kapetan inž. Gustl Pohar odločil za smer nadaljnjih priprav. V kolikor ne bo mogoče organizirati treninga na domačih tleh, potem bo potrebno odpotovati spet v zamejstvo, kjer so tujci že v polni formi.
O formi in o trenutnem stanju alpskih smučarjev meni naš reprezentant Lakota naslednje:
— Vse je odvisno od snežnih razmer. Vsi olimnfiski kandidati imamo za seboj vrsto načrtnih treningov tako na suhem kot tudi že na snegu, vendar le vse to premalo, če se hočeš uveljaviti v mednarodni fcreni. Zapomnite si: samo vožnja in spet vožnja, kilometri in spet kilometri J. .	M. Lipar
DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOBORBI
Zapleti, protesti,
Subotica, 15. dec. — Na letošnjem ekipnem državnem prvenstvu v rokoborbi je po mnogih letih spet zmagal subotiški Spartak. Prvenstvo samo je bilo nenavadno burno, polno zapletov in protestov. Po tretji borbi v dvoboju Spartak : Varteks so tekmovalci iz Varaždina demonstrativno odstopili od nadaljnjega tekmovanja in takoj odpotovali domov. V finalnem srečanju so domačini izvlekli iz borbe s Herkulesom iz Zagreba neodločen-rezultat 8:8, kar pa je zadostovalo za prvo mesto.
MIRO CERAR JE NA SLOVESNOSTI V RAVNAH, KI JE BILA MINULI PONEDELJEK, SPET PREJEL POKAL NAŠEGA UREDNIŠTVA IN NASLOV NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA LETOŠNJEGA LETA V SLOVENIJI, NA ZADNJI STRANI OBJAVLJAMO POSEBNO REPORTAŽO O PRIREDITVI V RAVNAH

Moštvi Maribora in Olifin-	?
pije pred letošnjim republi-	?
škim finalnim srečanjem za	?
jugoslovanski pokal. Stoje	?
od leve proti desni: Grloci,	Z
Kudinski, Grubišič, Sizgo-	<
reo, Boifek, Zagorc, Frič,	<
-Pirc, Mladenovič, sodniki:	s
Tauzes, Jakše in Radonjič,	v
Kapidžič, Arnejčič. Čepe:	S
Markovič, Frančeškin,	>
Klančnik, More, Corn, Jo-	>
vanovič, Jalševec, Čeh, Ku-	>
lenovič, Prosen, Jovičevič,	?
SLOVENSKA DRUGOLIGASA OB ZAKLJUČKU • JESENSKEGA DELA
Po novem letu pa spet...
Še so realne možnosti...	[ | Spomladi smo uspešnejši
ODGOVARJA: predsednik NK »Olimpija« tov. Miran Goslar
Kako ocenjujete uspeh Olimpije v jesenskem delu prvenstva?
— Ce upoševamo kvalitetni sestav mo.Vtva, ki ga imamo, potem z uvrstitvijo ne moremo biti zadovoljni. Zlasti še, ker smo osvojili 3. mesto tako kot lani s tem, da smo bili takrat novinci v ligi pa še dve točki več smo osvojili. Pri tem pa se moč ostalih klubov ni bistveno povečala. Prav zaradi tega smo imeli objektivne in realne možnosti, da bi zasedli vsaj drugo, če ne prvo mesto. To bi podkrepil še z dejstvom, da moštva, ki so na lestvici za nami* nimajo dosti manj točk, razlika do prvega pa je celo šest točk.
Kaj je bil vzrok, da so vaši nogometaši končno zaigrali tako kot so sposobni?
— Ti vzroki so že znani — poškodbe. Čeprav mislim, da so analize pomen poškodb precenjevale, in da je bil osnovni vzrok neuigra-nost ter iskanje standardnega moštva. Večja izbira igralcev je vplivala na to, da nismo bili prisiljeni nastopati vedno z istim moštvom. Lahko pa še omenim, da nam športna sreča ni bilo naklonjena, večkrat smo bili boljši, pa smo kljub temu srečanja Izgubili. Zlasti nesrečne za nas so bile tekme š Slavonijo in BSK ter Bosnb In Borovom na tujem. Lahko govorimo tudi o dveh tekmah, kjer nam je bila športna sreča naklonjena. To sta srečanji v Mariboru in Zagrebu, vendar je treba reči, da so naši igralci obakrat pokazali zvrhano mero borbenosti.
Olimpija je bila večkrat poražena komaj z enim golom. Kaj lahko rečete o tem?
— Res je, precej drugačen bi bil položaj na lestvici, če bi na nekaterih tekmah dosegli vsaj en gol. Če bodo naši napadalci v spomladanskem delu spretnejši, sem prepričan, da uspeh ne bo izostal. Nase zmage so bile izdatne, porazi pa pičli, čeprav je nesorazmerje, usodno za našo uvrstitev na lestvici. Od 23 golov, kolikor so jih dosegli naši napadalci: v jesenskem delu prvenstva, jih je bilo 21 doseženih na petih tekmah. Na ostalih desetih tekmah pa so jih dosegli le pet! V našem napadu so torej skrite še bogate rezerve.
AH računate na kakšne spretnem-be v moštvu?
— Prav te dni smo ponudili razveljavitev pogodbe z Eltrinom, Velkavrhom, Oblakom, Gugoljem in Bajžljem. Puškarič pa je že prej prosil, da bi se rad vrnil nazaj v Mursko Soboto. To smo storili ne zato ,ker so ti igralci slabi, ampak nasprotno. To so dobri igralci, ki pa za koncept igre našega moštva in pa glede na izbiro ostalih nimajo obetov, da bi uspešno nastopali v prvem moštvu. To tembolj, ker bomo rezervne igralce, ki bo-do nastopali v B-moštvu, pridobili iz vrst mladincev. Menimo, da je za to prekinitev pogodb smotrn ukrep, in da bomo na ta način okrepili ostale klube saj bodo prav vsi lahko na-
stopali v klubih slovenske nogometne lige.
Ali boste okrepili vaše vrste? '
— Računamo na določene okrepitve. Zelja ne izvira iz tega, da bi nam primanjkovalo igralcev, ampak nam manjka fizično močnih igralcev in zato računamo, da bi naše vrste okrepili približno trije igralci, ki imajo takšne kvalitete.
Kako in kje boste organizirali priprave?
— S pripravami bomo začeli v začetku januarja. Torej, bomo ime-i na voljo približno dva meseca, da bo moštvo temeljito pripravljeno za irugi del prvenstva. Priprave bodo najprej v Ljubljani v zaprtih prostorih, če vreme zunaj ne bo ugodno. Poudarek bo na pridobivanju kondicije, saj je pri nekaterih igralcih to še vedno problem, čeprav smo nekoliko ž© napredovali. Trening bo dvakrat dnevno. V februarju bodo naši nogometaši odpotovali v Primorje, najverjetneje v Novi Grad v Istro. Na vrsti bo tudi več tekem, tako da bomo za pričetek prvenstva bolje pripravljeni kot lani.
Kateri bodo vaši nasprotniki na trening tekmah?
sciplini ne bomo popuščali, čeprav je "boljša, vendar še vedno ni najboljša. Stalni pfoblem so seveda finančna sredstva, saj nimamo zagotovljenih nikakršnih rednih sredstev in moramo neprestano prositi pomoči pri vseh mogočih forumih Letos je pokazal razumevanje le Mestni svet, toda to so premajhna sredstva, saj dohodki z nogometnih tekem krijejo komaj eno tretjino proračuna kluba. O igrišču je bilo že mnogo napisanega in povedanega. Stanje igrišča je porazno ih; je najslabše od vseh, na katerih nastopa Olimpija v II. zvezni ligi. Zavod športnega parka inž. Stanka Bloudka skrbi za najnujnejše vzdrževanje medtem ko ničesar ni bilo vloženega v pomožno igrišče, kjer imajo naši nogometaši treninge. Pričakujemo, da bo Ljubljana že v bližnji prihodnosti rešila vprašanje kvalitetnega nogometnega igrišča.
Kot objektivno težavo lahko omenim še to, da so nekateri tovariši upravnega in izvršnega odbora izredno obremenjeni z delom in pogrešamo športne delavce, ki bi jih z veseljem sprejeli v naše vrste za delo v raznih komisijah. Zlasti za delo z mladino.
Ali računate na prvo mesto po
ODGOVARJA: predsednik NK »Maribor« dr. Srečko Koren
— Kako ste zadovoljni z jesensko uvrstitvijo mariborskega drugoliga-ša?
@ Odkar tekmujemo v II. zvezni ligi, smo v letošnjern jesenskem delu prvenstva prvič osvojili skoraj 60 % možnih točk, mimo tega pa zaključili z dobrim količnikom danih in prejetih golov. Zato sem z uvrstitvijo našega moštva zadovoljen. Pripominjam pa, da bi naše moštvo lahko ob nekoliko večji prizadevnosti nekaterih igralcev, predvsem pa z nekoliko več športne sreče, nabralo še kakšno točko več. Ne velja namreč pozabiti, .<^a smo na domačem igrišču v Ljudskem vrtu kljub veliki premoči zaključili dve r-rerriniv z neodločenim rezultatom in da smo večino tekem v gosteh izgubili ‘z najtesnejšimi izidi, pa čeprav smo bili večkrat -boljši nasprotnik.
— Kakšni so vaši vtisi o delu tehnične komisije, trenerja in pa igralcih, ki jih imate na voljo?
© Menim, da naša tehnična komisija opravlja svoje odgovorno delo kljub objektivnim težavam dobpo.
Ne smemo namreč prezreti dejstva, da so to izključno neplačani odborniki, ki žrtvujejo ogromno prostega časa zgolj iz ljubezni do nogometa. Tudi trener Simunič je opravil svoje delo v redu, četudi ni imel na voljo dovolj kvalitetnih igralcev. Njegova zasluga je, da so igralci kondicijsko zelo dobro pripravljeni in da je moštvo kot celota osvojilo pravilen koncept igre. Večina naših igralcev je v težke prvenstvene borbe vložilo maksimum požrtvovalnosti in znanja. Ne morem pa biti zadovoljen z igro nekaterih standardnih igralcev, od katerih sem — sodeč po njihovih prejšnjih dosežkih — pričakoval mnogo več.
— Na račun neučinkovitosti mariborskih napadalcev, pa tudi nezanesljivosti obrambe, je bilo v letošnjem jesenskem delu zapisanih že mnogo kritičriih besed. Ali nameravate kritična mesta čez zimo izpopolniti?
($ Drži, da so bili naši napadalci pred nasprotnikovimi vrati večkrat nespretni, čeprav so zabili povprečno na eni tekmi dva gola. Isto velja za obrambo, pa čeprav je povprečno prejela na tekmi samo 1 gol. Razumljivo je, da bomo morali kritična mesta v našem moštvu čim-prej izpopolniti. To vprašanje pa je
Ljubitelji nogometu bodo ostali prikrajšani za nekaj časa. Nogometaši so si počitek zaslužili in do novega leta jim nogometne žoge ne bo mar. Potem pa se bodo spet pričeli naporni treningi, ki bodo imeli en sam namen - pripraviti nogometaše, da bodo kos zahtevnim nalogam.
Prvega marca pa bodo nogometni stadioni spet oživeli. Spet bodo nogometaši v središču pozornosti in spet se bo pričel nogometni ples...
Ob zaključku jesenskega dela pa je prav, da na kratko pregledamo uspehe in neuspehe naših predstavnikov v drugi zvezni ligi. Tokrat smo se odločili za razgovore s predsednikoma Maribora in Olimpije, ki sta ocenila uspehe in povedala še nekaj besed o ostalih zanimivostih, ki jih ljubitelji nogometa vedno radi preberejo.
— Za zdaj še niso znani. Vendar bodo kot kaže, naši nogometaši v času priprav odpotovali tudi na 10-dnevno turnejo po Italiji, Švici in Avstriji. Turneja bo trajala od 9 do 20. februarja. Ce bo vreme ugodno, bodo nogometaši ostali do začetka prvenstva na pripravah v Ljubljani, sicer pa se bodo vrnili v Primorje.
Več sezon je že pokazalo, da Olimpija na začetku ne zaigra najbolje. Tako je bilo lani, pa tudi letos prva polovica prvenstva ni bila uspešna. Kaj boste storili, da bo spomladi start uspešen?
— Tega se dobro zavedamo. Zato tjo težišče priprav usmerjeno na uigravanje standardnega moštva, skušali pa bomo izboljšati učinkovitost napada, ki je doslej že tolikokrat odpovedal.
Kateri so najbolj pereči problemi v vašem klubu?
— Lahko se pohvalimo, da v zadnjem času v našem klubu ni notranjih sporov. Uspeli smo doseči ugodno ozračje in temu vprašanju bomo še vnaprej posvečali veliko pozornosti, saj smo prepričani da je to lahko že pol uspeha. Pri di-
zaključku prvenstva?
y —Naša želja še vedno ostane, osvojitev prvenstva in vse napore bomo usmerili v ta cilj. Čeprav je razlika do prvega mesta 6 točk, imamo še vedno realne možnosti ne le na papirju, ampak tudi praktično. Razen z Borcem igramo z vsemi važnejšimi tekmeci doma in prepričan sem, da je to za nas velika prednost. Prav gotovo bo glavna borba za prvo mesto z Zagrebom in Mariborom.	|
Ali je vondstvo Olimpije zadovoljno z delom trenerja Stankoviča?
— Mislim, da niti Olimpija niti katerikoli ljubljanski klub ni imel tako kvalitetnega trenerja kot je Stankovič. Menim, da so njegova doslednost, kar zadeva disciplino igralcev in nepopustljivost pri treningu ter skrb za kondicijo, pri tem pa dolgoletne izkušnje državnega reprezentanta, tehtni razlogi, ki lahko prispevajo, da bo moštvo Olimpije uspelo. Lahko povem še to, da je Stankovič kot nogofrtetni strokovnjak morda bolj optimistično razpoložen kot jaz — predsednik, in da je njegovo mnenje bolj merodajno. Tega pa smo lahko samo veseli ...	Marjan Gogala
ZASREB
BO RAC
OUMPIOf
MARIBOR
VARTEKS
ČELIK
SLOBODA.
LOKOMOTIVA
BOROVO
BOSNA
BSK
SLAVONIOA ISTRA ŠIBENIK FAMOS S PART A
Diagram napetosti letošnjega jesenskega dela prvenstva v II. zvezni ligi bi lahko rekli diagramu, ki predstavlja gibanje slovenskih predstavnikov po lestvici v posameznih kolih jesenskega dela prvenstva. Že površen opazovalec lahko vidi, da je bil Maribor solidnejše moštvo in da je Olimpija posebno po porazu v VIII. kolu proti BSK močno zdrknila na lestvici
na žalost povezano z objektivnimi težavami . . .
— Povejte nam, prosim, nekaj o programu dela mariborskih nogometašev do 1. marca, ko bodo na sporedu prve tekme spomladanskega dela prvenstva.
0 Od 15. decembra dalje imajo naši igralci zaslužen počitek. Z rednimi treningi pa bomo pričeli takoj po novem letu. Po v naprej določenem načrtu se bomo nekaj časa pripravljali doma v Ljudskem vrtu, zaradi ugodnejših klimatskih razmer pa bomo tokrat poiskali kakšen primeren kraj v Dalmaciji-Pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva bomo odigrali nekaj prijateljskih tekem, tako da bodo naši igralci kar najbolje pripravljeni startali v spomladanski del n. zvezne lige.
— Lani — nekako ob istem času — nam je tehnični vodja dr. Welle dejal:	»Vijolice cveto spomladi!«
Menite, da velja ta izrek tudi za pomlad 1964?
0 Postala je že nekakšna tradicija, da igrajo naši fantje v spomladanskem delu uspešneje in boljše kot v jesenskem delu prvenstva. Zakaj ne bi tradicija obveljala tudi v letošnjem prvenstvu? Sicer pa, vijolice cvetijo spomladi . ..
— Mariborski ljubitelji nogometa so z velikimi upi in željami pospremili svoje ljubljence na start letošnjega prvenstva v II. zvezni ligi. Kaj pričakujete od konca spomladanskega dela in kakšna bo po vašem mnenju končna razvrstitev n» prvenstveni razpredelnici?
Premnogi simpatizerji našega kluba so bili ob pričetku letošnjega tekmovanja v II. zvezni ligi prepričani, da bomo v ostri konkurenci brez težav osvojili 1. mesto in si tako zagotovili vstop v I. zvezno ligo. Dogodki pa so se pozneje zasukali fferugače in mnogi mariborski nogometa so sedaj nekoliko razočarani. Govoril sem že o slabši formi nekaterih naših ključnih igralcev. Za nekoliko skromnejši uspeh našega moštva pa je krivo predvsem dejstvo, da zaradi objektivnih težav nismo uspeli pridobiti nekaterih odličnih nogometašev, ki so se zaradi boljših pogojev odločili za druge klube. Prepričan pa sem, da bodo naši fantje v spomladanskem delu prvenstva zaigrali boljše m ljubiteljem nogometa pripravili še mnogo veselja. O končni razvrstitvi na prvenstveni razpredelnici pa ie zdaj še izredno, težko govoriti. Z izjemo »Zagreba-« in Sparte, ki šo trenutno precej pred in za ostalimi konkurenti, so vsa moštva v letošnjem tekmovanju izredno izenačena. Mislim, da se bodo v spomladanskem delu prvenstva za boljša mesta potegovali -Zagreb«, Borac, Olimpija, Čelik in »Maribor«.
— Povejte nam, prosim, za konec še, kako ste zadovoljni z jesenskim uspehom B-moštva in mladincev.
$ Z jesensko uvrstitvijo našega B-moštva nisem zadovoljen. Nekateri igralci tekmovanja y republiški ligi očitno niso 'jemali preveč resno in pričakovani uspeh je izostal. Povsem drugače je z mladinci. Z veseljem lahko ugotovim, da imajo ob primerni marljivosti in resnosti spomladi vse možnosti za osvojitev republiškega naslova. Vsekakor lep uspeh!	P. Kancler


JUAN MANUEL FANGIO
Nevarno življenje pri 300 km na uro
V zadnjih dveh številkah smo objavili prvi dve nadalje vanji podlistka »Nevarno življenje pri 300 km na uro«, ki ga je o svojem življenju napisal petkratni svetovni prvak Juan Manuel Fangio. Mladi Fangio je že v fantovskih letih vzljubil motorje in avtomobile in se ob pomoči prijateljev pričel udeleževati dirk. Natančneje opisuje neko dirko iz 1. 1938, ki mu je posebej ostala v spominu.
Bil sem skoraj nor od sreče, čeprav si nisem delal za dirko nobenih posebnih iluzij. Alfa Romeo je namreč zmogel približno 80 km večjo hitrost na uro od moje škatle. Na startu pa sem bil ne glede na to najhitrejši, vodil sem svojo prvo pravo dirko! To se je lahko zgodilo samo zato, ker so se Arzanijeva kolesa nekaj sekund vrtela na mestu. Seveda je bila za znanega dirkača s tako dobrim strojem vse skupaj le šala. Kljub vsemu sem osvojil v prvi skupini tretje mesto in v končni razvrstitvi sediho. Uvrstitev je bila kar dobra,
še bolj pa me je veselilo, da sem vsaj za kratko dobo pustil za seboj čudoviti rdeči stroj in to sem tudi pozneje v svoji dirkaški karieri rad pripovedoval.
Se isto leto sem sprejel ponudbo znanega dirkača Finochietta, da ga spremljam kot mehanik in sovozaž na dirki za Veliko nagrado republike. To je bila ena tistih dolgih, najdaljših dirk preko vse dežele. Te dirke bi lahko res imenovali pionirske pri razvoju avtomobilskega športa. Sedma sva bila na končnem cilju, kjer mene seveda ni nihče
pogledal, kar pa me ni motilo, ker je bila ta dogodivščina zame izredno dobra šola.
Naslednja dirka za katero sem se prijavil je bila »300 milj Tres Arroyosa«. Prav na tiho sem upal na uspeh, da bi potem lahko rekel materi, da mi je bila sreča naklonjena prav v njenem rojstnem kraju. Prav slabo sem ocenjeval občutke matere, ki bi ji bilo največje darilo, če bi ji rekel, da obračam hrbet dirkanju z avtomobili. Dirka je bila na 13 km dolgi progi, ki je bila izredno prašna, ker je bila skoraj v celoti po steptani zemT Iji. Se preden se je dirka začela na? je prah krepko mučil in vsi smo občutili startni znak kot olajšanje. ! Med udeleženci je bil tudi znani
južnoameriški as Carlos Zatushek za volanom Mercedesa SSKL.
Vsi naši računi v zvezi z dirko pa so bili napravljeni brez krčmarja — prahu. Bolj ali manj po občutku smo vozili to dirko vsi razen tistega, ki je vodil. Vodilni je imel v tej dirki prednost, ki je ni bilo mogoče nadoknaditi, kajti za ostale je bila ponekod vidljivost le po nekaj metrov. To je bilo skoraj tako, kot če bi vsi razen enega vozili z zavezanimi očmi. Prvi krog je kot vodeči prevozil Domingo Ochoteco, ki pa je na svoje veliko zaprepaščenje opazil, da bo sedaj tudi on vozil v prašni megli, kajti oblaki prahu nad dirkališčem se v 7 minutah niso dvignili. Stanje je bilo vedno slabše. Tudi gledalci so bili popolnoma oslepljeiii in niso videli prav nič, le slišali hrum mi-Ipo brzečih avtomobilov. V tem hudičevem karuselu je bil za avtomobiliste samo še en cilj: ne zmagati, ampak ostati) živ.
Po prvem krogu sem bil na petem mestu, opazil pa sem tudi, da poskušajo Alfa Romeo, oba Mercedesa in Ford, ki so bili pred menoj, zmanjšti hitrost. Vidljivost je bila iz trenutka v trenutek slabša. Pozneje sen* zvedel, da so se organizatorji obotavljali izdati nalog za prenehanje dirke, čeprav so protestirali tako komisarji dirke kot novinarji. Menili so, da bo v primeru zaustavitve dirke protestiralo občinstvo, ki je plačalo razmeroma visoko vstopnino.
Poskusil sem pridobiti ob očitni nameri nasprotnikov, da zmanjšajo hitrost. Opazil sem, da je oblak prahij malo manjši na obeh straneh vozila, ki je dirkalo pred menoj in pričel sem svojevrstno taktično vožnjo v ozadju avtomobilov pred menoj. Kmalu pa je bilo tega konec, ker sem ob vedno manjši mož-
nosti videti karkoli, opazil, da mi je pesek pričel pokrivati pedala za plin in zavoro. Se jaz sem zmanjšal hitrost.
V petem krogu, ko sem bil na osmem mestu, sem ob robu ceste komajda videl moža, ki je prihajajoč v smrtno nevarnost poskušal s črno zastavo zaustaviti to hudičevo dirko. Ustavil sem se in iz peščene megle prepoznal obraz enega svojih prijateljev. Kot neumen me je objel in spraševal: »Ali sploh veš, kaj se je zgodilo?«
Ko sem zvedel, me je zmrazilo, kljub vročini, ki me je obdajala. Pet mrtvih — to je bila bilanca vrste nesreč, ki so se dogodile druga za drugo na mestu, ki je bilo le nekaj desetin metrov oddaljeno od onega, kjer sem nehal z dirko. Neki Ford je v počasnem tempu poskušal zaviti s ceste k svojemu boksu, tedaj ga je zadel neki Fiat. Avtomobil je obrnilo k sredini ceste in tegaj ga je prav v sredino boka zadel z vso silo Rijiz s svojim strojem. V to razbito žeiezje pa je potem priletel še Martin. Ruizov avtomobil se je vžgal, Martina in njegovega mehanika je vrglo na cesto, Ruiza pa skoraj nepoškodovanega prav tako. Imel pa je smolo, da se je med poskusom, da se oddalji, zapletel s kombinezonom v ograjo Goreči bencin ga je dosegel preden se je lahko s pomočjo nekega gledalca strgal z ograje. Hudo opečenega so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je podlegel poškodbam prav tako kot Zatushek, Martin in drugi
To je bila torej druga medalja avtomobilskega Športa. Toda tudi ta je bila dragocen življenjski nauk, Prvič sem videl smrt stopiti na cesto. V naslednjih letih, je bilo to poznanstvo, od blizu ali od daleč, precej pogosto.
Zvečer, preden sem se odpeljal
domov, sem šel pogledat ostanke avtomobilov, ki so zgoreli. Zveriže-ne gmote, ki so bile nekdaj krasni dirkalni avtomobili, ki sem jih vedno imel skoraj za živa bitja. Ti tukaj pa so bili mrtvi. Za trenutek sem stisnil pesti in pomislil na to, da se odpovem temu, da bi morda sam kdaj umrl v mrtvem stroju. Toda, preveč sem imel rad žive stroje, da bi se jim odpovedal.
PRVA ZMAGA NA »DIRKI SPANJA«
Po tragični dirki v Tres Arroyos sem se vrnil v Balcarce močno pretresen. Imel sem občutek, da mi je usoda zadala hud udarec, tedaj pa sem opazil, da so me someščan* pričeli gledati z mnogo pozornosti-Nisem bil več presenečen.
Začelo se je s krepkim! udarci po hrbtu in stiski rok. ki so pomenili Čestitke. Moji prijatelji so bili tisti, ki so zame govorili in prisegali. Prijateljstvo je bilo v mojem kraju kaj resna stvar? Kaj več kot manjši krog prijateljev je bilo že toliko, da si človek tega ni upal misliti
Pa sem se zmotil V Balcarce sem imel svoje prve občudovalce, ki so bili v vsakem trenutku pripravljeni zagovarjati dejstvo, da nisem zmagal še na nobeni dirki, češ »dajte Juanu pravi dirkalni avtomobil pa boste že videli kaj zna.«
Res, tega pravega dirkalnega stroja nisem imel. Pa so se zopet pojavili pioji prijatelji in pričeli t nabiralno akcijo za avtomobil-Ljudje, ki so sicer še fižol klali na dvoje, da bi imeli več za pod zob. tisti, ki so se komajda preživljali, so tedaj segali v mošnjičke ih po centavpsih zbirali z navdušenjem, ki se l^bko pojavi zopet samo med reveži in zares ogretimi za stvar.
15. decembra 1983
3» O E r**-
Šahovski komentar
FRANČEK BRGLEZ
DVA VELIKA TURNIRJA
ŽE IZ NASLOVA BO PRENEKAT ERI BRALEC TE STALNE RUBRIKE UGANIL KATERA DVA VELIKA TURNIRJA BI NAJ TO BILA. KAJPAK JUGOSLOVANSKO IN SOVJETSKO DRŽAVNO PRVENSTVO, PARADA
Šahovskih odličnikov na najvisji ravni, v prvi in drugi šahovski VELESILI NA SVETU.
r
i
i
jesemsKi napa
i ia
m
o
Dajmo prednost »gostom«. Razlogov za to je več. Starejši so po rangu, za več igrajo kot mi, za uvrstitev svoj miniaturni (samo po številu seveda) conski turnir in pa boljše pogoje imajo kot v Zenici (prost dan že po dveh kolih). Udeležba je, kot po navadi na sovjetskih prvenstvih, izredno močna. Kar deset velemojstrov nastopa. Manjkajo samo tisti z najbolj zvenečimi naslovi, ki so jim stolčki že zagotovljeni: svetovni prvak Petrosjan, ex-prvak Botvinik in Keres kot neposredna kandidata, ex-prvak Talj kot častni »medconec« in ex-prvak Smislov kot vnaprej določeni osmi na domačem conskem turnirju. Vsi drugi so na bojnem polju, celo Gel-ler, ki so mu (najbrž zaradi delitve mesta na zadnjem kandidatskem turnirju s Keresom) priznali isti status kot Smislovu, pa igra tokrat bolj za trening.
Za razliko od naših mušketirjev v Zenici so Rusi tokrat, nepričakovano izredno miroljubni, kar pn. njih sicer ni navada. Pač turnir kvalifikacijskega ranga, na katerem si hočejo tako imenovani »močnejši" z računico v roki izbojevati prostor na soncu. In ker ni nikogar, ki bi Vlekel, potegnil, se je v prvi polo-
Priprove v Makcnrski
Do 23. decembra se bodo pod Vodstvom Huga Ruševljania priprav-Ijali v športnem središču v Makar-ski naši najboljši nogometaš-i, ki pridejo v poštev za olimpijsko moštvo. Komisija za izbor in priprave reprezentance je izbrala tele nogome-iaše:
vratarji: Curkovič, Škorič, Radovič in Pantelič,
branilci: Belin, Braun, Fazlagic, Vujovič in Milanovič,
krilci: Skrbič. Vasovič, Cop, Radovič, Miladinovič, Perušič, Marič in
. Hašovič,
napadalci: Samardžič, Kobeščak, Zambata, Lamza, Z. Cebinac, Smaj* lovič, Lukarič, Naumovič, Pavlic, Ostojič, Moj sov II in Pirmajer.
vici turnirja samo tu in tam posvetila kakšna zmaga. V desetih kolih ali v točno 100 partijah jih je bilo komaj 33 ob 60 remijih in sedmih nedokončanih partijah. Kot da so bili na ogledih pri nas, razen seveda zdaj v Zenici. Zato je čelna velemojstrska trojica Holmov-Geller-Polugajevski imela komaj 6,5 točk-(65 %) ali samo po tri zmage ob sedmih remijih. Na četrtem mestu je bil tedaj zasidran Spaski 6(1), Stein in Korčnoj sta imela še manj (5,5 oz. 5 točk), vtem ko je recimo nekoč slavni Bronstein starta! z dvema porazoma in se šele sedaj približuje zlati sredini. Priložnost za talentirane nevelemojstre, da razbijejo to monotonijo. V tem slogu sta začela Suetin in Bagirov, nadaljeval pa Gufeljd. Kot zdaj kaže, bi vsaj eno mesto lahko zasedel kak »nepoklicani«. Torej, vseeno analogija z Zenico.
In zdaj še k našim, da se ne bi čutili zapostavljene. Po dvodnevnem počitku na sredi poti so se v četrtek zvečer spet zagnali v nadaljna štiri kola. Kolono je nepričakovano vodil po malem že odpisani zagrebški velemojster Mija Udovčič, v tem ko je Ivkov malce popustil. Vojvodinec Bradvarevič se še nadalje krepko drži, zanesljivo napreduje k mojstrskemu naslovu in se hoče prebiti celo na eno najvišjih mest. Matulovič je tudi že tik pod vrhom, takoj za četvorico pa je bil na petem'mestu dr. Trifunovič. Teh pet tudi najresneje kandidira za razvrstitev od ena do šest, samo, da Bradvareviča še vedno odpihne četa zasledovalcev, v kateri so Čirič. Damjanovič, Janoševič. Kržišnik. Marovič in Parma. Slovensko zastopstvo ie na sredi dirke nekoliko popustilo. To velja za vse tri. Samo da ima najboljše perspektive Parma, vtem ko mora Kržišnik zdaj vse svoje sile osredotočiti edinole in izključno na mojstrski naslov. Bo pa to več kot garaško delo do kraja, čeprav je v začetku sijajno zastavil. Prav lahko se zgodi, da ho odločala prav zadnja partija z Mašičem. zadnji remi, ali zadnja zmaga, če bo dotlej držal pravo distanco — pol pike nad polovico možnih točk ali vsaj točno 50 %. Vsi upamo.
Na kraju pa dajmo besedo še Gligoriču, ki se je kot gost mudil dva dni v Zenici in sodeloval na šahovskem ustnem časopisu. Presenetila ga je velika borbenost vseh udeležencev (po 13. kolu je bilo 64 remijev proti 77 zmagam ob dveh prekinjenih partijah!), kakršne na naših prvenstvih še ni bilo. Zato, tudi tolikšna negotovost. Vendar vseeno daje naj večjo prednost v boju za primat Ivkovu, obenem pa opozarja zlasti na Udovčiča. Bra-dvareviču je Gligorič že prisodil mojstrski naslov, pohvalil je izredno organizacijo in povedal, da ]e bil obljubil sodelovanje na nedavnem turnirju v Moskvi že pred letom dni, ko termina niti Moskve niti Zenice še nista bila znana. Po dveh zaporednih turnirjih si je zato zaželel malo oddiha pred novimi spopadi, najprej za novo .leto v Hastingsu.
. ^)T5 « i
n
as
'I
i
i
l
•as
SfS
as
i
i
>
$
I
it
$
m
p
1
S
p
p
p
I
p
p
“1
nastopal v boliših moštvih ČSSR
ZA POLET GOVORI HOKEJSKI TRENER IZ CSSR ZBYNEK KUNA
Jeseničani od svojega obstoja danes najboljši - Beograjski klubi, Medveščak in Olimpija približno enakih sposobnosti - Spartak ne sodi v to elitno druščino - češkoslovaški strokovnjak trdi, da je Jugoslavija napravila v hokeju velik korak naprej
i
*
|
I
1
I
i
Hokejski strokovnjak iz CSSR, Zbynek Kuna, je redni gost našega uredništva. Odkar je v Jugoslaviji, dodobra pozna jugoslovanski šport, še posebej pa seveda njegovo področje — naš hokej. Skoraj v celoti se je zasukalo drugo prvenstveno kolo in v glavnem že poznamo sposobnosti posameznih moštev v zvezni ligi. Trener Kuna je za korak pred vsemi. ostalimi trenerji, saj ga je osrednja hokejska zveza imenovala za trenerja naše državne reprezentance, kateri je posvetil precej svoje sposobnosti. Prav zato je tale naš razgovor kot nalašč primeren za objavo, saj nam pokaže, kakšno je trenutno stanje na prvenstveni lestvici in kaj meni strokovnjak iz CSSR o jugoslovanskem hokeju na sploh. Pogovor je bil iskren in zanimiv, omeniti pa moramo tudi, da se je Zbynek Kuna že kar dobro naučil slovenskega jezika.
Na naše prvo vprašanje, kaj meni o jugoslovanskem hokeju, je takole odgovoril:
— Dovolite mi, da najprej kot trener Olimpije povem nekaj misli o moštvu, ki mi je zelo pri srcu. Vidite, pri tem se je nasmejal, odigrali smo pet tekem in štiri izgubili. Vse štiri tekme smo izgubili zelo nesrečno! Beograjska moštva so nam krojila rezultat, ki ni prav nič razveseljiv za moje. učence. Nimamo dobrih igralcev! Boljši, v starosti od 20 do 25 let so odšli in ni zamenjave.
Kdo vas je pustil na cedilu?
— Zupančič, Vadnal, Oblak, Jan in Mlakar.
In kakšno je sedaj moštvo Olimpije?
— Moštvo sestavljajo 1-gralci pri tridesetih letih in mladinci v starosti 15 do 16 let! Ali veste kaj to pomeni? Starejši niso več tako prožni, čeprav je njihova telesna vzdržljivost izvrstna, mlajši pa so brez potrebnih izkušenj. Zares, kriza je precej-
šnja! V moštvu manjka igralec, ki bi igral v slogu Oblaka, torej takšen hokejist, ki zna končati začeto akcijo.
Je to edina pomanjkljivost v moštvu?
— Nisem še vsega povedal. Manjkata tudi dva konstruktivna igralca, ki jih potrebuje vsako moštvo za graditev in učvrstitev določenega sistema igre. Po odhodu Jana in Vadnala smo ostali brez dobrih branilcev, ki bi znali pravilno zaposliti napadalce. Pri tem ne smem
prezreti odličnega Radina, ki se je razvil v izvrstnega hokejista..
Bi hoteli povedati, kako je bilo s štirimi izgubljenimi tekmami?
— Rekel sem že, da smo jih nesrečno izgubili! Ce športnik nima sreče, je vsak trud zaman. Izgubili smo srečanja v prvih tretjinah. Vselej smo mislili igrati na zmago, toda dve, tri napake v obrambi in poraz je bil tu. Kriza Olimpije ima tudi psihično osnovo. Treba jo bo na vsak način ozdraviti. Zdaj bomo imeli tri tedne prosto, odigrali nekaj prijateljskih srečanj in prepričan sem, da bo samozavest mojih fantov znatno porasla.
Kaj menite o drugih jugoslovanskih moštvih?
— Ko govorimo o zvezni ligi in posameznih moštvih, moramo izločiti Jesenice in Spartak. Verjetno ne bom povedal nič novega, če trdim, da so bili že pred začetkom
Igor Radin je po mnenju strokovnjakov trenutno naš najboljši branilec. Na fotografiji ga vidimo v borbi za puck s klubskim tovarišem Aljančičem
prvenstva Jeseničani novi . prvaki, medtem ko je usoda Spartaka prav tako že na začetku zapečatena — moštvo bo ostalo prej ali slej na dnu.
Kaj mislite o drugih moštvih letošnjega prvenstva?
_ Vsi beograjski klubi, Medveščak in Olimpija so doslej pokazali približno enake odlike in pomanjkljivosti. Pred srečanjem enega ali drugega od naštetih klubov ■ ne bi mogel napovedati zmagovalca!
Se vam zdi. da je nas hokej napredoval?
__Prav gotovo! V zadnjih
dveh letih je lahko opaziti viden napredek vseh moštev, kar je zasluga umetnih drsališč. Prihodnje leto bosta stopila v konkurenco še Celje in Subotica in kvalitetni razmah bo še hitrejši. Menim, da je treba na vseh igriščih trdo delati z mladino in pionirji!
Kakšno je vaše mnenje o taktiki in tehniki jugoslovanskih hokejistov?
— Jugoslovani igrajo srednjeevropski hokej, podobno tako, kot ga igramo v CSSR. Glede tehnike pa naj povem, da razen posameznikov iz Jesenic, večina igra s palico še zelo slabo. Tehnike in pravilne igre s palico se najhitreje nauči igralec pri 10., 12. letih. To pomeni, treba je začeti zelo zgodaj. Danes igrajo Jugoslovani že bolj kolektivno torej homogeno, potrebno pa je, da bi branilci začeli akcije s podajami, ne pa s samostojnimi izleti v prazno.
O Jeseničanih ste povedali že veliko lepega. Zanimalo bi nas, kaj menite konkretno o posameznih igralcih, kakšne so njihove odlike in kaj pomenijo v mednarodnem kvalitetnem hokejskem svetu?
— Rad bi pohvalil branilca Ravnika, ki je trenutno v JLA. Dalje mi ugaja prvi napad, ki bi lahko igral tudi v dobrih moštvih v CSSR. Najboljši posameznik je Felc, za dobrobit moštva pa največ pomeni napadalec; Tišler.
Ob koncu našega razgovora je Zbynek Kuna izrazil prepričanje, da bodo Jugoslovani tudi v hokeju ob dobrih pogojih kmalu dosegli še veliko večje uspehe, kot jih dosegajo danes, ko že mnogi tujci z začudenjem sprašujejo, od kod tako hiter vzpon jugoslovanskega hokeja ...
M. L.
m
m
m
m)
|
p;
1
m
*
i#
m
II
m.
i
i
*
ii
Stfl
m
!
i
*
si
m
§s
i
M
m
M
•M
i
i
i
*
M
Tokrat na startu dva slovenska ligaša
Ni se še poleglo vznemirjenje ob zadnjih zaključnih borbah pod koši, že se s polno močjo pripravljajo naši košarkarji na novo sezono. To pa je tudi povsem razumljivo. Slovenija bo v prihodnjem letu imela ponovno dva predstavnika v zvezni ligi. Tudi tekmovanje se prične 20 dni prej (5. aprila) kot sicer in kdor hoče doseči kakršenkoli uspeh, mora pričeti pravočasno z delom. Zato ni nič čudnega, da je v dvorani TVD Partizan na Taboru, kjer trenirajo košarkarji Olimpije in Slovana, zelo živahno. Niso tudi redki primeri, ko vidimo igralce obeh klubov pri skupnem delu. Ob našem obisku smo se tokrat odločili za krajši razgovor s trenerjem Olimpije tov. Pavlovičem, da bi tako seznanili bralce z delom tega kolektiva v »mrtvi sezoni«.
0 Ali so igralci Olimpije še na počitku, ali se že pripravljajo na novo sezono?
— V preteklem mesecu smo imeli aktiven počitek z igranjem malega nogometa v Tivoliju in neobvezno igro trojk in dvojk v dvorani na Taboru. Redno so trenirali le reprezentantje, ki so sodelovali na mednarodnem srečanju Francija : Jugoslavija. Z rednim trenin-gdm smo pričeli v četrtek, 5. decembra.
^ Kje trenirate?
— Treniramo v telovadnici TVD Partizan Tabor trikrat tedensko. Pogoji niso najbolj primerni, ker vadimo vsakokrat od 14. do 16. ure. To je neprimerno predvsem zaradi neredne prehrane igralcev in njihovih obveznosti na fakulteti ter službenih mestih. Zal pa drugače ni mogoče, ker v večernih urah v
Ljubljani ni mogoče dobiti primerne dvorane za trening. Tako vadimo občasno v obliki individualnih treningov v telovadnicah ljubljanskih srednjih šol.
0 Kdo sestavlja moštvo?
— Trenutno trenira 14 igralcev, in sicer: Bassin, Brenk, Daneu, Der-mastia, Eiselt, Jelnikar, Lenard. Logar, Lokar, Mtiller, Potočnik, Fovž, Tavčar in Weibl. Na seznamu tehnične komisije so še nekateri perspektivni igralci, ki bodo v kratkem nastopili in izpopolnili vrste ligaškega moštva.
9 Od kod črpate kader?
— Prav gotovo se spomnite sestave moštva v preteklih letih. Zato je razumljivo, da zaupamo in se naslanjamo predvsem na lasten kader, saj je bil to vedno porok za popo-len uspeh. To nam zagotavljajo trenerji našega naraščaja. Seveda pa
zahteva košarka specifične igralce, . kar pomeni, da moramo sodelovati tudi z ostalimi klubi, kjer tudi nastopa večje število nekdaj naših povprečnih igralcev.
9 Kaj mislite s tem?
— Vsekakor na izbiro visokih igralcev, ki pomenijo za naše moštvo glavni tehnični kadrovski pomen.
9 Kdo ho vodil ekipo?
— Tehnično vodstvo bo isto kot v preteklem letu. Večjo pozornost pa bomo posvetili zdravniški kontroli, testiranju in stopnjevanju moči treninga in to predvsem sedaj v pripravljalni dobi. Tako bo v prihodnje z nami še tesneje sodeloval dr. L. Ravnik.
9 Kaj pomeni nov sistem tekmovanja v sezoni 1964/65, oziroma prehod na zimsko sezono?
— Vprašanje košarkarske dvo-
rane je bistven in osnovni problem. Tega ne moremo rešiti sami. Merodajni forumi se morajo tega dobro zavedati, saj sicer košarkarji Olimpije in Slovana ne bodo mogli tekmovati v zvezni ligi 1964/65. Prehod na zimsko sezono je nujna in edino pravilna rešitev, če hočemo vskla-diti naš koledar z mednarodnim in tako držati korak z napredkom in uspehi v mednarodni areni.
9 Ali bo Olimpija pristopila k uveljavljanju svojega znanega sistema igre?
— Seveda. V pripravljalni dobi (december, januar) imamo v načrtu vadbo splošne pripravljenosti, to Je predvsem izboljšanje moči in hitrosti. V tem času bomo na treningih posvetili večji del časa izboljšanju kvalitete skoka na sploh. Sele v mesecu februarju bomo posvetili vso pozornost tehnično taktičnim pripravam. Vse to nas bo pripeljalo do tega, da bo Olimpija igrala hitro, napadalno košarko, kar je osnova v dobri kolektivni in agresivni obrambi. Temu se morajo približati prav vsi igralci.
* 9 Ali bo Olimpija v zimskem času nastopila na kakšnih večjih prireditvah doma in na tujem?
— Nismo še sestavili podrobnega načrta tekem v zimskem času, ker
Po sooročilu RTV Ljubljana v je namreč pred dnevi ponovno raz- Avstriji. Na teh mitingih naj bi na,; Prihodnjem tednu ni na programu buril duhove. Nogometaša Kranjca	“	* “ “	1 '
nikakršnega prenosa športnih do- bi morali skupno s Toplakom ope-dogodkov. Ce ne bo prišlo morda le rirati na meniskusu. To pa je sedaj do nepričakovanega programa, se padlo v vodo, ker je črnolasi Varaž bodo morali ljubitelji športa pač dinec skrivnostno izginil iz bolnice, odločiti, da zapuste svoje tople br- Ljubitelji nogometa v Mariboru se ■oge in se napote na kakšno ho- sedaj sprašujejo, ali je to nova sen
kejsko srečanje ali podobno prire-	----------- —
ditev, ki bo na sporedu v tem času ter tako okusijo počutje nastopajo člh.
_ _ __	in pozornost, ki so jo organizatorji Znano je, da bo celjski atlet Simo
mmmm
zacija ali le strah pred operacijsko mizo. V bolnišnici je ostala namre-.
kar največ nastopov. Kakšen bo od -iv Atletske zveze Slovenije še ni stva v pravih rokah in da bo pr-- no vendar pa je predlog vsekakor zelo posrečen.
venstvo odlično organizirano ter zato že sedaj kličemo — na svidenje '
Reprezentanca Slovenije v keglja- Ljubljani 1965!« nju na ledu je prejela te dni po- Kljub temu, da teniška igrišča vabilo za sodelovanje v tekmovanju Ljudskem vrtu v Mariboru že neka’
/-in r v-z-vrnc Iri mrvico! rT’r« ♦■olkrvnnnfo m' ia Ataca Rfl TT1 a 1 rt	tPTliŠlCPEJH kl*J”
ča precej zaskrbljeni. Pred odhodom mora namreč opraviti še vrsto cepljenj, kar pa je sedaj zelo pozno in se boje morebitnih negativnih vplivov in počutja za njegovo formo.
S3^Sta^eSka^fletska*zveza iz Gra- za evropski pokal/To tekmovanje časa samevajo, člani teniškega klu- Znana košarkarja Daneu k}-Der-
Okoli nadarjenega mariborskega za je	^	*> * j^nuTat SremčtTaf3 ^ Sfcl^o^ono^lo namreč “ c^iru^deMvsVe 'SniverTe v
nogometaša Kranjca, ki je pristopil	“»to^^jtouajboUsil.	V rl?un dobre urgant- pričakati kar najdlje pripravljeni Celju v dVeurnem predavanju ih
ipnv?iitVC>	.godb	nie sezone to le med 15 .majem in	zacije mednarodnega prvenstva Ju-	Mariboru se namreč v prihodnjem	razgovoru posredovali celjski /^lad
Pednja pfjTprav	gXT na®	^ junijem imMGL Programja j bi	goslavije v namiznem ?c_nisu.1963, ki	letu ^.etajo nekatere res, prvovrstne	nijepote in skrivnosti košarkarske
zagonetna. Kazalo je že namreč, da so se v Varaždinu že dokončno odpovedali temu mlademu nogometa-
deiovanja med tekmovalci iz Avstri- slede iz dneva v dan. Prav te dni rati svojih privržencev, in Jugoslavije in to predvsem je organizacijski komite sprejel skrivnost pa tudi ni, da se
- ,  111  43V« i ni ri . rtiemrv it A V’ C+r11 in	o xre4-i.i Is-lrn *xa_ Vvrtt-^ftnl T-ocrtn Thrii + PrilliPIrt
pre
šuVCzadnPodklona*^so*1 nakazali za vse večje mitingč, ki jih prireja- pismo iz Avstrije od avstrijske na- borčani resno potegujejo aa’verietno timu mPt.ako'. Nenava- mo pri nas v Celju, Mariboru in miznoteniške zveze, v katerem se ta vzem organizacije enega izmed sre
verjetno temu 3en dogodek v mariborski bolnišnici
sodil v okvir večjega atletskega so- Jf. ?|l0t^r/_d .k„ra‘.ki?I _v Ljutrtjan^s. Prifeditveta tako_ne_ Mijo razočv igre.	priredWev „„ dnevu
Mar*- JLA bo okrajna zveza za telesna kulturo Maribor priredila v Mariboru slovesno telovadno akademijo. Sodelovala bodo vsa mariborska društva Partizan z najboljšimi točkami. Največja privlačnost celotne prireditve pa So prav gotovo nastop slovenske reprezentance s Cerarjem na čelu. Zanimivo je, da bo to prvi nastop Mira Cerarja v Mariboru.
Ljubljani in
V	mitnuuiu	i. v ek, t, v	CI11 »C M* V	v/l g,cn 1 i/cc J v; v-liv-^v.    
seveda za enake v zahvaljuje za izredno gostoljubnost čanj tekmovanja za Davisov pokal
STOP PREBERI — STOP PREBERI — STOP PREBERI
j' . I	j*. -	...	.* 7	- '1 ? 7 '•« J, '	..s,	-	■ •	■ .	’

.' 7 ■
še nismo dosegli potrebnega sporazuma s tujimi klubi. Predvsem se trudimo, da bi pridobili najboljša moštva italijanske lige ob njihovih tekma v Gorici z domačim ligašem Goriziano za nastop v Ljubljani. Prav tako bomo skušali doseči sporazum z vsemi klubi, ki potujejo skozi Jugoslavijo. Organizirali bomo ponovno mednarodni novoletni turnir. Z druge strani pa si prizadevamo, da bi izmed ponudb iz tujine dosegli kar najboljše pogoje za gostovanje. Ze v mesecu januarju bi morali sodelovati na znanem tradicionalnem turnirju v Sanremu, ki pa ga je organizator prav te dni odložil na poznejši termin.
IV. MEDNARODNI NOVOLETNI TURNIR ASK OLMIPIJE Po dveletnem premoru bo si Ljubljani v mesecu januarju 1964 na sporedu zopet tradicionalni mednarodni novoletni turnir ASK Olimpija, ki bo že četrti po vrsti. To bo prav gotovo prva večja in ena najkvalitetnejših prireditev v prihodnjem letu. Kot je znano, je na prvih dveh turnirjih zmagala Olimpija (1959, 1960) in na zadnjem — tretjem pa moštvo Lokomotive iz Zagreba (1961). Na dosedanjih turnirjih ao gostovala v Ljubljani znana tuja moštva, kot: večkratni prvak Italije Ignis, poljski prvak Lech, prvak Madžarske Honved, Motomorini iz Bologne, Stella Azzurra iz Rima in odlični Jugoslovani Crvena zvezda, Zadar in Lokomotiva.
Tudi na IV. Mednarodnem novoletnem turnirju gledalci ne bodo razočarani. Upravi košarkarskega kluba Olimpije je namreč uspelo pridobiti k sodelovanju prvaka Bolgarije — Akademik iz Sofije In eno najboljših italijanskih moštev Konte Levissimo iz Cantuja. Razen gostov iz tujine bo nastopila še Lokomotiva iz Zagreba (zadnji zmagovalec in zlati prehodni pokal mesta Ljubljane) in ligaško moštvo Olimpije Za razliko od preteklih let ho tokrat turnir trajal le 2 dni 10. in 11. januarja. Tekmovanji bo v veliki dvorani GR. Podrobneje o vseh zanimivostih bomo poročali v eni naših prihodnjih številk. Tokrat morda le še informacijo, da bodo vse ekipe dopotovale v Ljubljano okrep. ijene z dvema ali tremi Igralci, kar zagotavlja res veliko kvaliteto turnirja Zanimivo pa je tudi, da so bili košarkarji Akademika prvo moštvo, ki je gostovalo v Ljubljani naGR. oziroma, da je bilo srečanje med Olimpijo in Akademikom leta 1958 prva športna prireditev v dvorani GR.
fl _ AMERIKA ~ AVSTRALIJA
ft AMbnlKA A KO IKAblJMm
44 DNI PRED PRIČETKOM OLIMPIJSKIH IGER
Po smučinah skakalcev
in tekačev
V vrsti sestavkov pred zimskimi olimpijskimi igrami smo doslej spoznali ljubitelje športa s pripravami v najrazličnejših državah in v različnih športih. Razmeroma malo smo doslej poročali o pripravah smučarskih tekačev in skakalcev. Današnji prispevek nima nobenih pretenzij, da bi bil zaključena celota, pač pa le del mozaika, ki ga bomo poskušali dopolnjevati prav do začetka iger v Innsbrucku.
213 SOVJETSKIH KANDIDATOV
Sovjetska zveza je pripravljala svoje smučarske tekače in skakalce v zelo velikem številu. Nič manj kot 213 jih je bilo v širšem izboru za Innsbruck. Napori strokovnjakov in športnikov so usmerjeni v to, da priborijo Sovjetski zvezi mesto, ki ga je v smučarskem teku imela pred leti, a ga je potem zopet polagoma izgubljala. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Zakopanem, kjer so smučarke reševale »čast« svoje domovine in prinašale edine medalje.
Se ta mesec bodo opravili tekači in skakalci vrsto preglednih in izbirnih tekem in to dejavnost bodo nadaljevali v januar. Pravijo, da so se sovjetski športniki pripravljali v višjih legah v gorah, nadalje so mnogo časa posvetili ireningu moči in spretnosti. Kadar ni bilo snega, so smučarji uporabljali posebne , smuči na kotalkah. Olimpijska reprezentanca Sovjetske zveze bo dopotovala v Innsbruck 20. januarja.
ENI V KLUBIH, DRUGI SKUfNO
Poljaki so se odločili, da svojih olimpijcev ne bodo izbirali s pomočjo utrudljivih izbirnih tekmovanj. Olimpijski kader so določili že ob koncu pretekle sezone in določili celoleten načrt treninga. Snega ni dovolj tudi na Poljskem in že računajo z možnostjo priprav v Avstriji. Močnejši del poljskega moštva
HOKEJ V INNSBRUCKU
Jugoslavija igra prvo in zadnjo tekma
Izvršni odbor mednarodne hokejske zveze (LIGH) je določil razpored Olimpijskega hokejskega turnirja in sodnike za Innsbruck. 27. januarja bodo igrali v sejmski dvorani kvalifikacijski tekmi Jugoslavija
—	Kanada in Norveška — Švica, dan pozneje pa v sejmski dvorani CSSR
—	Japonska, Sovjetska zveza — Madžarska in ZDA — Romunija, na ledenem stadionu pa Švedska — Italija, Nemčija — Poljska in Finska — Avstrija. Zmagovalci teh tekem bodo igrali potem v A skupini, poraženi pa v B. V. primeru neodločenega rezultata bodo igrali nadaljevanje do prvega gola. Za Nemčijo bo igrala ekipa ZR Nemčije, ki je v povratni tekmi premagala NDR s 4:3.
Predvideni razpored tekem je potem naslednji (v zanesljivih primerih smo že vstavili verjetnega zmagovalca kvalifikacij); A skupina — 29. januar: SZ — ZDA, CSSR — Nemčija ali Poljska, Kanada — Norveška ali Švica, 30. januar: Norveška ali Švica — Finska, Kanada — Švedska, 31. januar: SZ — CSSR, ZDA — Nemčija ali Poljska, 1. februar: SZ — Norveška ali Švica, Švedska — ZDA, CSSR — Finska. 2. februar: Kanada — Nemčija ali Poljska, SZ — Finska, 5. februar: Kanada — Finska, SZ — Nemčija ali Poljska, CSSR — ZDA, Švedska
—	Norveška ali Švica, 7. februar: Norveška ali Švica — Nemčija ali Poljska, ZDA — Finska, Švedska — SZ, Kanada — CSSR, 8. februar-Finska — Nemčija ali Poljska, ZDA
—	Norveška ali Švica, CSSR — Švedska, -Kanada — SZ.
Skupina B — 39. januar: Jugoslavija — Avstrija, Nemčija ali Poljska — Romunija, Italija — Madžarska, Japonska — Norveška ali Švica, 31. januar: Norveška ali Švica — Nemčija ali Poljska, Japonska
—	Romunija, 1. februar: Avstrija -
Madžarska, Italija — Jugoslavija, 2 februar: Italija — Norveška ali Švica, Romunija — Jugoslavija, 3. februar: Italija — Norveška alt Švica, Avstrija — Japonska, 4. februar: Japonska — Jugoslavija, 5. februar: Nemčija ali Poljska — Italija, Romunija — Avstrija, Norveška ali Švica — Japonska, 6. februar: Italija — Avstrija, Madžarska — Jugoslavija, Nemčija ali Poljska — Japonska, Romunija — Norveška ali Švica, 8. februar:	Norveška ali
Švica — Avstrija, Jugoslavija — Nemčija ali Poljska, Romunija Italija, Madžarska — Japonska. 9. februar: Avstrija — Nemčija ali Poljska, Japonska — Italija, Madžarska
—	Romunija, Jugosalvija — Norve-Ika ali Švica.
Tekme obeh skupin bo sodilo 19 sodnikov iz 11 držav, med njimi tu-«1 A. Kerkoš iz Celja.
naj bi bili skakalci, tekači bodo verjetno zelo solidni, medtem ko so pri nekdaj odličnih tekačicah slabši, ker so najboljše zapustile tekmovalno aktivnost.
Češkoslovaške nade so predvsem skoncentrirane na kombinatorce Štefana Oleksaka, ki je letos zmagal v Le Brassusu in zasedel četrti mesti v Seefeldu in Falunu. Ekipo bodo sestavili po večjem številu izbirnih tek-
ENGAN VODI
Norveški skakalci so v polnem tekmovalnem obdobju. Za seboj imajo že dve izbirni tekmovanji in lEngan je zanesljivo v vodstvu pred Yggesethom, Brandtzaegom in Wirkolo. Drugo izbirno tekmovanje je bilo dramatično ne toliko po športni strani kot po nepredvidenem dogodku. Zlomile so se stopnice k zaletišču, ker se je nanje obesilo kakih sto ljudi. Vse to v trenutku ko sta bila, na stopnicah Engan in Brandtzaeg. Prvi je bil še zelo spodaj in je spretno odskočil ob nesreči, drugi pa se je izkazal z izredno prisebnostjo, ker je v trenutku podiranja zagrabil močno vejo in se obdržal. Kaj lahko bi bila nor-
svojih treningov zasledoval in ustrelil volka, kar mu je prineslo precej veliko denarno nagrado (100.000 dinarjev), razen 40 km treninga seveda.
Na Finskem so bili dalj časa na treningu tudi najboljši skakalci NDR, ki so dokazali, da so imeli daleč boljše predsezonske priprave kot Finci, saj so jih preskakovali na treningu tudi za 10 m in še v slogu so bili boljši. To je rezultat sistematičnih priprav na skakalnicah iz plastične mase raznih velikosti
Za konec pa v premislek še uvrstitve z lanskih predolimpijskih tekem v Seefeldu in Innsbrucku: 15 km: De Dorigo (It) 54:559.3, Olsson (Šved) zaosta-
Norvežan Toralf Engan je že po prvih tekmovanjih v odlični formi in bo vodil s skakalci NDR in Finske največjo borbo za naslov olimpijskega zmagovalca, ki ga brani Helmut
Recknagel
movanj in jo pripeljali v Innsbruck med 20. in 23. januarjem. Tudi za skakalce pravijo, da so se na umetnih skakalnicah solidno pripravili. Tekmovalci niso bili na daljših skupnih pripravah, ampak je bila večina treninga opravljena v klubih, -na skupnih treningih pa so samo preverjali pripravljenost.
MEDALJA ZA ITALIJANA
Italijani so pričeli žeti to, kar so sadili vrsto let, v Zakopanem z medaljo de Floriana, potem pa V zadnji sezoni z u-spehi de Dorlga, Steinerja in drugih svoje elite. Uspehi »juž-njakov« so bili alarm za Skandinavce, za »azzure« pa vzpodbuda za nove napore. Treninga v letošnjem letu niso bistveno menjali, pravtako tudi ne trenerja Nilssona, saj bi bilo dovolj čudno, če bi ga.
Šef za teke pri italijanski smučarski zvezi, dr. Strumolo, takole pravi o svojih fantih: »Vsi so v dobri kondiciji razen de Floriana, ki šele počasi močneje trenira, ker je prebolel operacijo na želodcu. S fanti smo bili tudi že v Seefeldu, da si ogledajo bodoče olimpijske proge kar brez snega, ker je, to »»o mnenju trenerja tudi zelo koristno. Razen tega pa smo si takorekoč napravili bojni načrt do vseh podrobnosti, kajti tudi mi si moramo tekmovanja tako organizirati kot Skandinavci s številnimi lastnimi kontrolami, radijskimi postajami in sličnim Če me povprašate po naših upih, potem vam moram povedati, da računamo vsaj z eno medaljo na igrah. Ne vemo s kakšno in v kateri panogi, ker smo dobro pripravljeni povsod. Kako bomo zasedli posamezne panoge, je težko rečif vsekakor pa bomo kakega tekača čuvali posebej za štafeto.«
veška ekipa ob dva izmed favoritov za olimpijske medalje.
100.000 DINARJEV ZA 1 TRENING!
Za trenutek se ustavimo še pri švedskih in finskih smučarjih. Švedi so začeli dolgo vrsto tekmovanj, ki vsa veljajo bolj ali manj kot izbirna. Finci imajo pa samo dve izbirni tekmovanji: od 19. do 22. decembra v Voukattiju in 12. do 13. januarja v Kuopiu. S treningom na snegu so začeli že v novembru, sevedh visoko na severu. Doslej si je najboljšo šalo privoščil Oikarainen, ki je na enem od
SPET JUŽNOAMERIŠKI NOGOMET
Sto krav, če zmagate!
Po tekmi so nekateri rekli: denar kvari značaji
Tekma zadnjega kola argentinskega nogometnega prvenstva med vodilnim moštvom na lestvici, Independientejem in tretjeuvrščenim San Lorenzem. Prva enajsterica bi z zmago osvojila prvenstvo, San Lorenzo pa bi ostal, kjer je in se njegovi igralci verjetno ne bi gnali, če... če jim ne bi dru-goplasirani klub River Plate obljubil zelo okroglo vsotico...
a
■
S
s
j
■ ■
! S S S
l
0
0
0
S
0
£
S
0
l
s
0 0
0
0
0
S S
t
I
š
I ! 0
|
!
0
0
BH0BaaBBMaBa000B0H0liB0B000B0B0iaaaBaBai0B00aBB0H000BEIB0100Ba00l00^
H
\
• ■ ■
B
B
s
1
1
■
B
B
B
B
fl
.J
fl
B
1
B
ar
s
B
I
B • B
s
B
3
a
5
3
B
3
i
3
B
3
3
g
n
B
I
:
3
s
Toda tudi igralci Indepen-dienteja v primeru zmage ne bi ostali praznih žepov: podpredsednik kluba jim je mimo »obveznih« 3,500.000 dinarjev obljubil kot premijo tudi sto živih krav (!), kajti možak ima na jugu Argentine eno naj bogatejših ha-ciend v tistem predelu.
Tekma se j e . pričela. Kot obsedeni so zdrveli napadalci San Lorenza nad nasprotnikova vrata. Prave bojne juriše so še nekajkrat ponovili in v 30. minuti igre so že vodili z 1:0. Vse pa je tako kazalo, da ne marajo ostati pri tem rezultatu. Domači igralci so si že predstavljali, kako gre prvenstvo po vodi. Kaj prvenstvo! Premije in krave! In že je bil za sodnikovim hrbtom spretno uprizorjen pretep in enega igralca San Lorenca so morali odnesti v slačilnico. Do odmora sta mu sledila še dva soigralca. Enega je izključil strogi arbiter, ker je poizkušal udariti (le zakaj neki?) domačega igralca. Mimo tega se je sodnik enkrat kar »zgrozil«, ko sta domači napadalec in tuji branilec trčila v borbi za žogo v kazenskem prostoru gostov in že je bila na vrsti U-metrovka.
Med odmorom je bilo na tribunah precej živahno.
»Hinchas« (južnoameriški navijači) obeh moštev so se pomerili v temperamentnem pretepu in psovanju, kar se najbrž ni končalo brez posledic. Po ponovnem sodnikovem žvižgu so se privrženci San Lorenza preusmerili na igrišče, na domače igralce in sodnika in pričeli z obmetavanjem s pomočo steklenic, kamnov in ogrizkov. Tudi plinske bombe po--licije niso ohladile razgrete krvi razjarjenih »hinchas«. Šele prošnja za pomiritev kapetana San Lorenza Rossija je pomagala. Čez čas, ko je zaradi poškodb in izključitev ostalo na igrišču samo 6 i-gralcev (!) San Lorenza, se je obmetavanje spet pričelo.
Teh 6 igralcev se ni preveč trudilo. Vratar je stal kot kip, s prekrižanimi rokami in mirno opazoval, kako so nasprotni napadalci zmagoslavno divjali okrog njegovih vrat in nosili žogo na središčno točko. 9:1' je bil končni rezultat te enkratno nešportne tekme.
»To je bila najbolj žalostna argentinska nedelja,« je menil športni komentator v domačem listu »Clarin«.
Independiente pa je stal argentinski prvak lastnik sto krav.
po-
in
POKALNA TEKMOVANJA KOŠARKARJEV
Jugoslovani čez prvo oviro
nek 24.8 sek., .Hjermstad (Norv.) 32.0, Persson (Šved) 336.8, Grdn-ningen (Norv.) 37.5, Jernberg (Šved.) 50.2;	30 km:	Oestby
(Norv.) 1:44.33.2, De Dorigo (It.) zaostanek 1:06.0, Grdnningen (Norv.) 1:29.1, Jernberg (Šved.) 1:33.1, Hjermstad (Norv.) 1:41.0, Hamalainen (Fin.) 2:10.5; kombinacija: 'Thoma (Nemč.) 463.95, Meindl (Nemč.) 452.98, Knutsen (Norv.) 444.72, Oleksak (ČSSR) 443.73, Petin (It.) 441.16, Kdstin-ger (Avstr.) 437.70; skoki: Engan (Norv.) 231.2, Recknagel (Nemč.) 215.7, Thoma (Nemč.) 215.3, Brandtzaeg (Norveška) 214.9, Schramm (Nemč.) 212.1, Balfanz (ZDA) 211.1.
Mednarodna tekmovanja za evropski pokal so vedno bolj popularna. Ledino so zorali nogometaši in jim pomeni tekmovanje za pokal višek vsakoletne sezone. Da je tekmovanje’res upravičeno in da služi svojemu namenu, kaže izredno zanimanje gledalcev in razširitev samega tekmovanja, saj tekmujejo sedaj že za štiri pokale (prvakov, pokalnih prvakov, pokal narodov in sejmskih mest). Prvi, ki so uspešno sledili temu vzgledu so bili košarkarji, ki so poleg pokala prvakov letos prvič startali tudi za pokal narodov.
Prvo tekmovanje košarkarjev, za pokal prvakov je, bilo v sezoni 1957/58 in je letošnje 1963/64 že sedmo po vrsti. V vseh dosedanjih je sodeloval tudi prvak Jugoslavije in sicer štirikrat Olimpija in sedaj tretjič KK Beograd. Največji uspeh je zabeležila Olimpija na petem prvenstvu 1961/62, ko se je po zmagi nad prvakom Avstrije, Zahodne Nemčije in Belgije uvrstila v polfinale, kjer je v izredni borbi bila prav nesrečno izločena od Reala iz Madrida Vsi dosedanji zmagovalci so bila moštva SZ in sicer Riga trikrat zapored (1958, 1959, 1960), TSKA Moskva dvakrat (1961, 1963) in Dinamo Tbilisi (1962).
V letošnjem sedmem tekmovanju je bilo zaključeno že prvo kolo, rezultati: BBC Antwer-
pen : Alliance Casablanca 73:54 in 102:62, Spartak Brno:SK0 Wien 79:62 In 105:71, Galatasa-ray Istanbul :AEK Atene 66:735 in 88:68, Chemie Halle:SMB Lo-sann^ 59:72 in 89:60, L^gia Var' šava:AIviks Bromma 98:80 itf 75:67, Real Madrid:Celtics Belfast 102:73 in 107:46, PUC Pariš-Etzella Ettelbriick 73:57 in 72:dh KK Beograd : Akademik Sofl* 68:61 in 81:80. V osmini finalni ki more biti zaključeno konceiD meseca januarja se bodo tako pomerili:	Antwerpse'Simmen'
thal, Maccabi:Spartak, Galata' saray:Steaua, ToveritiChemiei Benfica:Legia, Alemannia:RfB^ Madrid in KK Beograd :PUC. Lanskoletni zmagovalec TSKA Moskva pa se je neposredno uvrstil v četrtfinale kot sedaj nekatera moštva v osmino fina' la. Uprava Beograda se je ž® dogovorila za čas obeh srečanj s prvakom Francije. Tako b° prva tekma 24. decembra v Beogradu, povratna pa 16. ja' nuarja v Parizu.
V konkurenci članic je na sporedu že četrtfinale. Naše pl' vakinje KK Crvena Zvezda 1-z Beograda je v prvem kolu izlo' čila prvaka Belgije — Standard Liege 58:54 in 74:40 in se bo se' daj pomerila z prvakom Poljske Wislo iz Krakova. Tu je imela Crvena Zvezda večjo srečo Prl žrebu kot KK Beograd, saj igr® prvo tekmo 21. decembra v Kr3' kovu in povratno 16. januarja v Beogradu.
NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO -NA KRATKO
Cassius Clay Je slej ko prej eden od redkih svetovnoznanih boksarjev pesnikov, da ne govorimo o njegovih govorniških sposobnostih, ki so mu že prinesle vzdevek »veliki gobec«. V svoji zadnji pesmici poje nekako takole: »mnogo ljudi bo prišlo — da bi videli — če bo Sonnyju uspelo vzdržati proti Cassiusu — rekli bodo: Sonny, smiliš se nam — mimo so tvoji veliki časi — samo norci še stavijo velike vsote na Sonnyja — kajti Cassius ga je strahovito pretepel — za vse čase ostane tako: — stavimo le še na Cassiusa«. Naslov pesmice: Ubogi Sonny. Vprašati se moramo samo še, če bo ubogi Sonny zaradi takih pesmic in drugih izjav še preje in močneje zadel svojega mladega in mnogo govorečega nasprotnika.
V	kratkem bo izšla knjiga o življenju olimpijskega zmagovalca iz Rima v teku na 5000 m, Novozelandca Murraya Halberga. V zvezi s to knjigo je Halberg menda zašel v težave in nasprotja z nekaterimi amaterskimi določili in sedaj se trudijo oprati tega odličnega atleta, ki bo tudi v Tokiu med favoriti.
Med olimpijskimi igrami v Innsbrucku bo avstrijska letalska družba AUA Imela dnevno linijo med MUnchnom in Innsbruckom. Start vsak dan ob 11.45 v Miinchnu, 35 minut leta, povratek ob 16.30. Cena približno 500S dinarjev.
Med igrami v Innsbrucku bo 13-članska delegacija japonskega mesta Sapporo predložila članom mednarodnega olimpijskega komiteja podatke o kandidaturi tega mestg, za izvedbo zimskih olimpijskih iger 1968.
V	smučarskih krogih alpskih dežel se ukvarjajo z mislijo, da bi leta 1966 organizirali evropsko prvenstvo v alpskem smučanju, v tem letu bo svetovno prvenstvo v Čilu, povsem izven evropske sezone.
Nogometni sodniki pa res nimajo miru. To najbolje ve urugvajski sodnik Fernando Dopez. V svoji dolgoletni sodniški karieri se je niCkolikokrat moral skrivati v svoji kabini pred razjarjenimi gledalci, ki so često uprizarjali prava obleganja. Ta mož je nedavno tega sklenil, da zapusti piščalko. Toda s tem ni bilo konec težav. Pričel je dobivati grozilna pisma naj znnet orična soditi. Pa naj se uboga para znajde!
Poznavanje nogometnega zemljepisa je tudi v tekmovanju za evropsK* pokal prvakov kolikor toliko pomembna stvar. Portugalski prvak Benfic* iz Lisbone, doslej že tudi dvakrat zmagovalec tega pokala, pa letos ni ve' del, da je njegov nasprotnik v osmini finala Borussia iz Dortmunda, amps^ so pošto naslavljali na nižjerazredni Dortmund SC 95. Borussia pa se ie neprevidnim Portugalcem maščevala predvsem s tem, da jih je v Dori' mundu premagala s 5:0 in jih izločila iz tekmovanja.
Angleška radijska in televizijska družba BBC je imela v letu dni (o£i aprila 1962 do aprila 1963) 71 ur športnega programa, kar je bilo le pl*' bližno 2 "la od vsega programa na televiziji. Prav vse kategorije oddaj 50 bile več na sporedu razen glasbenih oddaj.
Smučarske vlečnice oziroma žičnice slavijo letos petdeset let. Prvo vlečnico je poganjal mlin, in sicer v Schollachu v Nemčiji, kjer je gostilničs-Robert Winterhalter pripravil napravo; ki je vlekla smučarje in sankač® 550 m daleč in 85 m visoko.
Morda še ne veste koliko ie trenutno na j večja na smučeh dosežen® hitrost? Do nedavna so rekorde hitrosti dosegli v Evropi, na področju Cel” vinie, sedaj pa prihajajo rekordne vesti iz Čila. kjer sta malo znana ame^' ška smučarja Dick Dortvvorth in Cecil Vaughan vozila 172.021 km na uro.
Znani nogometni trener. Helenio Herrera predlaga za poživitev nog0* metne igre nič več in nič manj kot odpravo pravila offsida, kar bi po nje' govem mnenju dalo nogometni igri nov impulz.
V	prvi kvalifikacijski tekmi za olimpijski hokejski turnir v Innsbruck11 sta v Fiissenu igrali hokejski reprezentanci ZR Nemčije in NDR neodl®' čeno 4:4. Zmagovalec drugega srečanja bo zastopal Nemčijo na igrah, posebej pa se borijo za to udeležbo zato. ker bo število hokejskih igrale®11 tudi nagnilo tehtnico v smer enih ali drugih pri izbiri šefa ekipe, ki ga da država z večjim številom udeležencev.
V	Grossetu je umrl predsednik evropske komisije mednarodne atletsk® zveze in eden glavnih organizatorjev rimskih olimpijskih iger dr. Brud® Zauli. Za predsednika evropske komisije je bil izvoljen na kongresu IAA* v Beogradu 1962, stočasno kot Jugoslovan Artur Takač za sekretarta-

Rezervirano
'* t ■ ’■
^ i! Z ’ i‘ '1'
za bralce
«AKAJ NI BILO SLOVENSKE* GA NAPOVEDOVANJA?
Obiskal sem mednarodni telovadni troboj CSSR : Bolgarija : Jugoslavija na GK. Kakor vem, je bil ta troboj v organizaciji Gimnastične zveze Slovenije. Zanima me, če Gimnastična zveza Slovenije res nima nobenega strokovnjaka, ki bi znal komentirati, oziroma napovedovati v slovenskem jeziku?
Uetteto Evgen Ljubljana, Kemikova 8
Na tej telovadni prireditvi je bil komentator tov. Sedlaček, ki je napovedoval In pojasnjeval v srbohrvatskem jeziku. Zaradi tega' je bilo več pripomb na račun organizatorja in tudi člani našega uredništva so spraševali funkcionarje organizacijskega odbora, zakaj ni bilo napovedovanje v slovenščini. Zadovoljiti 'smo se morali s polovičnim odgovorom, Češ da je tov. Sedlaček eden naših najboljših strokoven jakov za orodno telovadbo, ki med drugi mtudi dobro razume Češkoslovaški jezik. Seveda, s tem odgovorom nismo mogli biti zadovcoljni, tako kakor vi kritično ocenjujete to organizacijsko stran, saj smo prepričani, da je med Slovenci prav gotovo dovolj strokovnjakov, ki bi lahko pojasnjevali in napovedovali vsaj približno tako, kot je omenjeni strokovnjak. Mnenja smo, da to res ni bilo najbolj primerno In da verjetno v dopoldanskih urah, ko je bila dvorana prepolna mladine, mnogi niso povsem razumeli napovedovalca. V prihodnje bi bilo pametno tej stvari posvetiti čisto drugačno pozornost.
ZAKAJ ZAPOSTAVLJATE TRTNIK OVO?
Pri izbiri najboljšega slovenskega športnika imam svojo pripombo. Mislim, da ste v uredništvu zapostavljali naše plavalce. Mnenja se, da bi naša najhitrejša plavalka Trtni-kova zaslužila več pozornosti; Zaradi svoje mladosti — stara 3 e 16 let — bi zaslužila za svoje vrhunske dosežke večje priznanje! Trtnikova je dosegla letos dve mednarodni zmagi: v Bolgariji in Splitu, kjer je bila tudi edina Jugoslovanka, ki je stopila na zmagovalni oder. Dosegla je tudi rekord mednarodne vrednosti. Pri tem Pa ne smemo prezreti njene slabe pogoje za vadbo. Mar ni tako?
Kostanjšek, Ljubljana
Vaše pripombe so popolnoma upravičene. Ko smo izbirali najboljšega slovenskega športnika, smo imeli velike težave, tolikšna je namreč bera vrhunskih dosežkov slovenskih športnikov! Prav gotovo nismo namenoma prezrli Trtnlkovo za katero smo prepričani, „ da ho še lepše uspehe kot v preteklosti. s tem, da smo v eni izmed prejšnjih številk, ki smo jo posvetili našim najboljšim športnikom »prezrli-« Trtniko-vo, nismo hote podcenjevali njenih uspehov v pretekli sezoni. Omenili smo njene dosežke sicer bolj v skopih stavkih, na voljo pa je bilo našim bralcem, da izbirajo po svojem prepričanju in svoji volji. S tem hočemo reči, da naše uredništvo enako vrednoti vrhunske dosežke tega ali onega tekmovalca in mu za njegove uspehe enako iskreno čestitamo.
Rad bi postal kolesar?
Obračam se na vas s prošnjo, da mi odgovorite, kje bi lahko dobil literaturo o kolesarstvu. Potrebni so mi nasveti, oziroma osnovni pojmi o tem športu. prosim vas tudi za naslov kolesarskega kluba Odred v Ljubljani. Zanima me, Če lahko začnem s treningom z 20. letom in kakšne so možnosti, tv bi resno treniral. Pripomi-hjam, da se že od 17. leta aktivno ukvarjam z dviganjem uteži in z drugimi dopolnilnimi športi.
Kenk Janez,
St. Vrhnika 11
Vse, kar sprašujete v vašem Pismu, vam bo lahko najbolje razložil kolesarski strokovnjak. Ker že sprašujete za naslov kolesarskega kluba Odred, vam javljamo njegov naslov: Kolesarski klub Odred, Kidričeva 9, Ljubljana. Tam vam bodo točno pojasnili kako je s trekingom, kakšne možnosti imate Pri kolesarskem udejstvovanju m sploh vse, kar je potrebno ^a dobrega kolesarja. V pismu omenite tudi vaše želje glede literature, ker naše uredništvo hima na voljo takšnih knjig ali strokovnih zapiskov.
PLENARNI SESTANEK JUGOSLOVANSKEGA OLIMPIJSKEGA KOMITEJA
Za Tokio - odprta vrata
V Innsbrucku 42-čIanska jugoslovanska odprava - Sankači le opazovalci - Za Tokio 80 kandidatov
Za sejo Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, ki se je sestal pretekli četrtek v Beogradu, je bilo izredno zanimanje. Se posebno so težko pričakovali odločitve naši smučarji, hokejisti in sankači. Odločitev je končno padla in v Innsbruck bo odpotovala 42-članska jugoslovanska reprezentanca, v kateri bo 6 alpskih smučarjev, 4 tekači, 5 skakalcev, 17 hokejistov, 3 trenerji, mednarodna sodnika Bogo Šramel za skoke in Albert Kerkoš za hokej, dr. Ljubica Vučetič in 3-člansko vodstvo. Naše smučarje in hokejiste bo vodil Branko Polič skupaj s Konstantinovičem,
predsednikom Smučarske zveze Jugoslavije in dr. Jožetom Gogalo, sekretarjem Hokejske zveze Jugoslavije.
Vize za Innsbruck so torej odobrene, tako da bodo naši najboljši smučarji in hokejisti lahko pomerili svoje moči in znanje na olimpijskih
igrah, toda tako pozna odločitev in vsa dosedanja negotovost prav gotovo nista stimulativno vplivali na priprave. Našim sankačem bo potrebno omogočiti vsaj minimalne pogoje za trening (umetne proge), tako da bodo s pravočasnimi in načrtnimi pripravami podane bolj upravičene zahteve za udeležbo na pomembnih mednarodnih tekmovanjih kot so olimpijske igre.
Za Tokio so vrata Še vsem odprta. Toda, tudi tisti, ki so že dosegli norme, lahko v teh preostalih mesecih ostanejo brez potnega lista. Tako so bili med kandidate ponovno uvrščeni kajakaši in jadralci na vodi, medtem ko se je vrsti telovadcev in kolesarjev dala priložnost, da si z rezultati pridobijo možnost udeležbe v Tokiu. Pogoji za denarno stimuliranje trenerjev bodo spremenjeni. Nagrade trenerjem olimpijskih kandidatov bodo dane na osnovi rezultatov, ki jih bo dosegel kandidat na olimpijskih igrah, ne pa tako kot je bilo doslej, da je trener dobil nagrado že zato, ker je tekmovalca pripeljal do kandidata. Dalj časa je tekla razprava o tem, ali naj se krog članov za Tokio zmanjša ali razširi. Zaradi pravočasne adaptacije organizma na čas in pogoje Tokia, bi morali naši tekmovalci odpotovati iz Jugoslavije 14 dni pred začetkom olimpijskih iger. Tuji in naši strokovnjaki, ki so se udeležili v oktobru mesecu mednarodnih športnih iger V Tokiu — male olimpijske generalke — so namreč ugotovili, da je potrebno najmanj pet dni tekmovalcu za aklimatizacijo. Zato nastane vprašanje, ali manj tekmovalcev v Tokio in s tem omogočiti le-tem boljše pogoje, alt Število povečati in poslabšati pogo' in tudi realne možnosti za uspehe. Ce bi se morali odločiti mi. potem bi
se ogrevali prav gotovo za prvo rešitev. JOK je bežno ocenil tudi dosedanje priprave naših olimpijskih kandidatov. V nekaterih športih tečejo priprave zelo strokovno in si-' stematlčno, medtem ko je v pretežni meri drugih panog stanje veliko slabše — lahko bi rekli nezadovoljivo. Za primer neresnosti priprav naj navedemo, da je še 13 olimpijskih kandidatov brez trenerja, 14 pa še na služenju kadrovskega roka, kjer nimajo nobenih pogojev za trening! Nekaj je tudi kandidatov, ki nimajo urejenih življenjskih pogojev (stanovanje, hrana) in pogojev ža treni-
ranje (neodgovafjajoče dvorane, bazeni, naprave, rekviziti itd.). Po zaključkih JOK se morajo ti problemi rešiti v mesecu januarju. Del odgovornosti za reševanje teh vprašanj bodo prevzele tudi komune, medtem ko bodo v večjih centrih formirani posebni odbori, Id bodo koordinirali delo priprav olimpijskih kandidatov.
Zaključne pripršve naših olimpijskih kandidatov in stroški udeležbe 80 do 100-članske ekipe v Tokiu bodo predvidoma znašali 145 milijonov dinarjev. V tej višini je JOK sprejel tudi proračun za leto 1964.
G. Likovnik
mm
POSVET TRENERJEV OLIMPIJSKIH KANDIDATOV
Težav veliko, časa malo!
Še vedno veliko nerešenih problemov - Načrt priprav je treba dosledno nadzorovati - Neresne priprave je opaziti v nogometu, košarki in wate?polu, kjer upravičeno pričakujemo najboljše rezultate
V Beogradu so se preteklo sredo sestali na posvetu trenerji olimpijskih kandidatov. Sklicatelja posveta — Jugoslovanska zveza organizacij za telesno kulturo in Jugoslovanski olimpijski komite, sta se hotela neposredno prepričati, kako potekajo priprave olimpijskih kandidatov, kateri problemi ovirajo delo trenerjev in kandidatov, skratka — oceniti dosedanje rezultate priprav. Žal je razprava zašla nekoliko v nepravilno, preveč strokovno smer, saj so nekateri trenerji podajali kar nenapovedane stro-
kovne referate. Kljub temu se je našlo še toliko časa za razpravo o problemih, ki so krajšega ali dolgoročnega značaja in ki zahtevajo čimprejšnjo rešitev. Seveda pa se ni moglo obravnavati vseh raznovrstnih težav po posameznih športnih, ker jih je bilo . preveč.
Posvet trenerjev je bil vsekakor izredno koristen, le žal sklican nekoliko prepozno, saj nas od olimpijskih iger ločijo le še meseci. Torej, časa je izredno malo, toda veliko več nerešenih problemov.
Nekateri strokovnjaki so zatrjevali, da bodo uspehi naših športnikov v Tokiu odvisni predvsem od tega, kako se bo zimski čas izkoristil za priprave. Zato s čakanjem zamujamo že vsak dan, ki nam bo manjkal pred odhodom v Tokio. Od primera do primera je treba hitreje urejevati pogoje za trening (zagotoviti primerne dvorane, bazene, .igrišča itd.). Od važnih elementov dobrih pogojev za trening je vsekakor adekvatna, dovolj kalorična hrana. Anketa je namreč pokazala, da ima več kandidatov nezadostno prehrano, nadalje je treba takoj vsem kandidatom, ki so še danes brez trenerjev, določiti ustreznega strokovnjaka. Slišali smo zahtevo, da so tekmovalci obvezno pod red-
in da so športni zdravniki obvezno navzoči pri treningih kandidatov. Se pred tem pa je
Prvič sanke in olimpijski krogi
33 moštev
na zimskem prvenstvu
Maribor, 15. dec. — V sredo je bil v Mariboru ustanovni občni zbor strokovnega odbora za košarko pri OZTK Maribor-Center. V prisotnosti predstavnikov društev Branik, MTT in velikega Števila predstavnikov šolskih športnih društev je bil izbran za predsednika dr. Grandovec. Kaže, da bo nov strokovni odbor izredno delaven, saj je že Iniciativni odbor pred samo ustanovitvijo organiziral v Mariboru zimsko košarkarsko ligo, ki bo trajala vse do 19. januarja 1964. Na prvenstvu, ki je že v teku, sodeluje rekordno.	£uu
število moštev in sicer 33 z naj- mm zdravmšklm nadzorstvom manj 10 igralci. Razveseljivo je predvsem to, da razen v 12 moštvih nastopajo le neregistrirani igralci iz vrst mariborskih šolskih športnih društev. O samem prvenstvu in delu novega strokovnega odbora za košarko bomo še poročali.	IVI. V.
Republiški finale v Slovenski Bistrici
Kot je znano, mora biti tekmovanje odbojkarjev za jugoslovanski pokal v okviru republik zaključeno do 15. januarja 1964. Kot smo zvedeli na Odbojkarski zvezi Slovenije, bo finalni turnir za pokalnega prvaka Slovenije v novi telovadnici v Slov. Bistrici, in to predvidoma 3. in 4. januarja. Na zaključnem turnirju bodo nastopili t Jesenice, Kamnik, Zoriš, Kanal, Hoče In Ljubljana. Prvak bo nato zastopal Slovenijo v predtekmovanju pokalnega prvenstva v okviru Jugoslavije, ki se prične meseca februarja 1964.
potrebno, da se sanirajo zdravstveni pogoji tekmovalcev (so kandidati z raznimi okvarami, slabim zobovjem itd.). Sistem tekmovanja je treba nujno prilagoditi in vskladiti s pripravami za olimpijske igre. Trenerju je treba dati več pooblastil, da sam odloča o tem, ali naj kandidat nastopi na določenih tekmovanjih ali ne, pa četudi gre za prvenstvene nastope. Veliko je bilo govora o potrebi rednega testiranja in takojšnjega obveščanja trenerjev in kandidatov o rezultatih, o pravočasni nabavi specialnih rekvizitov . in opreme, o pasivni in aktivni adaptaciji organizma na čas in klimatske pogoje Tokia, o pravilnem planiranju zimskih in letnih priprav, nadalje o psiholoških pripravah in drugem. Trenerji bi se morali pri sestavi treninga obvezno posvetovati tudi z drugimi ■ strokovnjaki, predvsem pa s strokovnimi institucijami. Seveda pa ni dovolj, da je plan samo sestavljen, važnejša je njegova realizacija, zato bo potrebno ali preko obiska zveznih trenerjev, ali s pomočjo strokovnih republiških institucij nadzorovati dosledno izvajanje programa priprav. V nekaterih športnih panogah, v katerih pričakujemo uspehe — kot so nogomet, košarka. waterpolo, potekajo priprave dokaj nesistematično, kjer je opaziti precejšnjo neresnost.
Določena vprašanja bo možno rešiti v okviru strokovnih zvez. druga pa v sodelovanju z republiškimi zvezami, predvsem pa s komunami. Če bi se tako dogovorili vsaj leto preje, bi bilo prav gotovo manj nerešenih problemov kot jih je sedaj.
G. Likovnik
BOB IN SANKE NA OLIMPIJSKIH IGRAH
Kdor bo hotel kolajno bo moral premagati Italijane
V vedno privlačni disciplini tekmovanju bobov bo v Innsbru-cku izredno velika in izenačena konkurenca, pravijo strokovnjaki 2a to zimsko-športno zvrst. Druga splošna ugotovitev pa je, da bo hioral tisti, ki bo hotel zlato ali srebrno olimpijsko medaljo, naj-l^ej premagati odlične ITALIJANE, ki imajo že polne vitrine faznih trofej z največjih svetovnih tekmovanj. Slavna imena kot ®'°nti, Zardini, Frigerio in druga zadostujejo, da dobe drugi tekmovalci nepremagljivo tremo.
Italijani imajo veliko število od-®cnih vozačev predvsem zaradi sreč-"e okoliščine, da ima njihova zveza kot sto lastnih tekmovalnih sani, ji1 jih brez kakršnihkoli posebnih formalnosti in zastonj posoja riaj-Pmjšim tekmovalcem. Mimo tega jmhjo v Alpah več izrednih prog, gler trenirajo tako rekoč noč in dan. razumljivo, od kod potem prvaki! v Najresnejši tekmeci Italijanom T^do po vsej verjetnosti Švicarji, ki Jcajo tudi odlične naravne pogoje, uanj odlične pa materialne. Držav-m denar gre tam nerad v športne vi^ze, posebno pa take, kot npr. za r?b Bogati privatniki pa se tudi ne jo tako zelo za to disciplino.
da bi kaj podarili (kot alpskim smučarjem). Feierabend, Kapus, Angst, to so imena najboljših švicarskih tekmovalcev v bobu, ki se bodo morda pojavljala pri razdeljevanju olimpijskih medalj.
Trd oreh vsakomur bodo Avstrijci:	domačini in dobri poznavalci
olimpijske proge. Pravijo, da tudi Angležev ne gre podcenjevati, saj so v zadnjem času pokazali viden napredek. Tudi Nemcev in Američanov ne smemo pozabiti, saj so napovedali presenečenja. No, tekmovalci iz teh dežel se bodo v glavnem potegovali za medalje.
Ce vas mogoče zanimajo tehnični podatki odimpiiske proge za bob:
nadmorska višina starta: 1133,43 m, nadmorska višina cilja: 993,43 m, višinska razlika: 138 m, dolžina proge: 1506,35 m, povprečni padec:	9,2»/«,
največji padec: 14,04 J/», najmanjši padec: 3,8*/«. Ovinkov je 14, vštevši zavoj za iztek.
Spored: 31. januarja 1964 od 9.30 do 11.30: dvosedežni bob, 1. februarja od 14. do 16. ure: dvosedežni bob, 6. februarja od 9.30 do 11.30: štiri-sedežni bob, 7. februarja od 9.30 do 11.30: štirisedežni bob.
PRVIČ SANKAČI
Prvič v zgodovini olimpijskih iger bodo udeleženci tudi do pred kratkim malo upoštevani sankaču In to celo v obeh konkurencah, v moški in ženski. Zanimivo, da so Nemci pred nedavnim izumili novo obliko sank, »Pilz« (goba) jim pravijo, ki so za spoznanje hitrejše od dosedanjih. Kar naenkrat si vse druge dežele močno prizadevajo, da bi si pravočasno nabavile to novo obliko tekmovalnega rekvizita, da ne bi bile ze v tem oziru handicapirane.
Sankači so postali že skoraj tako
hitri kot tekmovalci v bobu. Brez dvoma je to šport, kjer je potrebno popolno obvladanje telesa In proge, zraven tega pa obilo poguma. Mimo tega ima ta panoga zelo važno prednost pred bobom: sanke stanejo le okrog 60.000 dinarjev, medtem ko je cena dvo- In štirisedežnega boba od milijon dvesto tisoč do dveh milijonov dinarjev!
Tehnični podatki tekmovalne proge za sankače: nadmorska višina starta: 1133,43 m, nadmorska višina oilja:	1020.23 m, višinska razlika:
113,20 m, dolžina proge: 1063,76 m, povprečni padec: 10,7 "/o, največji padec: 18,18 »/o, najmanjši padec: 8,31 */o. število zavojev: 18, najmanjši polmer zavoja: 9 m.
Olimpijski spored za sankače: 30. januarja 1964 od 20 do 21.30: eno-sed, moški In ženske, I. tek, 31. januarja od 20 do 21.30: enosed. moški in ženske, n. tek, 3. februarja od 9 do 10.50: enosed. moški in ženske. HI. tek, 3. februarja od 15 do 16.30: enosed, moški in ženske. IV. tek,
5.	februarja od 15 do 16.30: dvosed, moški, I. in n. tek.

DOMA
S skrbnimi pripravami na olimpijske igre v Tokiu je že pričel tudi eden naših najboljših atletov Slavko Špan. Njegov trener Janez Gaberšek je že izdelal celoten načrt treninga, po katerem Špan tudi dela. Po tem načrtu bo Špan do 1. januarja .-nabiral talometražo«, z novim letom pa bo pričel že z drugo fazo tre-hinga. Sedaj hodi vsake 14 dni na kontrolo v Ljubljano, vendar oba s trenerjem ugotavljata, da prav dolgo tako ne bo šlo več. Nujno je, da pride Špan v Ljubljano, kjer bo pod stalnim nadzorstvom, kar bo lažje za oba. Žalostno je, da še vedno ni rešeno materialno vprašanje. Za december je za nekaj sredstev poskrbela uprava AK Ljubljana s trenerjem tov. Gaberškom, sedai pa je ASJ obljubila, da bo s L januarjem poskrbela tudi za to. Letos bo o nastopih Špana odločal izključno njegov trener, tako da Cl0mS??n r»s	treniral tako, kot je potrebno za uspešen nastop
v Tokiu Že 2 februarja naj bi tekači Ljubljane: Špan, Hafner in Štros ah Kovač nastopili na 4,5 km dolgem krosu v Ženevi.
Trener državne reprezentance v hokeju na ledu, Zbynek Kuna pripravlja poseben načrt za pripravo našega izbranega moštva v zadn.]ih dneh pred_ odhodom v Innsbruck. Do odhoda na olimpijske Igre bo naša državna reprezentanca odigrala še 6 prijateljskih prtpravab^v^agrebuPa	sedem dni pripravljala na skupnih
NA TU.TEM
Avstrijski olimpijski kandidati hodijo za izboljšanje kondicije v	J'!®« naJboIj prizadevnimi je bil tekmovalec
Ž7nnkm ^rAoiJ tI^i1,,Ko?,tInSer' kl jc v t,veh urah Prišel na vrh 2300 m visoke Hohe Munde in se spustil nazaj v dolino.
w Olimpijska komiteja obeh Nemčij sta se dokončno sporazu-
0 skuP.nJ ekipi za Innsbruck. Prav tako so že doseženi sporazumi v vrsti panog za letne Igre v Tokiu.
«f,Jri5)rg*nIZa<^J?kJiko?lite že Pripravil podroben načrt slovesne in	iger- Za mimohod so državne reprezentance
4P0» n*em§51 abece<,i’ s tem» bo kot Prva korakala ekipa ln I*?1 zad?]a Avstrije. Jugoslovanski športniki bodo v vrsti
®Lr“pv» kl naj bi 51 te61* udeležile, na 17. mestu, za Japonsko in pred Kanado.
#	Organizatorji letnih iger v Tokiu so prav tako kot njihovi kolegi v Innsbrucku zagotovili organizacijskemu aparatu veliko po-
u°isk^ £\nPoliciie* Samo za dobro organizacijo maratonskega teka bodo dobili pomoč 7000 policistov, uporabili bodo tudi avtomo-blJ°.v in 62 motornih koles. Tudi vojska bo dala 7000 mož. od tega 895 iz letalstva m mornarice. Odobrili so uporabo 301 vojaškega vozila, 8 helikopterjev, 3 letal in 43 vojnih ladij.
#	Švedski tekmovalci v bobu prenirajo trenutno v stockholmskem zabavnem parku »Grona Lund«, kjer jim asfaltna, precej viseča cesta omogoča zlasti uvežbavanje starta.
#	V Innsbrucku je zdaj še dovolj prenočišč na razpolago, prav
tako tudi večine vrst vstopnic	s ?
, f # Poročali smo že o razburjenju, ki so ga povzročile nove FIS jakostne lestvice v alpskem smučanju. Sedaj pa se je izvedelo, da to niso bile uradne lestvice, ampak interni predlog, ki ga bodo morda se spreminjali. Doslej so uradno protestirali le Norvežani.
0 32 držav je dokončno potrdilo svojo udeležbo na igrah v Innsbrucku. Po posameznih panogah je udeležba naslednja: alpsko smučanje 27, klasično smučanje 22, hitrostno drsanje 20. umetno drsanje 15. sankanje in biatlon po 12. bob 10 in 16 držav za hokei. Samo Nemčija, Švica, ZDA in Avstrija bodo startali v vseh panogah,
■
s
■
■
a
:
S
a
i
■
i'
B
a
M
B
•!i
B
a
s
S
B
9
B
i
B
tjS
Š
B
■
!
B
Š
B
• B B B
i
t
S
■
v
JU
Š
B
5
B
5
B
3
s
u
z*aiET
15. decembra 1953
Šahovske Prehodni pokal Franja Pera

novice
Zenica, 15. dec. — Minuli teden so vsi trije slovenski igralci v glavnem obdržali svoje položaje. Niti niso briljirali ,niti niso (bistveno)
Tokrat 243 strelcev
zatajili, da ne bi mogli v finišu, ki bo trajal ves ta teden (do vključno prihodnje nedelje), doseči zastavljenih ciljev. Poglejmo, kako so igrali in koga še imajo do konca prvenstva!
Tudi letos je bilo na sporedu tradicionalno’ tekmovanje za prehodni pokal »Franja Pera«. bivšega reprezentanta in re-ia « */r * , •'	kordjerja v streljanju s pištolo,
0,5, Pirc 0,5, Bradvarevič 1 in So-	kl Je decembra 1944 padel v
kolov 0,5. (Njegovi zadnji nasprot- NOB. Spomin na tega odličnega
športnika in borca so poča-
Damjanovič, Mašič, Gojak in Veli-mirovič).
Kržišnik — Nikolič 0, Marovič 0.5, Janoševič 0,5, Matulovič 0,5 in Pirc 0,5. (Bradvarevič, Sokolov. Jo-vanič, Trifunovič, Damjanovič in Mašič).
Pirc — Bukič 0,5, Čirič 0,5, Parma 0,5, Bertok 0,5 in Kržišnik 0,5. (Lutovac, Nikolič, Marovič, Janoševič, Matulovič in Udovčič).
Vrstni red po 15. kolu: Ivkov in Udovčič 11, Matulovič 10,5, Čirič in Trifunovič 10, Bradvarevič 9,5, Janoševič, Marovič in Parma 9, Kržišnik 8,5, Damjanovič 7,5, Pirc in velimirovič 7 itd.
Leningrad, 15. dec. — Razvrstitev po 12. kolu XXXI. prvenstva ZSSR je takale: Holmov 8 (na nedavnem beograjskem festivalu je pristal nekje na dnu!), Geller, Spaski, Stein in Suetin po 7,5, Gufeljd in .Polagaj evski 7, Bagirov in Korčrioj 6,5 točke itd.
New York, 15 .dec. — Danes se je začelo prvenstvo ZDA, verjetno najmočnejše po vojni, saj manjka od znanih samo velemojster Lom-Bardy. Tako igrajo Boby Fischer, Sammy Reshewsky, pa Bisgauier. Benka. Ewans, brata Bvrne itd. Prvi favorit je kajpak Bobby, ki že nekaj let zapored brez prekinitve zmaguje.
stile v nedeljo članske, ženske, mladinske in pionirske ekipe iz skoraj vse Slovenije na rakov-niškem strelišču.
Na telefonu smo zavrteli številko 31-050, kot je pisalo v razpisu za tekmovanje in oglasila se je tov. Ludvika Smrekar, članica občinskega strelskega odbora Ljubljana-Center.
Obiskali smo jo in ji zastavili nekaj vprašanj:
Organizacija in udeležba letošnjega tekmovanja?
— Značilnost tega pokalnega tekmovanja strelcev je, da je organizator vsako leto druga ljubljanska občina. Letos je bila na vrsti Ljubljana-Center. Udeležba je bila presenetljivo velika, morda celo rekordna. Sodelovalo je 60 ekip iz strelskih društev in 21 ekip iz drugih organizacij.
Kako so ekipe tekmovale?
— Start in cilj je bil na dvorišču osemletke na Rakov-
Janez Teran o nastopu v Indoneziji
Chuang Tse-Tung in Li-Fu-Jung ob robu Brumla
Pred dnevi se je vrnil iz Djakarte namiznoteniški reprezentant Janez Teran, ki je nastopil tam na športnih igrah. Tako kot vse slovenske tekmovalce, ki potujejo na tuje, smo tudi njega zaprosili, naj napiše za naše bralce nekaj svojih vtisov s poti v daljno Djakarto in rad je ustregel naši želji.
Na GANEFO igrah smo Jugoslavijo zastopali trije tekmovaicd: teniški igralec Spear ter midva z Markovičem. Razen nas je. .pcb,., spela s posebnim letalom še skupina izvajalcev narodnih pesmi m plesov »Branko Krsmanovič« iz Beograda. GANEFO pomeni igre držav v razvoju, nastanek teh iger ima predvsem politično ozadje. Lani so bile v Djakarti azijske igre, katerih pa se nista mogli udeležiti Izrael in Cang-kajškova Kitajska, ker jima indonezijske oblasti niso hotele izdati vstopnih dovoljenj. Posledica tega je bila, da indonezijski športnikii najbrž ne bodo mogli nasto-piti na prihodnji olimpiadi. Razen tega vemo, da se kitajski športniki ne morejo udeležiti olimpijskih iger, ker njihova država ni članica Mednarodnega olimpijskega komiteja. Ti vzroki so pripeljali do tega, da so osnovali igre GANEFO.
Z LETALOM TU-104 NA POT
Iz Beograda sva odpotovala z Markovičem sama, ker je Spear moral nastopiti že v prvih dneh iger. Potovala sva z letalom češkoslovaške letalske družbe CSA. Reaktivno letalo TU-104 je po dveh urah in pol letenja prvič pristalo v Beirutu. Med vožnjo se je že znočilo in pogled, ko je zahajalo sonce, je bil nepozaben. Leteli smo v višini 10.000 m, s hitrostjo 900 km na uro, morje pod nami je postajalo vse temnejše, nebo na obzorju, ki je bilo v obliki loka, pa se je prelivalo iz rumene do vseh odtenkov oranžne in rdeče barve, ki se je na obzorju dotikala že popolnoma črnega morja.
Ob sončnem vzhodu smo prispeli v Bomhay. Pri ^izstopu iz letala nas je sprejela že prava vročina. Za nas, ki smo bili še v zimskih oblekah, je bila kaj neprijetna. Na letališču smo ostali eno uro in v prijetno hlajeni dvorani smo gledali barvne dokumentarne filme o Indiji, o njenih prebivalcih, o lovu na tigre in tako naprej.
Nadaljevali smo pot čez Indijo in Bengalski zaliv. Kakor me je pusta in neobljudena planota Srednje Indije razočarala, me je presenetila lepa sinja barva Bengalskega zaliva in zeleni pragozdovi zahodnega dela Burme.
Opoldne so pristali v Ran-goonu. Vročina je bila tu še nekoliko hujša kot v Rombayu, vendar je bilo za naju bolj neprijetno dejstvo, da nisva imela letalske zveze z Djakarto, ker je sovjetska družba »Aeroflot« spremenila vozni red in je najino letalo odletelo že zjutraj. Naslednje pa je poletelo šele čez tri dni. Odpeljala sva se v mesto dn se nastanila v lepem hotelu v središču mesta. Po telefonu sva poklicala ambasado in naletela na res izredno prijaznost ter razumevanje. Ce bi namreč morala čakati tri dni v Rangoonu. bi za-, mudila .tekmovanje v Djakarti. Naš ambasador v Rangoonu, tovariš Mirko Milutinovič, nama je v nekaj urah uredil, da sva lahko naslednji dan nadaljevala pot.
BOSI DO PAGODE
Tako sva imela dan časa in sva si lahko nekoliko ogledala Rangoon. Središče mesta je zares velemestno, predvsem ponoči, ko se bleščijo neonske reklamo v različnih barvah. Vendar pa je v mestu opaziti velike razlike, predvsem pa za Evrooeica dokaj nenavadne prizore. Tudi po večjih in glavnih ulicah ljudje se-
dijo na pločnikih, tam kuhajo, jedo, prodajajo in kupujejo. Ponoči se enostavno zleknejo po . tleh.,in tam prespijo hoč. Rangoon je znan predvsem po svoji veliki zlati pagodi. Ta leži na nekem griču in morala sva se povzpeti bosa čez mnogo stopnic, da sva prispela do osrednjega dela pagode. V središču je veliki stolp, okoli njega ogromno manjših, katerih strehe so vse pozlačene. V naj večjem stolpu je tudi največji kip Bude, v vseh ostalih pa so manjši kjpi.
Razen tega je v tem mestu še več drugih prostorov, v katerih so kipi Bude, povsod pa je vedno dovolj vernikov, ki opravljajo svoje molitve. Kipe Bude neprestano polivajo z vodo, ker mora biti Buda vedno čist. Tako smo videli res primitivne prizore, kako budist zaliva svojega Budo in pri tem govori določeno molitev, ki jo ponavlja večkrat na dan. Ljudje ostajajo v pagodi tudi ves dan in tam pojedo svoji dve skodelici riža. Burmanci ne jedo riža s palicami kot Kitajci, ampak na poseben način s tremi prsti. To pa tako spretno, da je bilo to za nas prava umetnost. Seveda je vprašanje, če je takšen način hran j en j a higieničen.
Popoldne sva nadaljevala pot do Bangkoga, potem pa čez Singapur do Djakarte. Tja sva prispela pozno zvečer, vendar naju je na letališču počakala skupina organizatorjev.
INDONEZIJCI
SO DOBRI ORGANIZATORJI
Nastanili smo se v mednarodni vasi v bližini stadiona. Vsaka ekipa je dobila svoje hišice, mi samo eno, ker smo bili samo trije. Za hišico je skrbel poseben človek, ki je pospravljal in nam je bil na razpolago. Razen tega smo dobili v uporabo osebni avto, avstralske proizvodnje »Holden« s šoferjem. 2e na prvi pogled je kazalo, da je organizacija odlična in tudi pozneje smo se prepričali, da so se Indonezijci zares potrudili za uspeh iger in da so tudi uspeli.
Čeprav sva bila utrujena, nikakor nisva mogla zaspati. Razlika v času 6 ur in pol je opravila svoje in temu se skoraj teden dni nisva mogla privaditi. Razen tega ima Djakarta obupno podnebje. Mesto leži skoraj ob morju, 20 km je do pristanišča. Vročila pa je bila vse dni okoli 35 do 40 stopinj v senci, vendar je vlaga še huje vplivala na nas kot vročina. Čeprav smo hodili v kratkih hlačah in majicah, smo bili kljub temu neprestano znojni. Bilo je to res neprijetno srečanje s tropskim podnebjem.
Organizatorji so nama povedali, da bova igrala šele čez pet dni, zato sva imela dovolj časa. da si ogledava Djakarto. Bila pa sva razočarana, saj mesto nima posebnih znamenitosti. Zelo je razsežno, s premerom nad 40 km in ima 3 milijone prebivalcev, vendar brez središča. V mestu so dokaj lepe ceste, ki so vse asfaltirane. Promet je dokaj gost, vendar za naše pojme nenavaden. Tam nimajo nobenih prometnih predoisov, vsaj videti je tako, ker jih nihče ne upošteva. Velja zakon močnejšega. Večji avto-mobil, pa čeprav je pripeljal iz stranske ulice, ima prednost. Vozijo po levi strani, prehitevajo pa po levi ali desni, kjer je več prostora. Tudi ponoči ne zasenčijo luči, ampak navadno tudi po mestu .vozijo z dolgimi, lučmi (Nadaljevanje prihodnjič)
nžku nad Krimovim stadionom. Ekipe (3 tekmovalci) so tekle do strelišča, streljale s priprav-Ijenemi puškami in tekle spet nazaj do cilja. Vsaka ekipa je streljala v svojo tarčo, vsak strelec pa je imel tri naboje. Moški so streljali z vojaško puško stoje brez naslona, ženske iz ležečega položaja z MK puško, pionirji pa z zračno puško.
Tov. Smrekarjeva je potem pogledala na .spisek rezultatov,
Maribor-Avstrija 8:2 (4:1)
Maribor, 15. dec. — Za številne zgrešene priložnosti pred vrati avstrijske seniorske reprezentance na včerajšnji tekmi z Italijo v Torinu, so se oddolžili napadalci mlade reprezentance Maribora, kar z 8 goli. Avstrijci že del j časa pripravljajo svojo mlado reprezentanco (do 23 let) za turnir FIFA ha Nizozemskem. V želji, da igrajo s primernim nasprotnikom, so kot kaže, nekoliko precenili svoje sposobnosti. Tudi Maribor je nastopil z mlado reprezentanco in domačini so bili za razred boljši od gostov.
Maribor: Vabič (Bračič), Šiftar, Planko, Rajačič, Bolfek, Ceh, Li-poglavšek (Klančnik), Satler, Arnej-čič, Pirc, Lepenik (Emeršič),
Austria:	Schreitl, Schefer, Gla-
ser, Steiner, Cihal, Wallner, Gebau-er, Kaiser, Paritz, Etthayer, Aichin-ger.
Strelci: Pirc v 7., 14., 18. in 47., Klančnik v 67. in 74.. Ceh v 32. (kazenski strel) in Rajačič v 73. min. za Maribor, Etthayer v 31. (kazenski strel) in 80. minuti za Avstrijo.
1500 gledalcev je bilo tokrat/ popolnoma zadovoljnih, saj so videli odlično igro Pirca, Ceha in Rajači-ča pa še 10 golov. Težko bi rekli, kateri gol je bil najlepši, saj so bili napadalci Maribora izredno razpoloženi, streljali so z vseh strani in vratar gostov je imel vseh 90 minut dovoj dela. Ne pretiravamo, če trdimo, da bi Mariborčani lahko dosegli še 5 golov, saj je na primer samo Pirc trikrat zadel vratnico.
Najboljši igralec na igrišču je bil Pirc, ki je na težkem igrišču uspešno preigraval in nevarno streljal. Gledalci so bili posebej navdušeni ob njegovem golu v 47. minuti, ko je Arne j čič prodrl po desni strani, lepo podal v sredino, Pirc pa je z vollejem neubranljivo zadel desni zgornji kot vrat.
Dobro sta se znašli obe krili, Li-poglavšek (Žel.) in Lepenik (Br.), čeprav sta igrala v novem okolju.
Avstrijci se niso izkazali z mnogo nogometnega znanja, napadali pa so predvsem po desni strani, kjer so bili Mariborčani v obrambi slabši. Nezanesljiv je bil posebej Planko, ki je zakrivi tud kazenski strel.
Sodnik Janžekovič iz Maribora je imel lahko delo, vendar si je dobro oceno pokvaril z nerazumljivo odločitvijo, ko v prvem polčasu ni reagiral. potem kd so Ceha, ki je sam prodiral v kazenskem prostoru, nepravilno zrušili. Peter Kancler
ki ga je prav takrat prejela in rekla bolj za sebe:
— Presneto, zakaj se nisem tudi jaz udeležila letošnjega tekmovanja! Kar poglejte, koliko je »nastreljaia« zmagovalna ekipa v ženski konkurenci! Kljub devetim strelom, je ostala njihova tarča »nedotaknjena«.
Vsaka zmagovalna trojka je prejela prehodni pokal »Franja Perca« in v trajno last spominsko zastavico. Organizatorji pa so podarili najbolje uvrščenim ekipam tudi veliko diplom in nagrad.
REZULTATI:
ČLANI (45): SD Tržič 7,40 (čas teka) — 64 (krogi) — 2,48 (končni rezultat), SP Protivavi-onac III 6,49 — 37 — 4,21, SD Protivavionac II 7,35 — 50 — 4,33, PLM Šentvid 8,22 — 52 — 54, SD Okrogar Nestel 7,31' — 39 — 4,55, GTŠ predvojaška vzgoja 7,54 — 44 — 4,58. ČLANICE (3): SD Bine Grajzer 9,42
—	0 — 9,42, SD Bine Grajzer II
10,13 — 0 — 10,13, SD Uten-silia 11,00 — 9 — 10,28. MLADINCI (17):	AMD Ljubljana
8,30 — 61 — 4,26, SD Mladen Stojanovič 7,39 — 48 — 4,27, SD Mladen Stojanovič II 7,25
—	42 — 4,37, SD dr. Lunaček 7,33 — 38 — 5,01, LMS Beri-čevo 7,44 — 36 — 5,20. PIONIRJI (16): SD Mošnje 7,16 — 28 — 5,24, SD Heroj Vitez II 7,50 — 34 — 5,34, SD Okrogar Nesti II 7,30 — 29 — 5,34, SD Partizan — Radovljica 7,38 — 30 — 5,38, SD dr. Lunaček 8,49
—	45 — 5,49.	S. G.
RADIO APARAT — TRIGLAV DE-LUXE
TRIGLAV DE-LUXE najnovejši dosežek jugoslovanske radioindustrije TRIGLAV DE-LUXE proizvaja na osnovi dolgoletnih izkušenj v zna-TRIGLAV DE-LUXE ku tradicije in kvalitete industrija ISKRA-KRANJ TRIGLAV DE-LUXE ima ugrajen gramofon in priključek za magne-TRIGLAV DE-LUXE tofon
TRIGLAV DE-LUXE permanentno dinamični zvočniki omogočajo od-T RIGLA V DE-LUXE Učno reprodukcijo zvoka in govora na vseh va-T RIGLA V DE-LUXE lovnih dolžinah! •
TRIGLAV DE-LUXE v dveh izvedbah: klasični in modemi!
TRIGLAV DE-LUXE v več barvah in eni enotni — odlični kvaliteti! TRIGLAV DE-LUXE za Vas, za nas, za vsakogar!
Vse informacije in prodajo vrši: Prodajno servisna organizacija, Ljubljana, Kotnikova 6.
Filijale in servisne delavnice: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skopje, Split, Rijeka in Maribor.

ODBOJKARSKI TRENER AMELIN (SZ) V LJUBLJANI
Brez dela ni uspehov
LJUBLJANA, 15. dec. ■— Prve dni meseca decembra je dopotoval v Jugoslavijo eden najboljših odbojkarskih trenerjev SZ Mihajlo Amelin. V sodelovanju z našim zveznim trenerjem Savom Grozdanovičem bo obiskal vse naše večje odbojkarske centre, kjer bo jvodil seminarje s 'trenerji in demonstriral treninge z našimi moštvi. Pred dnevi je zaključil uspeli seminar v Beogradu, danes pa tudi v Ljubljani. V telovadnici TVD Partizan Ilirija so se namreč že v petek zbrali trenerji zveznih in republiških ligašev iz Slovenije. Sovjetski trener Amelin jim je poleg strokovnih predavanj s pomočjo .kombiniranega moštva odbojkarjev Ljubljane posreddval tudi moderno obliko treninga. Obiskali smo trenerja Amelina in zvedeli marsikaj zanimivega.
— Doma sem iz Rige, je povedal za uvod. Tu sem profesor na inštitutu za telesno vzgojo. Sicer pa treniram moštvo Ra-diotehnika, ki je v sezoni 1962 osvojilo 2. mesto v SZ. Sem pa tudi trener mlade reprezentance
SZ. Sedaj sem prvič v Jugoslaviji. S svojim delom bom zaključil 27. decembra.
V čem je skrivnost uspehov odbojkarjev SZ?
— Pri našem delu in vzgoji smo neizprosni! Zahtevamo na-
Gost iz SZ ob mreži s slovenskimi odbojkarji
črtno in redno delo. Težimo k enakemu delu vseh 'trenerjev, prosta je le izbira taktike za posamezna srečanja. Osnova je dobra fizična pripravljenost, čemur sledi ofenzivna igra. Naša pomanjkljivost je še slaba, tehnika v obrambi.
Kaj sodite o jugoslovanski odbojki?
— V Jugoslaviji imate izredne možnosti za nadaljnji razvoj. Tu mislim predvsem na,, moško odbojko. Z načrtnim delom in dobrimi pripravami bi se lahko vaša reprezentanca prav gotovo uvrstila med petorico najboljših na svetu. Seveda pa je osnova tudi dobro delo v. klubih. Tu je med vašimi igralci vse prevelika razlika. Brez dela ni uspehov!
Ali zasledujete tudi košarko?
— Razumljivo! Košarka in atletika sta osnovna dopolnilna športa odbojke. Mimogrede pa vam lahko tudi povem, da sem prisostvoval srečanju za evropski pokal med Rigo in Olimpijo.
Ob tej priložnosti smo v razgovoru z našim zveznim trenerjem Grozdanovičem tudi zvedeli, da v prihodnjem letu ni na sporedu nikakršnega uradnega mednarodnega prvenstva. Jugoslovanski odbojkarji bodo nastopili le približno na desetih prijateljskih meddržavnih srečanjih. Zal v Ljubljani ne bo mogoče organizirati kakega meddržavnega srečanja zaradi neprimernih terminov. Morda bo mogoče prirediti v mesecu marcu ali aprilu le meddržavno srečanje članic Jugoslavija : Poljska. V kolikor pa bi bil dosežen potreben sporazum, bi odbojkarji Mladosti iz Zagreba gostovali v Ljubljani s prvenstvenimi tekmami -m prvakov. Toda to so le ugibanja...	V. 1,^.
ORGANIZACirAH
Objekti in kadri osnovni novogoriški problem
ža razgovor smo tokrat zapro sili pred leti popularnega slovenske ga atleta, rekorderja v skoki v vis. no Andreja Štruklja, Tsi je seda predsednik ObZTK v Novi Goric Na naglo se razvijajočem mestu o? naši zapadni meji je bilo treba tu di na področju telesne kulture za četi povsem znova. Razumljivo je, da pri tem ni šlo brez težav in da so telesnokulturni delavci iz dneva v dan naleteli na nove probleme Kljub temu, da so njihova večletna prizadevanja rodila prve sadove, pa je v Novi Gorici še cela vrsta nere šenih problemov. V dolgi vrsti teh nedvomno izstopa dokončna ureditev športnega parka. Vse večji pritok in zanimanje predvsem šolske mladine za telesnokulturno dejavnost postavlja odgovorne forume pred veliko nalogo. Vprašanje objektov je tako pereče, da mu bo treba čim prej posvetiti največjo pozornost. Z zadovoljstvom lahko
ugotavljamo, da v Novi Gorici vendarle gre telesna kultura po poti »apredka in da je stanje iz leta v ^to boljše. Kot vse kaže, bodo eni 7,med prvih dobili svoje prostore iovogoriški kegljači, ki bodo ver-otno odprli novo sodobno štiristez-^o kegljišče že pred koncem tega eia. V teh dneh so začeli tudi z zgradnjo nove, tako težko priča-covane telovadnice, ki jo novogori ;ka mladina res zelo potrebuje. Za inkrat. upajo, da sredstev ne bo :manjkalo in da bodo lahko tela-adnico že prihodnje leto izročili vojemu namenu. Z izgradnjo keg jišča in telovadnice bi bili osredij! objekti v okviru športnega parka v glavnem dograjeni.
Vzporedno s tem bodo poskrbeli tudi za objekte v Kanalu, Šempasu in drugod. Predvsem moramo pozdraviti idejo, da bi zgradili čim več manjših športnih objektov po bližnjih vaseh.
Ko smo že pri problemih, je prav, da omenimo tudi vprašanje organizacije in strokovnih kadrov. Pokazala se je namreč potreba pomladitve v telcsnokulturnjh organizacijah^ in v nje pritegniti tiste, ki sicer še nimajo mnogo izkušenj, majo pa veliko veselja in volje do dela.
Ne smemo pa pozabiti tudi na ispehe v letošnjem letu. Predvsem moramo omeniti dve veliki množični prireditvi politično-športnega mačaja, ki sta zelo lepo uspeli. To "ta smučarski pohod »Po stezah IX. korpusa« in pohod »Po poteh gori-ske fronte«. Od kvalitetnih športnih prireditev je nedvomno najbolj uspelo republiško kajakaško prven stvo na Soče z mednarodno udeležbo. Vrsto uspelih prireditev so imeli tudi atleti in športniki v ostalih disciplinah. Tako so telovadci, nogometaši, hokejisti, odbojkarji, rokometaši, košarkarji in namizno-
teniški igralci sodelovali v različ' nih ligaških tekmovanjih in prvenstvih od republiških do občinskih-Se vedno pa niso našli prave poti za razvoj plavanja, ki ima v tem delu naše republike precej dobre pogoje. Edini, ki so na tem področju dosegli kaj več, so člani Partizana iz Renč, o katerih smo v na' šem listu že pisali.
Za konec še nekaj o deld ObZTK Nova Gorica v prihodnje* Največjo skrb bodo posvetili vzgoji strokovnih kadrov in gradnji novih objektov. Vsi namreč ugotavljajo, da s takšnim stanjem, kakršno trenutno je v Novi Gorici, ne morejo in ne smejo biti zadovoljni, v polni meri se zavedajo, da je treba vzpostaviti tesnejše stike z organizacijami na terenu, kar bi se na področju telesne kulture v Novi Gorici in njeni okolici zelo poznalo*
Andrej Franko
I
1
Rr
decembra 1963
POlS-t' —
Komu koristi?
Te dni, ko so nogometaši ligaških klubov odšli na enomesečni počitek, je na jugoslovanskem nogometnem nebu spet eksplodirala prava »senzacionalna bomba«. Vasovič, srednji krilec jugoslovanske državne reprezentance in nekdanji igralep Partizana ter sedaj Crvene zvezde, je izjavil, da bo zapustil svoj sedanji klub, Crveno zvezdo. Zagrebški list »Vjesnik« je takoj zatem objavil senzacionalno vest. da bo srednji krilec naše državne reprezentance prestopil v vrste ljubljanskega drugoligaša Olimpijo. Ta vest je vzbudila mnogo smeha med prijatelji nogometa, ker ji enostavno j nihče ni verjel. Težko si je razlagati namere ljubljanskega J dopisnika tega lista (Puharič) in- namere tega uredništva. ! saj niso imeli za objavo te vesti niti najmanjše osnove. ! Vasovič sam je medtem s kratkim stavkom v »Sportskih S novostih« to vest demantiral rekoč, da mu kaj takega sploh S ne pride na misel. Ta igralec se namreč sedaj z vso močjo ! poteguje, da bi se lahko vrnil v svoj matični klub beograjski ! Partizan. Ne vemo še, če mu bo ta namera uspela, kajti S Cfvena zvezda ga noče izpustiti iz svojih vrst. Tisti, ki so ! prebrali vest o prestopu Vasoviča k Olimpiji, pa se sedaj I sprašujejo, ali je bila to samo šala ali borba za honorar.
Ko nas mnogi bralci sprašujejo, komu to koristi, moramo J priznati, da po našem mnenju res nikomur!
I
DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU
DESETDNEVNI POČITEK
Medveščork najresnejši kandidat za naslov vicešampiona - Jeseničani še niso prejeli gola - Nadaljevanje
po desetih dneh
PO SREČANJU HOKEJISTOV MEDVESCAKA IN JESENJC
FELC:
Pravilen rezultat je 6:0
'GOVORI PREDSEDNIK TAK LITOSTROJ MILAN VIDMAR
Pričakujte rekorde!
PRED KRATKIM SMO SE POGOVARJALI S TOV. MILANOM VIDMARJEM, POSLANCEM V GOSPODARSKEM ZBORU Zvezne skupščine in predsednikom tak Litostroj. Zastavili smo mu tudi nekaj vprašanj o zvezni
^IGI v DVIGANJU UTEŽI IN LITOSTROJSKEM MOŠTVU.
. Kako poteka ta zvezna liga 111 katera moštva sodelujejo?
— Zvezna liga v dviganju ^teži je razdeljena v -štiri skupne: a — Partizan (Bgd), Hercules (Bač), Spartak (Sub) in (Bgd); B — Slavonija (Osi-}ek), Srem (S. M.) in Novi Sad; " — Bosna, Zeljezničar (oba Sa-Taievo), Partizan (Konjic); D — Ljubljana, Litostroj, P. Paidar ^el) in Rijeka. V finalu, ki bo fPomladi, se bodo srečali prvaki teh skupin.
. Kakšne so možnosti Litostro-}a po nepričakovani -zmagi nad
Ljubljano?
„ — Mislim, da lahko upravi-Ceno trdimo, da bomo jesenski Prvaki. V nedeljo imamo še Bi-ieko. To bo izenačena borba, Vendar nam zmaga ne bi smela Uiti, še posebej, če bomo nastopili z najmočnejšo postavp: Ju-*etič, Groznik, Rojc, Toni, Pe-'hčič in Žagar.
Kaj pa spomladi?
— Na prvem mestu bomo °staU samo, če v ekipi Ljublja-ne ne bosta tekmovala Podobnik 111 Gabrovšek. Drugače pa nima-možnosti za nastop v finalu. Mimogrede: Litostroj je vedno v prodnem položaju, ker ima za fkrneca v predtekmovanjih
Ljubljano, eno najboljših jugo-
slovanskih ekip. Nikoli ne moremo na. razna zaključna tekmovanja, čeprav bi po moči sodili tja. Nepravičen način tekmovanja!
Kaj menite o protestu Ljubljane zgradi Juretičeve registracije?
— Iz trte izvit! Juretič, ki se je po dveh letih vrnil iz Nemr čije, je pravilno registriran. O tem sploh nismo dvomili in smo bili nemalo presenečeni, ko smo zvedeli za protest. TAZS ga je takoj odbila.
Bo Juretič naskakoval državne rekorde?
— Že prihodnjo nedeljo! Pa ne samo Juretič, temveč tudi mladinci Groznik, Čotar in Sotlar. Omenite fante, saj zaradi izredne marljivosti na treningu to zaslužijo.
Lestvica skupine D izgleda po H. kolu takole:
Litostroj Rijeka Ljubljana P. Rudar-
2557,0:2276
2656,8:2645,5
2682,5:2677,3
2239,0:2536,5
Prihodnjo nedeljo, v zadnjem kolu jesenskega dela: Ljubljana: Litostroj : Rijeka, Velenje: P. Rudar : Ljubljana.
S. G.
Jesenice, 15. dec. — V II. kolu zvezne hokejske lige je bilo najzanimivejše srečanje med državnim prvakom Jesenic in Medveščakom ipc Zagreba. Ob umetni ledeni ploskvi se je v Zagrebu na Šalati zbralo rekordno število. gledalcev — okrog 6000 — ki so bili prepričani v določen uspeh Medve-ščaka, ki naj bi po njihovi želji pokazal Jesenicam svoje sposobnosti, svojo vrednost in ne nazadnje željo, osvojiti naslov »vicešampiona«. O tekmi je bilo že precej napisanega, vsekakor pa malo golov v mreži Medve-ščaka vzbuja na eni strani presenečenje, na drugi pa nehote zastavlja vprašanje, ali so Zagrebčani res kar čez noč postali drugo najkvalitetnejše moštvo v državi? Govora je bilo tudi o spornem 6. golu, nihče pa do sedaj ni vprašal za mnenje Jeseničane, kaj mislijo oni o spornem golu in sploh, kakšno je njihovo mnenje o tekmi. Zaprosili smo znanega reprezentanta Albina Felca, naj nam pove kaj več o tem srečanju. Takole je pojasnil našemu jeseniškemu dopisniku:
— Pravilen rezultat je 6:0! V normalnih pogojih bi bil to za nas vsekakor neuspeh. Zaradi slabega ledu in snega so imeli domačini prednost. Ob normalnih pogojih bi bil to le rezultat ene tretjine. Moštvo Medvešča-ka je le malo napredovalo, saj njihovi lastni igralci igrajo prav tako kot lani. Tudi z nekaterimi novimi igralci je okrepitev le malenkostna. Tekma v Zagrebu je bila zaključena predčasno. Sicer pa nam je vseeno, ali je 6:0 ali 5:0. Vzdušje na tekmi je bilo takšno, kot ga lahko pričakujete od nekulturnih in neobjektivnih gledalcev, ki so metali na ledeno ploskev vse, kar jim je prišlo pod roko! Ce bi se
Nogometno prvenstvo Zahodne Nemčije
Frankfurt — V XV. kolu nogometnega prvenstva Zahodne Nemčije so bili doseženi naslednji rezultati: Kaiserslautern : Meidrieh 1:1, Stuttgart : Kdln 0:1, Borussia : Braunschweig 3:0, Frankfurt : Karlsruhe 0:3, Sphalke :	Saarb-
riicken 4:1, Werder : Milnchen 1860 4:1, Hertha : Preussen 2:0, Ntirn-berg : Hamburg SV 3:2. Na lestvici vodi Kijln s 24 točkami pred Schalkejem 20.
to zgodilo na Jesenicah, bi nam prav- gotovo zaprli igrišče. Z zanimanjem pričakujemo, kakšen epilog bo dobilo to srečanje in kaj bodo odgovorni ukrenili proti takšnemu vedenju številnih gledalcev...?
Pripomba uredništva: Kdor je sledil dogodkom na Šalati, bo delno pritrdil mnenju reprezentanta Felca. V prvi tretjini igrišče ni bilo skorajda uporabno za igro, v nadaljevanju pa je bila Šalata bolj podobna brazil-
Ljubljana, 15. dec. — Jutri bodo hokejisti odšli na zasluženi desetdnevni počitek, ker se bo državna reprezentanca pripravljala na srečanje z Romunijo. Med tednom je bilo odigranih še nekaj tekem, o katerih objavljamo samo rezultate:
Beograd : Partizan 8:3 (4:0, 3:2, 1:1), Beograd : Olimpija 7:3 (2:0, 1:1, 4:2), Kranjska gora : Jesenice 0:6 (0:4, 0:1, 0:1), Medveščak : Jesenice 0:6 (0:1, 0:1, 0:4).
LESTVICA PO TEH SREČANJIH:
21:28 36:0
Partizan	6	4
Jesenice	3	3
Medveščak	4	3
Beograd	3	3
Crvena zvezda	3	2
Olimpija	5	1
Kranjska gora	4	1
Spartak	6	0
0
0
0
0
0
0
0
0
28:11
19:8
11:7
18:19
15:19
5:61
8
6
6
6
4
2
2
0
STRELCI:
8 golov: Ančevič (M)
7 golov: Holbus, Tešič (oba P)
6 golov: Krmelj (M), Tišlar, Valentar, Smolej (vsi Jes) 5 golov: Smolej (Kr. g.), Tumin (Bgd), Felc (Jes)
4 goli: Lazič (M), Prosen, Volkar (oba 01), Kristan (Jes) 3 goli: Klinar (Jes), Radmanovič (Bgd), Ratej, Zajc (oba M), Vicaj (S), Stojanovič (P), Djokič (CZ)
V Kranju 50-metrska skakalnica
Albin Felc
skim nogometnim igriščem kot ledenemu stadionu. Povsem ustreza resnici, da so Zagrebčani prikazali trdovratno in zagrizeno obrambno taktiko, ki je igralci državnega prvaka niso znali takoj v začetku razbiti. Seveda je zato samozavest domačinov izredno porasla, pomagali pa so jim še neobjektivni gledalci, ki so zmetali na igrišče vse mogoče predmete, kar prav gotovo zasluži vso grajo! Rezultat — 5:0 ali 6:0 — ne pokaže dejanske sposobnosti Jesenic, ki so ves čas držali nasprotnika v njegovi obrambni tretjini.
TISKOVNA KONFERENCA V MARIBORU
Kritično stanje pri ŽŠD »Maribor«
- železničarsko športno dru-sjvo »Maribor« je med tednom klicalo tiskovno konferenco,
Smučarski učitelji in vaditelji prvič ^ snegu v novi sezoni
„ kranjska gora, 15. dec. Tu je bil končan dvodnevni seminar 0a smučarske učitelje in vaditelje. U^arjiziraia sta ga Smučarska zve-. Slovenije in Partizan Slovenije, beležilo se ga je 81 učiteljev in ^iteljev iz vse Slovenije. Strokovno vodstvo sta tokrat n evzela poklicna smučarska učite-„a Zehentner in Oberthaler iz Bad-1 steina. Ta dva mojstra belih po-D0 sta pokazala našim smučar-tKp učiteljem nekaj novosti v me-poučevanja smučanja začet-Dv. pa tudi že izurjenih smučar-
SW,
Čeprav je bilo delo zaradi mne snežne odeje otežkočeno, j bili udeleženci zelo prizadevni So hoteli kratko odmerjeni čas najboljše izkoristiti. To jim je g^belo m enoglasno so predlagali, V bi se s takšnimi strokovnjaki še ?Jrat sestali.
g p°leg dela na snegu je bil semi-.namenjen tudi urejanju organi-Je	vprašanj. Ugotovili so, da
tg-. °g učiteljev in vaditeljev pre-‘■3hen, da bi lahko zadostili vsem ^‘tebam in željam. Sklenili so, da jv, bodo letno sestajali dvakrat, ko ' 4 na začetku in ebkrat na Jbcu sezone, ko bodo imeli tudi
0-ie obvezne tekmovanje. Opaziti
kilo, da je organizacija učiteljev Iv °b začetku sezone bolje priprav-Sm a in močnejša kot je bila do Upamo lahko, da bodo tudi "^bi v novi sezoni to potrdili, bje 01:iValiti moramo tudi scdelova-0r 0beh organizacij, ki sta pri-hi--, ^ii seminar, kar je popolnoma bitt,Vi'n° in lEbko pripelje k žele-Čar. ehjem: povečati število smu-in zboljšati njihovo kyali-
katere so se mimo novinarjev udeležili tudi predstavniki občinskih SZDL, občinske skupščine Maribor-Tabor, okrajne zveze za telesno vzgojo Maribor in občinske zveze za telesno vzgojo. Predstavniki društva so prisotne seznanili s kritičnim finančnim položajem in sklepom zadnjega plenuma, da bodo razpustili nekatere izmed 22 klubov, v kolikor merodajni forumi društvu ne bodo priskočili na pomoč. Stari način financiranja z nabiranjem reklamnih oglasov namreč ne daje več zaželenih rezultatov, novi prek skladov pa se še vedno ni obnesel. Tako _so posamezni klubi ŽŠD »Maribor« že sedaj zadolženi za okoli 3 milijone dinar jev, društvo pa je inoral0 odpovedati udeležbo svojih tekmovalcev na celi vrsti tekmovanj, med drugim celo nastop judoistov v I. zvezni ligi. Stanje je posebno kritično sedaj v zimskem času, ko ni denarja za najemnine telovadnic in prostorov za zimsko vadbo, tako da se obeta popoln zastoj v delu tega mariborskega društva, ki združuje v svojih vrstah preko 1300 aktivnih tekmovalcev in tekmovalk.
V živahni diskusiji je bije ' slišati precej tehtnih predlogov, pa tudi precej graje ^ na račun gospodarskih organizacij, ki nikakor nočejo dojeti smisel zbiranja sredstev za telesno vzgpjo prek novoustanovljenih skladov. Nekateri so kritizirali dejstvo, da je ŽŠD »Maribor« že od nekdaj navezan na dotacije izključno dveh podjetij in sicer »Boris Kidrič« ter ŽTP Maribor, medtem ko druga v občini Tabor ne kažejo zanimanja za delo osrednjega športne-
ga društva na svojem območju. Večina je tudi postavila vprašanje, ali imajo športniki pravico od družbe zahtevati tisto, kar jim je za telesnovzgojno udejstvovanje nujno potrebno.
Tiskovno konferenco so zaključili v prepričanju, da bodo merodajni forumi dojeli kritičen položaj društva in mu kar najhitreje priskočili na pomoč.
P. Kancler
Italija : Avstrija 1:0 (0:0)
Torino, 15. dec. Včeraj sta se v Torinu pomerili nogometni enajsterici Italije in Avstrije na travnatem igrišču, ki so ga obvarovali snega in mraza s pokrivalom iz plastične maše, ki so ga odstranili šele pol ure pred tekmo. Pred 40.000 gledalci so bili Azzurri nekoliko boljši nasprotnik in so zmagali z golom Rivere, doseženim v 75. minuti. Enajstorici sta igrali v naslednjih postavah:
Italija: Sarti, Robotti, Trebbi, Guarneri, Salvadore, Trapattoni, Mora, Bulgarelli, Mazzola, Ri-vera, Corso.
Avstrija: Pichler, Himschrot, Glechner, Hasenkopf, Frank, Kuggler, Kolesnigg, Nemez, Sko-eik, Flegel, Ftihbeck.
Leto 1963 bo v razvoju telesne kulture v Kranju pomemben mejnik. Na obšinski praznik 1. avgusta so slovesno odprli centralni stadion z edinstvenim pogledom na Alpe, za 29. novembra so Kranjčani dobili kot prvi v Sloveniji zimski plavalni bazen, zdaj pa bodo prišli na svoj račun še smučarski skakalci. Kranj bo v letošnji zimi dobil tudi 50-m skakalnico.
Tradicija organiziranega skakalnega športa v Kranju je že precej dolga ,saj so že pred v$č kot 30 leti začeli v gorenjski metropoli gojiti to smučarsko disciplino. Tedaj so zgradili 30-m skakalnico in točno pred 30 leti organizirali prve tekme. Ta skakalnica, torej, sodi v obdobje gradnje planiške velikanke. Ta skakalna naprava v Kranju je imela vrsto pomanjkljivosti in je bila neprimerna za vadbo in tekmovanja. Dopuščala je skoke le okoli 30 m. Imela je pre‘— kratek iztek, ki je mnogim tekmovalcem delal velike preglavice. Sedaj so ga nekoliko podaljšali, tako da se bo lahko vsakdo zaustavil brez večjih težav.
Dolgo časa so se ukvarjali z mislijo, da bi staro skakalnico popravili. Letos se je ljubiteljem in požrtvovalninj delavcem posrečilo, da je vsa stvar krenita z mrtve točke. Iz dohodka športne stave so dobili nekaj sredstev, )tar jim bo zadostovalo, da so opravili groba dela. Vse ostalo pa so morali dela-voljnl smučarji opraviti sami. Skozi vso jesen in že poleti so dan za dnem urejevali skakalnico. Zaradi tega so hočeš nočeš nekoliko za-nemarili priprave za zimo in več predvidenih treningov na skakalnici iz umetne mase v Ljubljani je odpadlo. Vsi skakalci, člani Triglava, so pokazali veliko zavzetost in pri tem opravili več kot 1500 prostovoljnih delovnih ur, vrednost tega dela pat znaša najmanj okrog 400.000 dinarjev. Doslej praktično v Kranju niso mogli zadovoljivo trenirati, zdaj pa se jim nudi lepa priložnost, da bodo ob ugodni zimi trenirali, kolikor jim bodo dale moči. V Kranju so v zadnjih treh letih vzgojili vrsto novih skakalcev, ki že prodirajo pod sam kvalitetni vrh jugoslovanskega skakalnega športa. Od mladih največ obetajo: peter Stefančič, vinko Bogataj, MARJAN MESEC, JANEZ GROS, PAVEL BUTALIC, KLEMEN KOBAL in še vrsta drugih. Ti so že lani dosegli lepe uspehe, pred seboj pa imajo lepo prihodnost, saj so najstarejši komaj pri 16. letih. Prihodnje leto imajo v načrtu zgraditi še 25-m skakalnico tik ob sedanji petdesetki.
2e pred desetimi lefi so resno govorili in pripravljali načrte za 60-m skakalnico, vendar je kasneje misel o gradnji propadla zaradi predvidene gradnje nove mednarodne avtomobilske ceste pod Smarjetno goro. Po najnovejših vesteh pa bo ta zamisel odpadla in zato bo spet potrebno zagrabiti za delo in v prihodnjih letih zgraditi še eno, veliko kranjsko skakalnico. Glede na sedanje stanje in na obete bi bilo morda prav, če bi mislili na gradnjo 70-m skakalnice —
V Kranju imajo torej sedaj vse potrebne objekte, tako da bo vsem športnikom bolj ali manj zadoščeno. Pa ne samo to, pestrost različnih športnih zvrsti terja gradnjo potrebnih športnih objektov in le škoda, da je bilo za smučarje tako malo storjenega. Prav bi bilo, da bi v 7-letnem načrtu tudi pri investicijah bolj mislili na smučarje ...
Hokejska reprezentanca
Zagreb, 15. dec. — Zvezni kapetan jugoslovanske reprezentance v hokeju na ledu inž. Tomič je izbral 18 igralcev za tekmi z Romunijo 23. in 24. decembra. Ti igralci so: Gale. Semiedinovič, Ravnik, Ivo Jan, Radin, Andjelič, Kristan, Tiš-ler, Felc, Smolej, Bogo Jan, Valentar, Holbus, Renaud, Ratej, Djor-djevič.
športna napoved
1.	Alessandria : Pro Patria	0
2.	Catanzora : Cosenza	1
3.	Pptenza : Cagliari	1
4.	Pralo : Brescia	0
5.	Triestina : Foggia	0
6.	Varese : Lecco	0
7.	Palermo : Napol! (I)	0
8.	Palermo : Napoli (II)	1
9.	Padova : Udinese (I)	0
10.	gadova : Udinese (II)	0
11.	Verona : Venezia (II)	“
12.	Verona : Venezia (I)	2
JUDO
Univerza Beograd : Univerza Varšava 3:1 (najboljši Radojko-vič, Cvejič in Pavlovič).
Nedeljske športne brzojavke
MARIBOR
(P. K.) Na štiristeznem kegljišču Konstruktorja v Mariboru so bili v nadaljevanju okrajne mariborske kegljaške- lige doseženi naslednji rezultati:	Krilato kolo :	Poštar
6232:8227, Tekstilac :	Maribor
6332:6507.
ObZTK Maribor-Tezno je v dvorani kina »TAM« priredila ob zaključku športnih iger šolske mladine svečano akademijo. V letošnjih igrah je v občipi Tezno sodelovalo čez 2000 pionirjev in pionirk v osmih disciplinah. Na akademiji so naj-boljšim podelili tudi pokale in diplome.
V finalnem srečanju zahodne skupipe Ženske conske sabljaške lige je Branik premagal zagrebško Mladost z 12:4. Najzaslužnejša za ta uspeh je bila Majeričeva. S to zmago so si Mariborčanke priborile pravico nastopa v finalu ekipnega državnega prvenstva.
Igralci badmintona mariborskega kluba Sidro (MTT) so pa veliko presenečepje premagali moštvo in-dooezjjskih študeotov, ki študirajo v Ljubljani. Z rezultatom 8:1 so se p vrstili v polfinale pokalnega prvenstva Slovenije.
(PK) Kegljanje — Na 4-steznem kegljišču Konstruktorja se je pričelo okrajno kegljaško prvenstvo. V' I. kolu je Branik premagal edinega resnejšega tekmeca Konstruktorja in si s tem verjetno že zagotovil naslov
prvaka. Rezultati: Lokomotiva : Poštar (oba Maribor) 12.982:12.020, Branik : Konstruktor 13.456:11.870. Med posamezniki se je tudi tokrat Izkazal Mlakar (Branik), ki je podrl 893 ih 896 kegljev.
’ Košarka — Po drpgem kolu mariborskih šolskih lig vodi med mladinci I. girrfnazija pred Gradbenim šolskim centrom, med mladinkami pa prav tako I. gimnazija.
Telovadba — Občinska zveza za telesno kulturo Maribor-Tezno je priredila prvenstvo občine v akrobatiki za pionirje in mladince. Nastopilo je 22 telovadcev »Partizana-rezno. ki so tekmovali v plezanju, preskokih in parterju. Rezultati: mlajši pionirji: Valentin 34,9 točk. Kranjc 29,7, Crnčec 25,5; starejši pio oirji: Rane 36,9, M. Vanček 36,4, D. Vanček 35.9; mladinci:	Verdenik
77,4, Jesenek 34.2 itd.
MURSKA SOBOTA
(FM) Košarka — V nadaljevanji’ prvenstva v zimski košarkarski lig--:o bili zabeleženi naslednji rezultat’ Tadenci : Grafičar 44:67. Puconci Takrčan 32:35, Old boys : Lendv-19:31.
Po nepopolnem tretjem kolu vod na tabeli Old boys z 6 točkami pre^ Grafičarjem in Rakičanom, ki irpaU po 2 točki itd.
V III. kolu srednješolske košarkarske lige so bili zabeleženi takile rezultati: člani: Elan B : SŠTV 54:61. SKš Rakičan : Trgovec 20:0, Elan
A : ESS 49:43; članice: Elan : ESS 23:29.
Med člani vodi na tabeli Elan A z 6 točkami pred ESS, ki ima 4 točke. Sledijo: EKS Rakičan 3, Sloga in SSTV po 2 itd.
Te dni je bil v Murski Soboti končan tridnevni seminar za košarkarske sodnike, ki ga . j e organiziral strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti. Semmar-ja se je udeležilo skupno 83 kandidatov, med katerimi pa je uspelo opraviti teoretični in praktični del izpita le 17 udeležencev, ki sp dobili naziv mladinskega košarkarskega sodnika.
Namizni tenis: V šestem kolu pp-murske namiznoteniške lige so bili doseženi tile rezultati: Polet : Elan 5:1, Rakičan : ESS 3:5, Lendava : SSTV 3:5. Mura : Radenci 3:5.
Na tabeli vodi Dijaški dom z 18 točkami pred Radenci, ki imajo prav tako 10 točk. vendar eno več odigrano tekmo. Sledijo: Mura 8. Lendava. SSTV in Polet po 6. Radgona. Elan in ESS po 4 ter Rakična brez točke.
V VI. kolu občinske namiz.noteni-'■ke lige Murske Sobote so se sreča-ija končala takole: Pom. tisk A : Djj. dom C 2:5. Elan B : ESS C 5:2 lOEOjnica : Dij. dom B 3:5. ESS B : °om. tisk B 5:0, Martjanci : Marki-lavci 5:1.
Na tabeli vodi Dijaški dom B z 12 točkami pred Dijaškim domom C in Elanom B, ki imata po 10 točk. Sledijo: Pom. tisk A in Bogojina
po 8, ESS B, Martjanci in Sloga po 6 točk itd.
(MV) V četrtek je bil izredni letni občni zbor komisije za košarko pri OZTK Celje. Iz poročil je bilo razvidno, da je bila njihova dejavnost v pretekli sezoni izredno razgibana. Ugotovili pa so, da so vse premalo storili za napredek ženske košarke in predvsem za tekmovanja pionirjev in bodo prav temu v bodoče posvetili največ pozornosti. Poleg drugih sklepov bodo v prihodnje storili tudi vse, da bi v novih centrih kot Rogaški Slatini, Šempetru, Laškem, Sevnici, Krškem in Brežicah osnovali nove klube, kjer so za to dani že dobri pogoji. Novoizvoljeni 15-članski UO bo v bodoče vodil že znani športni delavec Kokot Slavko.
LJUBLJANA
ANTK Olimpija bo priredila dvoboj v okviru II. kola tekmovanja za evropski pokal s praško Slavijo v četrtek, 19. t. m., v Festivalni dvorani v Ljtibljanič Pričetek dvoboja bo ob 20. uri, poleg moške ekipe pa bosta nastopili tudi ženski vrsti obeh klubov, V ekipi domačih bodo nastopili Vecko, Kem in Grintal ali Jazvič, v ekipi gostov na reprezentant Stanek. Koudrnac in Švare. Pri ženskah bo v češki ekipi nastopila tudi mlada reprezentantka. finalistka ljubljanskega MPJ, Marta Luzova.
Sfotokamero med elito slovenskih
športnikov
Ravenčani so prisrčno sprejeli najboljše slovenske športnike. Dali so jim priznanje, kakršnega so si zaslužili z letošnjimi uspehi doma in na tujem in jih toplo pozdravili v svoj:
Prireditev, ki je bila združena z razglasitvijo najboljšega slovenskega športnika, je privabila ljubitelje športa iz bližnje in daljnje okolice Raven in vsi so zadovoljni zapuščali dvorano v Titovem domu. Zadovoljni predvsem zato, ker so imeli priložnost videti zbrano vso eHto najboljših slovenskih športnikov, ki so stopali pred mikrofon, govorili o svojih uspehih in nastopih v svetovnih športnih arenah.
Vsi naši najboljši so bili deležni velike pozornosti in zbiralci avtogramov so imeli polne roke dela. List papirja, iztrgan iz beležnice s podpisom Mira Cerarja ali Iva Daneua bo postal čez leta porumenel. Spomini na naše velike mojstre, ki so obiskali ravensko mladino, pa bodo ostali sveži dolga leta...

Najprej so se športniki predstavili ravenski mladini. Široko odprte oči in veseli obrazi so dokaz veselja nad obiskom. Najbolje ilustrira to veselje nad srečanjem izjava malega ravenskega pionirja, ki nam je ves razburjen pripovedoval, kako se je rokoval z Mirom Cerarjem. Zanj in za vse mlade pristaše športa na Ravnah je i bil ta obisk brez dvoma >	veliko doživetje
Najboljše slovenske športnike je sprejel tudi predsednik občinske skupščine Ravne, ki se je zbranim zahvalil za obisk na Ravnah in jih povabil naj še večkrat obiščejo ta del naše republike. V imenu zbranih športnikov se je za gostoljubje in prisrčen sprejem na Ravnah zahvalil predsedniku občinske skupščine slovenski športnik Miro Cerar
FOTOGRAFIJE
DUŠAN
ŠKERLEP
Zbiralci avtogramov so tokrat res prišli na svoj račun. Toliko športnikov, in to vrhunskih, m se mhee videl skupaj. Povsod, kjer so se pokazali, so jih obstopile skupine njihovih pristašev z beležkami in svinčniki v rokah. Med prireditvijo samo so sicer mirovali, zato pa je bil tem večji nered po prireditvi povsod okrog Titovega doma. Najbolj podjetni so se izmuznili tudi vratarju in rediteljem in prišli celo za kulise na odru, kjer so imeli največ možnosti za uspeh. Tudi tem pionirkam je uspel podvig in znašle so se med najboljšimi. Ena glavnih tarč je bil tokrat tudi kapetan državne košarkarske reprezentance Ivo Daneu, kateremu nj preostalo drugega, kot da je ustregel želji svojih mladih privrženk, ki se bodo od tega trenutka naprej verjetno še bolj zanimale za košarko.

Ko so se na odru v dvorani Titovega doma na Ravnah zbrali vsi najboljši slovenski športniki, se oči ravenskih pristašev športa niso mogle odločiti, koga naj gledajo. Navdušenja ni in ni bilo konec. Pred njimi so stali Športniki, ki' jih poznajo po vsem svetu, na Ravnah pa so do sedaj o njih le brali in slišali. Kdo je pravzaprav najboljši? Saj je vseeno, danes so vsi na Ravnah in veseli smo, da so med nami. Sedaj jih poznamo tudi kot navadne ljudi z njihovimi problemi, težavami in veseljem. Tako ali drugače so obisk komentirali gledalci v dvorani, ki verjetno še dolgo ne bodo pozabili tega večera. Na naši sliki vidimo le skupino »asov«, ki pa se držijo precej drugače kot smo jih vajeni v športnih arenah. Marsikdo med njimi bi raje pokazal kaj zna, kot pa stal na odru, utesnjen v obleko in odgovarjal na vprašanja novinarjev. Na naši sliki stojijo od leve proti desni: evropski mladinski prvak v judu Hauptman, kolesarski reprezentant Boltežar, najboljši jugoslovanski košarkar Daneu, telovadec Šrot, odbojkar domačin TJrnaut in smučarski tekač Janez Pavčič

Za čast in lepo bonboniero gre. Peter Lakota se je v namiz-> nem tenisu pomeril z našim 'reprezentantom Veckom v igri ^ do 15 točk. Pred začetkom je Vecko dal našemu smučarju < 10 točk prednosti, vendar je Lakota kljub temu kldnil s 15:13
Na prireditvi na Ravnah je bilo najbolj veselo v zadnji točki programa. Tričlanske ekipe gledalcev, športnikov in športnih novinarjev so se ' spoprijele v borbi za čokolado. V odgovorih na »strokovna« vprašanja so bili najboljši športniki, v uničevanju balončkov športni novinarji, jedel pa je najhitreje predstavnik gledalcev. ' nagradnem quizu so na koncu zmagali gledale1 pred športniki, zadnje mesto pa so zasedli športn> novinarji. Največ smeha 3e bilo med uničevanjem balončkov, ki je bila ena najtežjih nalog, najboljši pa S® biii v njej tokrat športn* novinarji. Na naši sliki vidimo pri delu predstavnike gledalcev, ki se v borb' z balončki niso najbolj izkazali, bili pa so zato najbolj živahni in le malo 3e manjkalo, da ni prišlo razen počenih balončkov tud1
do poškodb »tekmovalcev«