loned d»ily except Satariays, Suixfcy» «d Holidays. ......................—1 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _ Vr«dntiki in upravnilki prostori: MS7 8. UwndaU Av.. Offic« of Publication} MST South LswndsU À vs. TtUphon», Rockwall 4904 X«»«««*»»*«*«»»!»»*»»»»'»»****«*« Com lista Jo 98.00 mttor January U. IMS. al Um »oat-offlm at Cfcicaao. 1111 Mia. uaWr Um Aat of Ctmttm» ut Marek ». im. CHICAGO, SLU PETEK, 10. JULIJA (JULY 10), IM«. Subscription fí.00 Yoarly ftTKV.—NUMBER 136 fvrstah Ameriške delavske federacije prihaja razkol? Accoptanc« for mailing st afMcial raU of posta«« próvida* for In »action HQS. Act of Oct. 3. 1917, authorised on Juna 14, 1ttl8. Wkutiva federacije, katero dominira William Ifreen, zahteva razpust Lewisovega odbora, ki zastopa 12 velikih organizacij z eno tretjino članstva federacije. Konflikt je zaradi dveh oblik organiziranja ameriških delavcev: poklicne in industrijske. Rooseveltova administracija posegla v U spor Nepokoj v industriji kavčuka se širi Nov spopad med unijo in kompanijami prihaja Wsshington, D. C- 9. Jul. — - kaže, ds bo Ameriška de-ivska federacija suspendirala narodnih in mednarodnih jj, katerih predsedniki tvori-Odbor za industrijsko orga-jjo. To se bo zgodilo pri-iji torek, če ne pride v tem iu kaka intervencija. Ekse-ivni svet Ameriške delavske racije se je odločil za ta na svoji izredni seji, ki se vi*raj pričela v Washingto- Eksekutiva ADF je obdolžila unije formiranja dualne or-nizacije in bo zahtevala raz-st Odbora za industrijsko or-nitacijo, kateremu načeluje L. Lewis, predsednik ruske unije UMWA. Unije, bodo suspendirane, pred-ivljajo tretjino članstva A-riske delavske federacije, »jmočnejša med njimi je ruska, ki ima 540,000 članov, ere član je tudi Green, dsednik ADF. Druge uni-ki tvorijo Odbor za indu-rijsko organizacijo, so Interzonal Ladies Garment Work-Amalgamated Clothing Jorktrs, International Typo-hícat unija, Hat, Uap & |illmery Workers unija, Oil Id, Gas & Refinery Work-, United Textile Workers, ne. Mill & Smelter Workers mational unija in unije ste-■skih, kavčukarskih, avtnih delavcev v tovarnah radia in ktrarskih naprav. Vprašanje Ircetja čarterja tem unijam predloženo delegatom na ihodnji konvenciji Ameriške lavske federacije, ki edina ko izključi te unije iz fede-ije. Odlok eksekutive ADF pome-razkol v vrstah organitirafa delavstva in to v času, ko »¡nova grupa vodi or^aniza-'čno kampanjo med delavci jeklarski industriji. Predlog, Ameriška delavska federa-«UHpendira omenjene unije, «tavil John P. Frey, pred ,nik kovinarskega depart-nu v ADF, ki reprezentira °jnike, električarje, kovače, »»falce parnih cevi, kleparje ^"Ke delavce. ki sg je pojavila v A-náki' delavski federaciji, emirja tudi Rooseveltovo ad-aistracijo. Ta je ie pričela pritisk, da prepreči ""I Kooseveltov reprezen-in; je posegel v spor, a kljub " vtfina članov eksekutive m v*tr«ja pri svojem stali-u da je treba disciplinirati 'Jf ki ho v zadnjem novem-u '«"-mírale Odbor za indujo organizacijo, kateri je ' "a delo, da organizi-l<> v industrijah masne Oo v industrijski unijL je včeraj obiskal pred-Koosevelta Mfoneeotske novice V Evelethu sta se poročila Frank Cerar in Frances Fortuna, oba iz mlajše generacije. — V Hibbingu je umrla 23-Ietna Mane Dikič, rojena v Ameriki. — Za mestnega knjižničarja v Hibbingu je bil imenovan rojak John Golob. — V Gilbertu je bil John Ocepek ponovno izvoljen za šolskega odbornika. Vesti is Calumeta Calumet, Mich. — Florijan Mohar, znani grocerist in mesar v Lauriumu, se je oženil s Frances Jenič iz RaymbouItowna. — Antonija Schutte, hči gostilničarja Johna Schutteja, je v Chi-cagu dovršila študije za bolničarko. — John Markovič iz Pai-nesdala je imel nesrečo zadnje dni, da se mu je prevrnil avto, v katerem se je vozil z ženo in dvema otrokoma. Vsi štirje so bili lahko poškodovani. Nov grob v Illmoiau Orient, IU. — Za jetiko je u-mri Anton Tomšič, star 51 let in doma iz Kostrevnice pri Litiji na Doterijsterh.-Bn je član SNPJ in pokopan je bil civilno. Star pionir umrl Joliet, IU. — Tu je umrl John Klemenčič, doma od Metlike v Beli Krajini, ki je živel v Ameriki čez 60 let. Zapušča več sorodnikov. Nesreča v Clevelandu Cieveland. — Frank Kozlevčar se je te dni ponesrečil pri delu v tovarni. Odpeljali so ga v bolnišnico. Akron, O. — (FP) — Dogodki na rasnih frontah so uverili voditelje unije United Rubber Workers of America, da je odločilen boj na vidiku in pričeli so se pripravljati na spopad z delodajalci. Kompanije so začele zbirati sklad za financiranje boja proti uniji, ki ima že močno zaslombo pri delavstvu. Kompanije polnijo skladišča z izdelki, ker vidijo dolgo borbo pred seboj, vežbajo po-bojnike in "lojalne delavce". Naslednji razvoj v situaciji je povečal nepokoj med delavci: Ugrabljenje enajstih organizatorjev in uradnikov v Gadsde-nu, Ala., v trdnjavi Goodyear Rubber & Tire Co., ki so bili potem izgnani iz mesta. Pričetek obravnave proti SI kavčukarskim delavcem v Akro-nu, ki so bili obtoženi podžiganja izgredov v zvezi z nedavno stavko. Uradniki unije kavčukarskih delavcev se trudijo, da preprečijo možne nemire v Akronu. Člane so pozvsli naj ohranijo hladno kri, naj se ne poslužujejo "sedečih" stavk v borbi za zvišanje mesde in izboljšanje svojega potato ja. Oni so proti temu, da bi delavci tratili svoje sile v "sedečih" stavkah, da tako ohranijo solidarnost v delavskih vrstah, ki bo igrala veliko vlogo v orga-nizatorični kampanji v prihodnjih mesecih. Poljska vlada svari nacije v Gdansku Proti zatiranju manjiin v svobodnem mestu Gdanako, 9. jul. — Poljski komisar v Gdansku, ki se je pravkar vrnil z letalom iz Varšave, je naslovil ostro svarilo dr. Kar-lu Greiserju, predsedniku nacij-skega senata v Gdansku. da Poljska ne bo tolerirala samovoljne in pristranske reviaije sedanjega Statuta svobodnega me sta. Komisar je opoaoril Greiser-ja na dejstvo, da bo Poljska pro-tistirala proti nacijskim perse-kucijam opoiicije v Gdansku. Poljska vlada, je poudaril komi sar, smatra sedanje zakone za najboljšo garancijo, da poljska trgovina ne bo ovirana v gdan-skem pristanišču, , Opazovalci situacije pravijo, da se drugi nacijski voditelji v Gdansku ne strinjajo z Greiser-jevo izjavo. Ti bodo še nadalje vodili kampanjo proti opoziciji z namenom, da jo zatro in poleg tega tudi odpravijo vpliv, ki ga izvaja Liga narodov v Gdansku. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH V ClKAŠKI ZBORNICI Policija izgnala demonstrante iz dvorane Ljudska fronta v Franciji se krha? P o r o č i 10 o konfliktu med socialisti in komunisti davčni načrt sprejet Pomanjkanje ubija reveie v Alabami Montgomery, Ala.— "Pomanj kanje golih življenskih potrebš čin — živil, obleke in kuriva — je povzročilo bolezni med reveži, ki bi se jih drugače lahko preprečilo, pomankljiva zdravniška oskrba pa je odgovorna za številne smrti." Tako je IzjavU A. H. Collins, komisar državnega bla ginjskega urada, na relifni konferenci v tem mestu. Dalje je rekel, da 26,000 družin v držav Alabami, sto tisoč oseb, aktualno strada, ker so okrajne vlade bankrotirane in ne morejo financirati oskrbe revežev. riti todulu v Beli hiši, Wim ne j« razgovarjal dve konferenci je Green redu, pač dni kom govoril o vprašanje industrij-n„ Poklicnega unionisma r'S d rte v ne m ' pred »h razveljavljanja » "podarske obnove po vrhovnem sodišču, j" ** je povedal predse«!-J" bilo več ko 4,000,000 r>r zadetih, ko je sodijo u zakon. * Je sedaj taka, da se ' »mova grupa boriti na , — proti Ameriški ' «'eraciji in jeklarska- Cikaški gangeii ustrelili poslanca Chicago, 9. ju!. — John M. Bolton, demokrstski državni poslanec 2. diatrikta na zapadni strani mešta, je bil danes zgodaj zjutraj ustreljen v bližini Harrison at. in Washtenaw ave. po neznanih gangežih, ki so ušli v avtu. Bolton se je sam peljal v svojem avtomobilu in ko ga je dohitel drugi avto, je bila oddana salva strelov vanj. Bolton, ki js bil star 36 let, je bil butle-gar za časa prohibicije. Eksplozija v angleškem arzenalu ubila pet oseb London, 9. ju!. — Razstrelba v največjem angleškem arzenalu v WooMchu, v katerem je uposlenih 7600 delavcev, je včeraj ubila pet oseb. Mrtvi so vojaški častnik, dva kemika In dva njihova pomočnika. Sesti je bil težko ranjln. Podrobnosti eks plozije in materialna škoda je uradno zamolčana. Veletrgovina trebi unioniste Newark, N. J. — Tudi tukajšnja Ohrbachova veletrgovina je pričela z bojem proti uniji trgovskih nameščencev in pridno trebi njene člane. Stvar preiskuje Zveza nakupovalk kakor tudi centralna delavska unija. V New Yorku je v teku stavka proti tej družbi že dalj časa in e bilo že aretiranih nad 226 pi-ketov. Nalivi dežja nekoliko ublažili suso Šestdnevni pritisk vročine pretrgan Chicago, 9.* jUl.—Velike ne-> vihte s plohami so včersj in v zadnji hoči nekoliko ublažile silno vročino, v kateri sta se šest dni kuhala centralni in severni zapad. Toda defevni nalivi so prišli le mestoma; največ dežja je dobila Severna Dakota. ki ga je tudi (potrebovala, kajti tam je bila zadnje'dni najhujša vročina — 120 stopinj Fahrenheita. | Severni Illinois s Chlcagom vred je tudi dobil nekaj dežja in temperatura je padla za okrog 10 stopinj. Oficielna temperatura včeraj ni presegla 9B stopinj v mestu, dočim je toplomer na mestnem letališču registriral 106 stopinj in feoficielns temperatura v nekaterih predmestjih je dosegla višek 118 stopinj. Val vročine s sušo Je objel 28 držav po srednjem in severnem zapadu, V tem ,paau je v teku šestih dni umrlo čet 100 oseb zaradi vročine in škoda na uničenih farmskih pridelkih znaša do pol milijarde dolarjev. Odgovorni oblastniki izročajo, da je letošnja letina ovsa v Illinoisu docela uničena. Prav tako je u-ničen večji del koruznega pridelka. Chicago, 9. Jul.— Več sto brea-poselnih je včeraj udrlo v dvorano, kjer je imel mestni svet svojo sejo. Zasedli so galerijo in druge prostore in demonstrirali, dokler jih ni policija izgnala. Seja mestnega sveta je bila sklicana, da razpravlja o novem davčnem načrtu, ki je bil po daljši debati sprejet z 89 proti osmim glasovom. Ta določa obdavčenje hišnih posestnikov, 80 centov na vsakih sto dolarjev ocenjene vrednosti. Kakor hitro je župan otvoril sejo, so začeli brezposelni na galeriji demonstrirati. "Zahtevamo podporo v gotovini", "Hočemo mesa in kruha", so kričali. Zupan je razbijal s kladivom po ¡mizi, toda demonstrantov, ki so tudi nosili napise z besedilom, kaj ¡zahtevajo, ni mogel utihniti. I Nekaj času je prevladovala v I dvorani velika konfuiija. Zupan je pozival demonstrante, naj bo-j do mirno, toda dosegel ni ničessr, nakar Je pouval policijo, naj požene demonstrante is dvorane. To se je takoj zgodilo in le nekaj oseb se je upiralo policiji. Potem, ko jih Je policija izgnala iz »bornice, so brezposslnl pričeli piketiratl mestno hišo. Prepevali so revoluclonarn« pesmi in kritizirali govemerja Ror iterja, ki Je šel na počitnice v Wisconsin, mestne In rellfns u-rudnike. Brezposelni »o rspre-zentirali organizacije Illinois Workers' Alliance, Association of Workers in Public Agencies In Revolutionary Workers' of the United States. Clanl slednje organizacije so bill najbolj glasni in so se tudi najbolj upirali policiji, ko Jih je podila Iz mestne zbornice. Včeraj so relifne avtoritete po-slale živila 46,000 družinam, ki niso prejele še nobene podpore v tem mesecu. Pariš, 9. jul. — Muurice Tho-res, tajnik francoske komunistične stranke in njen poslanec v parlamentu, je včeraj kritiziral v strankinem glasilu 44L'-Humanite" socialističnega mini-stra notranjih zadev Salengra, kateri je prejšnji dan v senatni ibornici nastopil proti nadaljevanju okupacljsko-stavkovnegs gibanja v Franciji. Thores pra vi, da je Salengro "naredil zelo nepremišljeno poteso, če misli, da vlada lahko s silo nastopi pro ti stavkarjem." Senat, v katerem vlada nima večine, je dal vladi ultimat, da mora ustaviti okupacijske stav ke, če hoče, da bo senat glasoval za nadaljnje socislne reforme. Saiengro je obljubil senatu, da bo vlada poskusila narediti mir v industrijah In najprej bo po-lkusila na miren način; vlada bo najprej apelirala na delavske unije, naj one prevzamejo od govurnost ta mir. Thorez je zelo hud zaradi te Salengrove obljube, v kateri vidi indirektno grožnjo, da bo levičarska vlada s policijo izgna la delavce U okupiranih tovaren. Komunisti zdaj grosijo, da > tem slučaju nastopijo v zbornic proti vladi In če bo trsba, Jo lah ko tudi atrmoglavijo. Okrog 100,000 delavcev ' Franciji js še vedno v stavkovnem gibanju. Madrid, 9. Jul.—Stavka trans portnlh delavcev v Granadl, ki Je povsročila precej neugodnosti prebivalstvu earadi pomanjkanja živil, Jlr bila včeraj končana. Votniki avtotrukov in konj skih vozil, ki so doslej prejema II manj ko 10 pezet (1.57) dnev no, so dobili 60 «rnzet (okrog $6.86) po viška na mesec. LEW1S0V ODBOR PRIDOBIL DVE NOVI UNUI mu trustu. Ameriški Jeklarski institut, organizacija Jeklarskih magnatov, je naznanil, da bo vodil odločno borbo proti I risovemu odboru, ki je pričel i kampanjo, da organizira jeklar ske in železarske delavce v industrijski uniji, ns drugi st rs ni pa Je ekeekutiva ADF zapre-tila. da bo suspendirsla unije, ki tvorijo Odbor za industrijsko organizacijo, čigar stališče je v direktnem konfliktu a tradicionalno politiko ADF separatnega unionizma. Rockefeller pravi, da doiivi stoletnico Lakew(»od. N. J., 9. Jul. — Kralj olia John D. Rockefeller, ki je bil včeraj !>7 let atar, Je povedal reporterjem, da njego vo zdravje je naravnost čudovito in on trdno upa, da bo še živel tri leta, ko izpolni sto let. Commonwealth College dobiva Urok odziv Mens, Ark. — Vsi prostori delavskega kolegija Commonwealth so zasedeni s študenti, ki so se vpisali v poletni tečaj. V to pionirsko delavsko šolo so prišli is enajstih držav juga. srednjega zabada in vi hoda. Za stopani so razni iKiklici od navadnih delavcev, najemninskih farmarjev do umetnikov. Aola |s>sveča posebno pažnjo delavskim in farmarskim problemom na jugu. Šolski termini so po tri mesece in »« vrše skozi vse let»». Sols se nahaja v goratem, is-redno lepem kraju In je zelo poceni, toda vsakdo mora delati po 16 ur na teden. Hitler paktira z avstrijsko vlado Nemčija bo garantirala neodvisnost Avstrije Dunaj, 9. Jul. — Tu napove d u je j o, da bo v kratkem prišlo do |N>polnega sporazuma med Avstrijo in nacljsko Nemčijo. Obe vladi bosta kmalu podeli skupno izjavo o sklenitvi dogovora, da se Nemčija ne bo vmešavala v notranje zadeve Avstrije in pri znala njeno neodvisnost. Dlkta tor Hitler se Je pričel pogajat z Avstrijo že v maju po svojem poslaniku na IhinaJu Frfl»u von 1'apenu In detajli novega dogovora so že sestavljanl. Vprašanje restavrlranja hab sburške dinastije na avstrljsk prestol je igralo veliko vlogo pr pogajanjih med repritzoolant svstrijake in nemške vlade Vest mm glasi, da je kanrelar Hchus-< hfiigg zagotovil narljsko vlado, da monarhija ne bo vzfiostavlje. na v letih veljavnosti avstrlj-■ko nemškega dogovora. Politični opazovalci napovedu-jejo, da bo dogovor med Avstrijo in Nemčijo tudi izboljšal odw>ša. j« med Avstrijo, Jugoslavijo In Crhoslovaško Slednji sta že pred nekaj mesen naznanili, da l»o*ta vodili opozicijo proti rn»!avrlra-nju habsburše dinastije v Av» atriji. Prizor »s frar.ro»klmi lašUtl la člani Ijedukr Irumte v MeraeilleMi. 30 Italijanov ubitih pri napadu v A besi ni j i Ijondofi. 9 jul. - Beuterjeva čanhikarska agmtura poroča it Kima, da Je bilo Vi Italijanov ubitih pri nepedu na Italijarnike Malce v provinci Valegi v Abe sini Ji. Munsollnl Jii včeraj odre dll kazensko ktaUko *k»fifdlrl< jo. katera ima maščevati ubite Italijane. Pridružili sta se mu uniji avtnih in kavčukarskih delavcev razkola v adf najbr2enebo Waahlngton. — (UNS) — Na zadnji seji sta se Odboru sa industrijsko organizacijo pridružili dve novi uniji, Unitsd Automobile Workers of America in United Rubber Workers of A-uierlca. 'Prva ima okrog 60,000 članov, druga |>a 28,000, po isja-vi Johna L. Lewisa, načelnika odbora. Odbor sdsj šteje 12 narodnih In mednarodnih unij, katere imajo okrog 1,126,000 Članov ali več ko eno tretjino članstva A-meriške dslavske federacije. Odbor, ki je zastopal vae unije, ae je pečal s načrti organi-satorične kampanje v jeklarski industriji, o kateri Je poročal Philip Murray, podpredsednik rudarska unija in načelnik orga-nizatoričnega odbora Jeklarskih delavesv. Poavstil je tudi več pažnje kampanjam v rasnih industrijah, predvsem v avtnl in kavčukarski. Odbor Js sklenil koordinirati orgsnizstorično dalo v vseh tah industrijah In unijama avtnih in kavčukarskih dalavesv obljubil pomoč. Glgantlčna organise-torična fronta bo torej objsla (»krog snega milijona delavoav v Jeklarski, avtni in kavčukarski Industriji. Z otlrom ns situacijo v Gadsden u, Alabama, kjer Js bil brutalno pretepeu prsdsednlk kav-čukarske unije Hliarman Dar-lymple In isrzneje so bili It mesta izgnani tudi val organizatorji ,po "openšsiparaklh" vigi-lantlh, je l^wis reksl, ds js dobil zsgotovilo od govsrnsrjs Grsvesa In drugih državnih av toritet, da bodo unljaki zastopniki dobili protekcijo. "V slučaju. da ne pride do tega, tedaj se bomo obrnili na zvssno vlado za zavarovanje iiravlc državljanov." Odbor se Je tudi pečal s pismom, katerega Js sksekutivs Ameriške delavska federacije naslovila vsem odboru pridruženim unijam z zahtevo, da prl-dsjo na njeno sejo, ki ae Js pričela 8. julija v Atlantic Cltyju. Pisma so bila vzeta Is "ns ziis-nje". Iz |M»zn*Jše l*ewlsovs Izjave je razvidno, da se ne bo nobena unija odzvala temu "vabilu", ker stoje na stališču, da organiziranje delavcev v masnih industrijah v industrijska unija nI noben dualteem, |*č pa dolžnost federacije same. In ker ae federacija ne zmeni za to nalogo, Jo je prevzel Odbor za InduatriJsko organizacijo, v kateri namen Je bil tudi organiziran. Uwls Je rekel, "da al js na-mogoče predstavljati, da bi sk-seku tlva ADF j »odvzela kakšno akcijo za razdvojitev delavskih nil sredi kampanje v jeklarski Industriji in v i»člgled arogantnemu ultimatu Ameriškega že-Jezerskega In jeklarskega instituta," organizacije jeklarskih lieronov. m Kksekutiva je le vačkrat za-grozila Me|M*kornim unijam, ki tvorijo OdW za industrijsko organizacijo, t«sla Je več ko dvomljivo, ds «e la» drznila Jih *U*|»eiidliNti i* federacije S tem bi sigurno |»ovzrUk « ttotaw t PB08VETA IM1-M Sa. UmMele A»«, CW«* or tub fedmatsd mu« tega in anega Glasovi iz naselbin O Maki h CaHfornije | jezo, Id je pa adravju škodljiva. Bargett*town. Pa. — Dne 21. junija smo pri nss imeli obiske, kar je seveda povzročilo obilo veselja. K nam sta namreč priila ns obisk iz daljne CaHfornije mr. in mrs. Pikel z dve-ma sinovoma in eno hčerko. Ona je člsnics SNPJ in tukaj ims tri sestre v bližini Burgetts-towna in mnogo prijateljev ter znancev. Med nami sta oba torej dobro znana, saj sta svo-ječasno živela tu, kjer fta vodila trgovino, nakar «U se z d ruti no preselile v Californijo. Omenjenega dne — 21. juni neki Oboje izhaja is nevednosti. Kakor rečeno, u posli jo y bakrenih rudnikih vse, kar jih pride pred pisarno. Povedati mo-rsm. da tudi "čiste glave' dobrodošle. Nekoč mi Je rojak pripovedoval o neki "čisti glavi" in Je rekel, da oni ne bo več dobil dela drugje, če ne v kakini urami, da bi popravljal stare ure. To pa zato, ker ne bi bilo nobene nevarnosti, da bi z njegove glave padel kakšen las med kolesje, ker ima Se "čisto glavo". Sedaj sem se pa tukaj prepričal, da se je oni ro- ti strašijo vsake malenkosti. Ko sem slišal to primero, ml je prišel na nrfsel naš koaj. Ce je l Rlbenčan nesel rešeša po cesti, naš konj ga ni smel videti, z*e je bilo treba vselej zaviti na stransko pot. da konj ni vidSl1 rešetarja. Človek ae mora torej tudi u-! ¿iti, da se ne bo bal vsake malenkosti. Se ko ničesar na vidi, se mnogokrat boji. Cim se privadi, čim ae nauči in apoena, se gotovo ne bo bal malenkoeti In bo znal reševati tudi težja vprašanja. Kar se tiče prerekanja, kdo je kdo, je treba omeniti, da bo za nas delavce vodno slabo, dokler se ne bo večins osamosvojila in dobila svoje. Zavedati ja_amo bili prijetno presene- jak zelo motil, kajti pri teh rud M moramo, da smo na eni stA« V Chicagu imajo zanimiv spor. Gre za "dostojnost" v kopališčih. Neke ženske organizacije zahtevajo, da moški, ki imajo kosmata prše kakor medved, si morajo pokriti prsa, ker ni "dostojno", da bi kosmatinci kazali ženskam svojo kosmatost. Kosmati možakarji so pa odgovorili v čikaških listih s fotograf i jsm i debelih žensk, ki se kopsjo z moškimi vred. Te ženske z ogromnimi prsi, katerih ne morejo skriti, niso nič bolj "dostojne" kakor kosmati možje. O ti preljuba dostojnosti O ti IJubez-njiva kapričavost! s • s Katoliški škof v Nebrsaki je pozval vse vernike k molitvi za dež. Določen je bil posebni dan za to molitev. Zadeva je emešna, kajti Bog vendar ne spi in dobro vidi sušo v Nebra-ski In drugje pa zato ne potrebuje svojih "zemsklh črvov", da bi ga urgirali, naj izlije kaj dežja. Medtem pa prihaja vest iz Arizone, da so Indijanci rodu Navajo bolj uspešni kot katoliški verniki. Ti Indijanci so dva dni tulili in razbijali po kotlih, da bi prebudil svojega "velikega duha", naj se jih usmili z dežjem — in res Je po dveh dneh prišla velika ploha. Tu je dokaz, da indijanako tuljenje pomaga prav toliko kakor katoliška molitev — če po naključju naleti na pravi moment. s s s "The Truth Seeker", ki izhaja v New Yor-ku. pripoveduje o nekem katoliškem župniku v Mehiki, ki je resnično praktičen župnik. Ta župnik, ki pastiruje veliki čredi praznovernih In vraževernih Indijancev, vselej počaka s procesijo za dež, dokler mu barometer na steni njegovega farovta ne pove, da pride dež v enem dnevu ali dveh. Indijanci ga priganjajo, naj aranžira procesijo, kadar pripeče suša, toda modri župnik Jih tolaži, naj ne bodo nestrpni, ksjti dobri Bog se ne da pestiti. Clm mu pa barometer pove, da prihaja oblačno in deževno vreme, tedaj Je brž procesija In po vsaki njegovi procesiji navadno takoj dežuje. Vas čast temu župniku, ki se bolj zanese na znanost kakor na Bogs In zna potegniti ignorante, da so zadovoljni! s s s Zdaj ao v teku eksperimentiranja s televizi-Jonom, ki pride kmalu v prakso. Direkcija nekega srednješolskega zavoda v Brooklynu Je že vložila prošnjo na federalno komiaijo za komunikacije, naj rezervira določbo za porabo televizijona v šolah. Tako maršlra napredek! Iz starih časov se je ohranila pripovedka o lončku, ki ni bil nikdar prazen, čeprav se Je nsjedlo i* nji ga milijon ljudi. Takega lončka ni bilo nikdar. nI pa več daleč čas. ko bo en sam učitelj pisal na eno samo tablo In tega učitelja in to tablo bo hkrati videlo milijon učencev po vs«j Ameriki! • s S letošnja predsedniška kampanja prinaša marsikomu glavnimi. Naši klerikalci ao nemalo v zadregi. k<> priporočajo RooseveJta, da-si KM "father" (^oughlin napada in naziva ga — komunističnega diktatorja. Roosevelta krtači tudi lisi katoliške škofije v Brooklynu, N. Y.. čes, da Koosevelt litijska k razrednemu boju, razredni Imj je p* pri katolikih strašen greh! Nič zato, pravijo naši klerikalci. V politiki Je tudi dolrnr vernik lahko svoj Imsa in ni mu treba ¡»oalušati srboritlh političnih "fa-throv" a la Cougblln. V tem osiru imajo prav. — '/a lo zanimivo je tudi dejstvo, kako burbonski tisk s llearstovlml cunjami vred, ki trobi tt% kan«a vprašati, kaj ao. Oni sami to kaj radi povedo. Seveda. rkzni bedaki ao bili vajeni temi, z«ato živijo v nevedi in za« bitosti. In to jim je v zatievo, ko ae med seboj pogovarjajo. 1'pam, da jih bo nekoč arečala prava pamet ter da 1mm1o stopili v delavske vrste — v vrste delavcev, ki se borijo za boljAi aia-tem. Imljše razmere in večjo plačo ter za avoje pravice. In kadar ImkIo to storili, tedaj Jih bo Me pustila kvsrljiva ne-voščljivost. od katere itak ni- ! majo nobene koristi, temveč le I Enajsti zbor JSZ Chieago, III. — Enajsti redni zbor JSZ, ki se je vršil v Chicagu 3.—4.—5. julija t. 1., mi bo 'ostal v dolgem spominu. Zborovanje je bilo zanimivo, slišala so se zanimiva poročila in razprave z obeh strani. Seveda, vsak misli, da je on v pravem, ostali zborovalci pa imajo priliko, da po končanih razpravah sodijo kdo je v pravem. Na dnevni red je tudi prišlo vprašanje, kako povečati osiro-ms dobiti več prispevkov Prosvetni matici, da bi svoje delo vršila v širšem pomenil. Izražena so bila mnenja, da bi matična društva, ki so včlanjena v Prosvetni matici, plačevala več. Moje mnenje pa je, da bi bna društva, ki sa drugi toli- • ko bolj urili svoje glasove. To-1 rej naš prihodnji sestanek naj* bo pri Medvedu prihodnjo soboto zvečer. Prijatelj. > Alkohel izziva nesreče Znsni zdravniški^odniTzved«nec h telj za vola za sodno in socialn, ? S berlinskem vseučilišču prof Tr^00* ja imel pred sodniki, ¿žavnimi ^ Y** policijski ni uradniki zS^JS?1^ dološanjo alkohola v krvi ločanja v primeru prometni^ ^ C izvajanja so bila tem poučneiis vT' ismed poslušalcev nelST Jft* ££nec postavila n. razpolago u Po dolgih eksperimentih, je dejal orof u ^ ^mss, je?rišu medicinska znino?^ koHko leti do zelo preprostega in nattaa za ugotovitev alkohola v kr7i t * zvana "Widmarkova metoda" je uk« ljiva, da zadostuje ie desetinka grami k^ «šssne mečioe ali koncev prstov, ¿^ v^J krajšem času ugotovi, koliko alkohola imaS ba, ki Ji preiskujejo kri. Ker je dalie «LT koliko odstotkov alkohola se v kni v? aašte, je mogoče nato za nazaj izračun^ £ lito strupa je imel dotični pred krajšim ali » daljšim časom v sebi. Tudi krvna preizkusni mnogo ur po neki prometni nesreči nam tM pove, ali je bil na pr. kakšen vozač ob (u nesreče vinjen ali ne. Ta preiskava daje u nesljive podatke, tudi če ni nobene druge pri* «*ao priče nezanesljive ali pa če zna priia* po nesreči premotiti okolico z zunanjim ob* danjem samega sebe. Iz tisočev preizkušenj računov, ki so Jih izvršili v tem pogledu dobili vodno nova potrdilna dejstva, da stuje že rssmeroma majhna količina alkohol da napravi voaača pri njegovem delu nesigi nega. Vedno se kaše. da se takšen vozač v svojih opazovanjih, da je mogoče nj<_ poftornost lahko zavesti drugam, da napači ocenjuje razdalje ali pa da nepravilno r ra na nevarnost, ki se nenadoma pojavi Kakšno ulogo pa ima alkohol v zadevi . metnih nesreč, je najbolje razvidno ii rta podatkov, ki jih je dal prof. Mueller-Hei». U vod, ki ga vodi, vrši preiskave v vseh priai rlh smrti po prometnih nesrečah v Berlina, teh preiskav pa je razvidno, da »o v 62 stotklh vseh primerov ugotovili veliko lm centracijo alkohola v krvi, v 34 odstotkih vaaj znatno koncentracijo. Iz tega je tudi • vidno, da bi bilo treba nastopati posebno V primerih, kjer ao prometne nesreče v z zaužitim alkoholom. Kuhanje z brezžičnimi valovi V Ameriki in na Holandskem so v zadnji času delali poskuse, ki so spravili na dan pi vsem nepričakovane lastnosti brezžičnih lov. S temi valovi je mogoče kuhati. Za "n dljsko peč" potrebuješ samo radijsko cev, i veda močnejšo nego v običajnih aparatih. 1 ljavo Iz bakrene žice in dve veliki kovimlo p« vi. Ko priključiš ta aparat, položiš surovo ji v ponvo in jo pokriješ z drugo ponvo. Dofli postanejo jedi pri običajnem kuhanju in cr ju z elektriko ali linom zunaj razmeroma hm rjave, znotraj pa so lahko še surove, doid tu enakomerno prekuhanost in ocvrto«t rai in snotraj. Tudi neizkušena kuharica spravi Uhk* pri prvem poskusu uspele jedi na mizo Ko j dejo nove radijske peči v promet, bodo port nepotrebne tudi sedanje hladilne naprave, ki z malenkostno spremembo se da takšna | uporabljati za konserviranje vseh jedi. VI landskem laboratoriju so na ta način hr celih šest let sadje, zelenjavo in tudi cveti* ne da bi se jim pokvarilo. Brezžični žarki, so Jih pri tem uporabljali, imajo narm*f lastnost, da uničujejo vse škodljive klice. Zlato iz morske vode i - Pred Frsncosko akademijo znanosti je in« raziskovalec Georges CIaude poročal o poskusih, da bi pridobival zlato iz mortf«'» de. Njegov rezultat je ta, da so vsi Ukini P» skusi brez hasks. Ns nekem potovanja»»« vernem delu Tihega oceana je skusa n kubičnih metrov morske vode s posebno «F raturo pridobivati zlato. V vsakem kut-^ metru je bilo dragocene kovine komaj u setinko miligrama, to pa predrfavlja šo vrednost rtego 0.2 centima. Bolje bi mj končal učenjak svoja Izvajanja, če Is m trudili dvigniti zlato, ki se je potopilo n jami na dno morja. i--— Pred dvajsetimi leti Del te »tannvanjake ht«W v New Yoriu ae valinaaii js našlo aanrt 17 delavce*. je porušil in pod ras- Ali ste nsrotaai aa PiotsU'? Podpirajte svej UMI « • (Is Prosvete z dne 10. julij» DomtCe vmti. - V Salidi. C<*>-. ^ tila avtomobilska nesreča, pri ubita hčerka rojaka Cesnika. »tara - ^ rslrf « ; Iz drlavnkem »veta. — Stavkuj . ^ Mlnnesoti sO solidsrni. Rudarj« „ m*0 na dan za delo na mokremj^ ^ na suhem. $2.75 za delo na povrij* nlk m vse delo. odpravo noč neg»« ^ $ tah in odpravo pogodbenega ^ kamnosekov v Red Granitu. i» Čana z zmago. S vrtana vojrn. - Rusi isFJJ,^ ' r smeri proti Kovelu in l^1r^9trTmi «rjenih postojank hod. Francozi so »vseh T^i jarkov na poltretji milji fr*" ¡^ gleži ao pa napred^ali v sfcsaf' m italijanski frosti ob Soči je ~ bitka od Tolmina do Oor^ ' ^ dni sa+ssoišk* ofenzive »a wETEK. 10. JULIJA. PROSVETA «OHi^ A*»» ^^JVLIJSKI KRAJINI ¿otoki pouk v mate- ijinsko osa »m iekretom od 1. Junij« 1936. )019 je italijsnsks vlada abesinskemu domače-^¡¡bivttetvu nekaj, dasi «1-^jeeih pravic. Tako je »jamčeno domaČim pogia zastopstvo v "eveta ta vzhodno Afriko." §e bavi z gospodarski-n kulturnimi problemi, ka-tudi i vsemi drugimi pro-^ ki »e nanašajo na social-narodnostno strukturo ivaktva. Poleg tega so da-pitpustili nižje sodstvo ras-kadijem in drugim doma-godnikom. Prebivalstvu se lfrotonla tudi popolna ver-ivoboda. Javni spisi se bo-itavljali v arabskem, ama-Bem, in tigrinskem jeziku, meznih pokrajinah se bo peuk na osnovnih šolah v jenih jezikih, pa poleg te-v galskem, hararskem, in em jeziku. Naknadno je licer sporočeno, da se bodo iki poučevali poleg itali-tine. sebi so te odredbe nad Baravne in so kvečjemu le (torke. Nad vse značilne radi popolnoma drugačne-»stopanja kulturno nepri- višje stoječim jugoelo-kim narodom Julijske Kra-v srcu same Evrope. Te-narodu je Italija odrekla mo vseh pravic kot narod-nanjsini, temveč tudi vse ečanske pravice. Svoje sta-napram Slovencem in Hr-v Julijski Krajini ni Ita-zpremenila niti po konSant linski vojni, v kateri je ju-ovansko prebivalstvo Julij-Krajine sorazmerno naj-toliko mladih fantov žrlo kakor celotna Italijan-kraljevina. Kajti po uradnih itikah je od začetka sovraž-do do nt'a nega vojnega popadlo celotno 2313 met romskih vojakov, od teh pa o 36 Jugoslovanov iz Ju-Krajine. Toda tem jugo-nskim fantom, ki so žrtvo-ia veličino Italije in za u-ritev italijanskega afriške-Ijenja svoje življenje, je smrti odrekala celo njiho-«rodnost. Kajti z velikim pom so se prirejale in se »jo v rodnih krajih teh vojakov velike svečano-katerih se udeležujejo naj-civilni in vojaški dostojan-niki. šole in fasje pa imenu-P »Jih in na vidnem mestu idavajo spominske plošče, »J pričajo svetu in potom-d* «o ti jugoslovanski fant-* "vojo smrtjo posvetili nad italijansko in fašistično *»unje obmejnega ozem- ri tem fašistične oblasti pač *'>' pozabijo, da je istočas- ....... jugoslovanskih »nicev dezertiralo iz Julij-KraJ'"< in Italije in da ta-"•Jk-pše pričajo o pravem m prepričanju prebi- tva. P^krajinnki tajnik v Trentu ¡ r' ' -'To znani in radi I," ' 1 na Krasu '1 f *" ¡s t i č n i inšpek-"'» Crazioli v «rfani, ^ »dnj.h treh mesecih na-«j h .krajinskega taj-Trstu, je bil iVrusinija iz Abe-• '^enovanMj tsiruku i- ;iv -r parcele ob cestah in poteh pa so morali «a svoje stroške si popraviti plotove, ograje in zi-dove. i1 1 • Te akcij« so seveda tujsko prometnega pomena. Italijan-ske oblasti so interesirane na tem, da ako pride tujec v deželo, dobi vtis, da tu vlada blagostanje. Pred kratkim sem govoril z nekim jug. tngovcem, ki je potoval po naših krajih. In mi pt«vi: "Našim sla venskim pri-morcem se ie ne treba pritoževati, da im gre slabo pod Italijo. Imajo lepe asfaltirane ceste in tako dalje." Seveda gospod ni vedel, da asfaltirane ceste so ravno naš narod upropastile. Asfaltirane ceste so se gradile na račun gladovanja naših ljudi. Kaj nam pomagajo lepe ceste, ko naš narod umira od glada. Davke navijejo tako visoke, da v par letih pošenejo gospodarje iz svojega posestva. Na ta način lahko gradijo lepe ceste. I te asfaltirane ceste našemu narodu prav nič ne koristijo. Bolje bi bilo, da bi Italijani mišim ljudem olajšali davke v takšnem razmerju kot so bili pred vojno, ali pa jim naredili iz Krasa lepo gladko ravnino in jim zmetali in izkopali kamen, da bi kmet lahko sejal pšenico, kot da je gola gmajna. Reakcija zadnjih prepovedi rabe ■šsvc nekega jezika v cerkvah na Triaškem Odkar so politične oblasti v Trstu prepovedale slovenske pridige in slovensko molitev v tržaških cerkvah, so cerkve docela prasne. Kajti predmestje, ki je bilo najbolj udarjeno po tej odredbi, je po ogromni večini slovensko. To prebivalstvo pa je tudi globoko verno in je ie od nekdaj rado hodilo v cerkve. Sedaj pa, ko ne slišijo več ne pesmi ne besede več v svojem jeziku, so začeli v pravem pomenu besede bojkotirati cerkve. Ker pa nekateri verniki kljub temu nočejo zanemarjati svojih verskih dolžno skušale te odredbe omiliti ali odpraviti. Boj med Trstom in Genovo Dasi je po novi ureditvi pomorske plovbe ostala Trstu samo zvesa z deželami onstran Sueške* prekopa, dočim je izgubil vse proge s vzhodnim delom Sredozemskega morja in z Ameriko, se je že ponovno oglasila Genova, ki je *udi takrat odnesla lepi del in je skušala še dalje «manjšati delež, ki je odpadel na Trst. Ker ni mogla in ne smela stvarno ugovarjati rešitvi, ker jo je narekoval sam Muasolini, se je spravila na kleveto. Očitala je Tržaškemu Lloydu barbarizem in kampa-nilisem še radi samega imena. Na te ispade genovskih listov je reagiralo glasilo tržaških fašistov "Popolo di Trieste". Odgovora pa ni ostala dolžna niti Genova. *I1 Corriere Mercan-tile" od 16 in "Giomale di Genova" od 16. junija sta enako energično zavrnila pisanje tržaškega lista. Pri tem pa nista ta lista pozabila omeniti dokaj značilno dejstvo, da je tudi pri Tržaškem Lloydu interesiran predvsem genovski kapital. Radi tega je bila ponovna reakcija tržaškega lista dokaj medla. Medtem pa čuti Trst že posledice nove ureditve. Vsa večja «pedicijska podjetja so že skrčila svoje osobje. Seveda so se pri tem sklicevali na sankcije in ao v prvi vrsti odslovili zadnje ostanke slovanskih u-radnikov. Smrt pod akalo . Trbiž, junija 1986. — V ra-beljskem rudniku je 11 t. m. med delom zadela nesreča delavca Vulča Antona, starega 47 let doma iz Cezsoče pri Bovcu. Odtrgala se je skala in ga na mestu ubila. Ponesrečenec zapušča ženo in menda petero neodraelih otrok. Jeklar ji proslavili spomin na žrtve - • »a Prvi delavski shod Homeateadu po ma-aakru leta 1892 —, i^u oo seuanja Kampanj« DOIJ VINCENT CA1NKAR Dr«ds.clnik aaa PJ U8peÄnÄktkor >b,u i*!»» "^^SS^r.: :: rr 2E £ SEE S 34MhTSk¿ jelila Uisna ft I2& í? 18p,o4no ^^ J- St ^^A^ÄSi aun, oaaar je ona porasena klarsklh delavcev, s katerimi je i?,«?, XSÄ!011' fL ..........8. Uwndala Avs., Chkago, III. govoril poročevalec. Večinoma "Tri ****..... «MT UwwlaU Av... ChUago. n. vsi smatrajo, da se industrijske Klobučar ski delavci za industrijsko unijo New York. — Eksekutiva U-nited Hatters, Cap & Millinery Workers International unije je' na svoji seji odobrila načrt, ki določa eno industrijsko unijo sa vse kiobučarske delavce. Konvencija. ki ae bo pričela v okto- bru v New Yorku. bo imela zadati, hodijo ob nedeljah celo po nj0 besed0( ko ji bo načrt pred. več ur daleč k maši, samo da t^en v odobritev. Marx Lewis, ¡^"¡LiM liu"l8w' lahko molijo v svojem jm»*. W«il talnflc uniia klobučarakih jeklarska unija leta 1802 v znanem maaakriranju delavcev po Pinkertonovih pobojnikih, se je tukaj vršil te dni prvi delavski shod na prostem pod vodstvom odbora za organiziranje jeklarskih delavcev. Udeležilo se ga je pet tisoč delavcev, med njimi tudi rudarji, ki so prišli, da poča-ste spomin na padle žrtve. Shod je bil sijajna manifestacija vstajajoče delavske solidarnosti in zavesti med izdelovalci jekla in želesa. Vršil se je kljub temu, da odbor ni mogel dobiti dovoljenja od mestnih oblasti vsled pritiska Carnegie-Illlnois Steel korporacije. Obljubile pa so odboru, da policija ne bo motila shoda, ako ne pritiskajo za — dovoljenje. Mestnim oblastem drugega tudi ni kazalo, ker Je bil glavni govornik Thomas Kennedy, tajnik-blagajnik rudarske unije in pod-governer Pennsylvanije. On Je prišel v mesto ob spremstvu državne policije in dolge radarske avtne karavane. Jeklarski delavci in rudarji soitafinedyju burno pritrjevali, ko je rekel, da bo državna oblast akrbela, da bodo jeklarski delavci dobili pravico za prištop v unijo in dala reHf vsakemu delavcu, ki bi bil odslo-vljen radi unijakih aktivnosti. Poleg Kennedyja so govorili pittsburgški sodnik Musmano, ki se je dolgo let boril sa odpravo privatne policije jeklarskih in premogarskih baronov; Powers Hapgood, član eksekutive socialistične stranke in delavski organizator; Louis Leacvard, tajnik-blagajnik jeklarske unije, in 25-letni Thomas Shane, ki je isgubil delo vsled unijakih aktivnosti. Shodu je predsedoval Patrick Pagan, podpredsednik pittaburške-ga rudarskega istrikta. Po ahodu so delavci odkorakali na mestno pokopališče, kjer so polofili vence na grobove "v počastitev spomina 7 galantnih ji, se sdružili s vsemi jeklsrski-mi delavci. Uresničili bomo sanje pionirjev, ki so slikali Ameriko kot dešelo. v kateri naj vsi žive v udobju in zadovoljstvu. V podporo te deklaracije slovesno o-bljubljamo drug drugemu svojo svestobo kot unijski člani, svojo čast in avoje življenje." Da bo sedanja kampanja bolj Slovnski Narodna Usutvll«. a PHporii Jidsoti 1?. isav SSST^S Lavada!. Ara, Cktoaf*. lit. GLAVNI ODBOR S. N. P. J. UPRAVNI ODARK: T«L kockw.U 49S4 uniK ki so pričele to kampanjo v petmllijardski jeklarski indu-strijl, ne šalijo, mar\'eč Imajo resno voljo zgrsdlti eno mogočno unijo za vse jeklarske delavce. Z drugimi besedami: odbor sa industrijsko organisacijo ima popolno saupanje pri jeklarskih delavcih. Jasno je, da je morala ta nepričakovana reakcija vplivati tudi na fašistične kroge. Radi tega so v Barkovljah s pretnjami, z ;glavni tajnik unije klobučarskih delavcev, je dejal, da bodo dele-gatje na tej konvenciji predstavljali 50,000 članov in ugladiii pot, da unija potegne v svojo odslovitvijo iz službe in celo Zjgredo nadaljnjih 22,000 delavcev zaporom skušali preprečiti, da v klobučarski industriji, ki še ni-bi hodili verniki drugam v cer- H0 organizirani. Lewisov odbor kev, odkar so izgnali iz domače |za industrijsko organizacijo je cerkve njih jezik. Drugod sku- čestital eksekutivi, ker se je iz-šajo celo z denarjem pridobiti rekla za industrijsko formo unl-posebno slavne pridigarje, ki naj bi s svojo slavo pritegnili slovenske vernike k italijanski službi božji. Toda vsi ti poizkusi so se izjalovili. Cerkve so ostale prazne. Da, celo procesije, katerih se je prej udeleže- je. Kampanja proti Hearstu napreduje New York. — Ljudski odbor proti Hearstu, ameriškemu fašistu št. 1, je pod vzel veliko kam-valo skoro vse prebivalstvo, »<> panj0 |)rotj temu časnikarskemu silno klaverne. Spredaj kora- m<4ifnatu. Hearstovim oglaševal-ka deček z italijansko državno cem je 100,(KM) dopis- zastavo. V procesiji je videti njc v katerih jih urgira na boj-samo člane balilskih organize- kotiranje. Natisnil je tudi pol cij, ki se morajo pod pritiskom ;mi|jjona letakov in 50.000 brošu-udeleževati procesije, in je rjc v katoHh razgalja tega Hlt-skrajno malo domačih vernikov. |«.rjevega zaveznika. Za to kam-Tudi prispevki za cerkev so v panj0 ^jbor pridobil že nad zadnjem času popolnoma izo- „to krajevnih in centralnih unij stali. Prej tako vemo ljudstvo Ameriške delavske federacije, je aedaj obupano in naravnost (>dbor. ki je del Ameriške lige divje na cerkvene oblasti, zlasti ,,roti vojni in fašizmu, tvorijo ker niso te doslej niti najmanje razni promlnentnl intelektualci. umorjeni po jeklarskih mag na tih in ziočinakih pinkertoncih", je rekel Fagan v otvoritvenem govoru. Shod pa ni bil samo spomin ska slavnost. Posvečen je bil tu di tekoči borbi za delno osvoboditev jeklarskih delavcev is klešč jeklarskega truata. Ta želja, katero bo kampanjski odbor skri staliziral v mogočno voljo, je razvidna iz nove "Deklaracije neod visnostl" jeklarskih delavcev. Zborovalcem jo je prečital Charles Scharbo, mlad italijanski de lavec. "Jeklarski lordi nas skušajo vladati tako kakor so vladali ro-jalfsti, proti katerim so rebclira-li naši j>radedje", pravi deklaracija. "Ustanovili so kompanij-ske unije. Proti nsm šplonlrajo v tovarnah, na naših aejah In celo v naših domovih. Proti nam vzdržujejo armade kompanijsklh pobojnlkov, skladovnice strojnic, plinskih bomb In drugega vojnegaorožja. Zdaj naznanjamo sva* tu: Mi smo svobodni Američani! PosluJMI se bomo svoje neo-porečljive pravice in se organisi-rs 1 i v mogočni Industrijski unl- s E pi)krsjin- ktt ^ Trentu. Preda se »mkIo jkj nje-k«»nčno lahko <>d-Kraševcl in No-ržkon^ 4udi TrŽača-^ da íhkIo mo-"•govo krutost in nemške manjšine •irolskem. ift iran P,,',, « da\ki in tUko VSI Dorm tal ins • "TTi ^a*** •• «'^•í* •• -raosvaro.- mi a Unas JOTS. 0.n—■■á.n» «MS ««m Im»im Offw- Mi U iliiln I m I OmmwImIIni Ht Um w>wi n iKiril rtink w méérmm* U tšm. «wanf1! iffi» msiton al* Imiih SmM n to Mm SM lirMMU. *| MM 0»M»>.»M mmmtmúm KM wmk af MM •• «M aHS •( kHnSm. 0k«HS. MM»UUto .M MfMli alMtiM to Zborovanje mladinskega kongresa 1300 delegatov je sestopalo vsakovrstni skupine Cleveland. — (FP) — Tretja konvencija Ameriškega mladinskega kongresa, ki je sborovala zadnje dni v tem mestu, je bila pestrejša slika valovanja ameriške organizirane mladine, "po-sabljene generacije", kakor katera prejšnjih. Tudi udeležim je bila večja, kar se raznollčnostl organizacij in skupin tiče. ko v preteklosti. To "pozabljeno generacijo" sta pismeno pozdravila predsednik Roosevelt in Norman Thomas, zborovanje pa je opazovalo večje število funkcionarjev zvezne mladinske administracije. Izmed 1300 delegatov je bilo okrog 400 od strokovnih unij. Poleg unij in študentovakih, verskih in zamorskih organizacij so bile zastopane tudi rasne politične mlsdinske skupine — minnesotske farmarsko-dalavske stranke, nestrankarske lige It North Dakota, washingtonske Commonwealth federacije, progresivnih demokratov is Texa- Konvencija ae izognila sa, mladinska komunlatlčna li- ¡ndorairaniu Rooaevelta ga. večje število mladinskih de- mOT™r"nJu KOoaeveita mokratskih in celo rapublikan akih klubov. Konvencija Je bila York. — (FP) — Kon- pravl mozaik ameriškega mla- venci ja aocJalno demokratske dinakega gibanja in neke vrste federacije, organizacijo daani- "ljudska fronta." barskih socialistov, ki so sadnje Oficielno so bile saatopane ft» 06 «^s, Je za- sledeče unije: FederacIJa^ mor-' k,Jui,,i» dM 1k> "kušala ustano- iOHN MOLKR, ur^lalk ftaaila.........8S57 8. LawnOala Av^,Ckkaia.IlL ODBORNIK 11 KRANK SOMRAK, prvi podprtrfMdnlk......SM K. 74U» it, Clst.laad O. JOHN K. LOKAH JR.. drv«i pod|»r«i.iiln«i>a vsa oaMASNK 9.ISJSN* * si M u«^. «t Ml M SHUtol« M al taMU«^ Vs» nI*«*. Ukmhto m tateUk. >ii,in. mmj m' ¡Ti» mm. M| - M«Us» m Mmjsii^ ff J' ^ --- vsi raisfvi M si «4ma » mj »miimj» m owa>. «SblMkf ras ti hMl to Jéhm Janja so se vršila tri tedne, med katerim časom so delavci, 2000 po Številu, večkrat zagrozili s stavko. 8klen!tev te pogodbe je prišla po aijajni zmagi unije pri tovarniških volitvah pod vodstvom delavskega odbora. Ta u-nlja Je bila organizirana pred tremi leti in je adne obale, Unija Juinih najemninakih farmarjev, kroja-ška unija št. 22 IlvOW (New York), Ameriška Časnlkaraka u-nija. Ameriška učiteljeka fede racija in večje šUvilo rasnih krajevnih unij. Te organisarije so s tem pokazale, da ae save-dajo važnoati mladinskega gibanja. Konvencija je sprejela večji število resolucij in zaključkov H0"™»* '« »uffala smalrala Na vrhu programa Je zahteva za I '"«''"•"'"»"J* Roosevalta za i»o-aprejetje zvezne postave sa |mh1 br*t1,ml^ " k»KdUllzmom. Radi piranje revnih študentov in " ..........' ' brez4M>Melne mladine. Nadalje zaključek za oficielno udeležln. svetovnega mladinakega kon-grima v 7asim*vI; r»odf>iranje an-tlvojne študentovake stavke prihodnjega aprila; delovanje za oprostitev Alígala Herndona, nad katerim vial v A lah« m i 20 letna ječa; Hoditev Columblj-ske univerze, kar Je izključila Rotiert« Burke ja is YoungaDm. na, ker je bil aktiven v antivoj nem gibanju. Oftozicijo (iroti nekaterim zaključkom Je vialila delegacija mladinsko a•» radi konMTvativnih UmdorH sagrozila s isatopom In kreira njem levičarskega mla/linsk*i«rs gltainja. Častniki ia mo*i*o na krovu ameruke bojae ladje l'enn->hania Lad jedel nikka unija izvojevala zvišanje KiM York. — Industrijska u nija ladjedelnlških dalavcev. ki j« riHodviam, je pri ilnitad Hhip yards kiimpanijl v Htaten lalan du Isvojevaia zvišanj« <*iač s« |iet «idstotkov ki prisilila družb» na padpt» kolaktlvae I I* za mo leto. PW# mehanikov ao Im-k svišaoe «d M ik» NK centov ni uro. Delornik rna«a M ur na U-de n s |4aAo In p>A za idmAiut de ki in s dvojno plačo ob nedeljah In praznikih Kolektivna poga (leglslaturo. Njih vrste so ¿vrste kljub aretacijam in nasilju Camden, N. J. — (UNfi) -Kljub masnim aretacijam in nasilju policije ter kompanijsklh gardistov se stsvka devet tlsol delsvcev pri RTA-Vlctor kompa nljl, ki Isdeluje rsdijake In «von-čne aparate, dobro drfti. Rtav-karjl so ns plketni strati noč in dan In produkcija Je skoraj popolnoma v zastoju. Delavci se dobro drže kljub silnim tefkočam, kstere predsts-vljs predvsem oblsst, ki je popolnoma na atrsni družbe. Aretiranih Je bilo že veliko število stav-karjev, med njimi tudi James B. Corey, predsednik United Klec-trical A Radio Workers unije. A-retiran Je bil, ko Je čakal na new-yorški vlak, kamor ja bil namenjen na konferenco s generalom Hugh 8. Johnaonom, vitrioličnim načelnikom pokopane NRA, ki Je zdaj v službi Radio Corporation of America. Obsojen je bil na $100 glolie ali pa 1)0 dni zahira jmmI obtožbo, da je delavce "ščuval k izgredom". Pri Justičncm department ti je unija vložila protest proti impor-tiranju skebov In pretepačev is drugih držav, kar Je po novem zveznem zakonu kaznjlvo. V rokah ima dokazti, da družba dobiva profesionalne štrajkolomce iz New York a in J'unnsylvanije. Unija tudi zbira prav ta mlaila unija ne le: "Ako moramo socialisti ii Saafaaa«Jaa v njo Ne pripada ji, ker hirali m«d strokovnimi unljamllJ' ekaakutlva neče isdati imlu-in majhno sterilno skupino, ae -Irijskaifa Šarterja. V boju proti bomo «rfMlf s« unljsko giba ^ U- ni» ... Mi ur izročamo aoeiali«iaJalva, Dala br»s us|irha To stov demokratom Sploh imamo'razvidno iz slučaja neke kra- , Jaki. malo oddati. Htrokovne u-ki ja da-nije na« ne potrrbujejo, t^a ml1* H^L-tavkarjem, obenem 1« potrebujem» strokovne unij«.",^ «vezali, da bodo pri-"orDsloksni" aotialiali SsAfT^ t«denako v stavkovni sklad ; H to unijo sfidelujr tudi Od* viti novo stranko. Do tega zaključka je prišla po vroči debati o Waldmanovi resoluciji, ki je ns diplomatičen način določala indorsiranje Roosevelt«, namreč z Indorsiranjem polltič nega delovanja Delavske ne strankarske lige, ki podpira Roo-se vel ta. Tej (Mitezl se Je uprla delega cija izven must« New Yorka, ki je pod vodatvom Rolierta A. velike o|Nizicije sploh ni prišlo do glasovanja o Waldmanovi resoluciji. Namesto tega Je Idi sprejet predlog za izvolitev od« Ixjra devetih članov, ki naj stopi v stike z linijskimi vodilnlj! in Delavsko nestrankarsko ligo v svrho organiziranja delavskr stranke za državo New York, (nllxtr, ki j« |mm1 vodstvom Waldmana in Algernona I «reja, lio |M»ročal o svojrm delu prihodnji konvenciji, ki Ix» čez štiri t ««I ne. Naaprotnikom svoj« r««oluci-jp j« Waklman odgovoril tako- 11.»Ij "ortodokanr Msiallstl za trabajo ta naz«>r in pravijo, da atrokovn« unij« zrlo potrrbuje».. Jo aerial I stičfMeta lA-alizma. Uor^f* Ind.i-tr. J.ko organfzarljo ae brrc njrga hitro znajdejo v naročju Mzniškega unioniama. Konvenrlja Je tudi saključila, predvsem John L. l-ew|a, ki Je svetovalec unije v tej stavki. Odbor tudi drluje za priključitev te industrijskr unije k Ameriški da nm Imi «nrialna ilrmokrati^na drlavakl frdrnuljl. To Je njena fedrrarlja a^leletila letanjih dr i,trV(l večja atsvks. šavnih volltrv kot Ijudakal-— ■■ stranka Postavila In» kandidat« j NaraHte MUdMefcl Mat, my ii kongrrs in državno ImiI|šI Maksim Gorkij: Ljudje sami s seboj vsul. sem Ko «em končni, ««m takoj pričel čutiti slabosti. Natakarica je vstala. Nisem maral atopiti bliže in ae pokazat, temu mlademu dekletu, ki ni imelo niti o moji bedi; vsled tega sem ji hlastno voščil lahko noč, Ji pokimsl in šel. Jed je pričela delovsti, hudo me je priJ«*»*; lo In hrane nisem dolgo obdržal pri sebi. V vsakem temnem kotu, koder sem šel mimo, sem bij u val in se boril s to slabostjo, ki me je pričela dolbsti znova; krčil aem pesti, napenjal sile, bil z nogami ob tla - zaman! Nazadnje sem stekel v veto in dal, skoro slep od vode, ki mi je silila v oči, od sebe vse. Bil sem razi j učen in sem stopil zopet na cesto in jokal in preklinjal okrutne moči -- naj-si bodo kakršnekoli—, ki so me preganjale ter sem jih rotil z večno muko in peklenskim pogubljenjem za njih podlost Resnično, prizna-ti je bilo treba, usoda je bila kaj malo viteška, bore malo viteška! Stopil aem k človeku, ki je zijal v izložbeno okno in ga poprašal v vsej nsglici, kaj bi po njegovem mnenju trebalo dati človeku, ki je delj časa stradal. Gre za življenje, sem rekel, te beefsteaka ne prenaša več. "Slišal «em praviti, da je mleko dobro, zavreto mleko," je odvrnil mož sila začudeno. "Hicer pa — za koga.pozvedujete to?" "Hvala! Hvala!" »em rekel. "Nemara bo to dobro, zavreto mleko . . ." In s tem sem šel. Stopil sem v prvo • kavarno, kjer sem šel mimo, in naročil zavretega mleka. Dobil sem ga in ga popil vročega, kot je bilo, požiral hlastno kapljo za kapljo, plačal in šel domov. Zdaj se Je dogodilo nekaj čudnega. Pred hiinimi vrati, sredi ceste, naslonjena na pli-novo svetiljko, vsa v jasnem svitu, je stala postava, ki sem Jo spoznal ie Iz dalje, — «opet črno oblečena dama iz prejšnjih večerov. Zmote ni bila mogoča; ie četrtič aem Jo našel na istem mestu. Nepremično Je stala tam. — To se ml dozdeva tako Čudno, da sem nehote zlagodil svoj korsk, misli so mi v tem hipu v najlepšem redu; samo razburjen sem; živci so mi po tem zadnjem obedu še razdraženi. Kot običajno stepam tesno ob nji, dospem skoro do vrat in hočem vstopiti. Zdajci obstanem. Hipoma mi pride nekaj na misel. Ne da bi si dal račun o tem, se zopet okrenem in stopim naravnost k ženski. Ji pogledam v obraz in pozdravim: "Dober večer, gospodična!" "Dober večer!" Ali koga išče? Opazil sem jo bil že prej; ali bi ji mogel biti v kakšen oziru na uslugo? Sicer pa prosim tisočkrat oproščen ja. Ona da ne ve prav, če . .. V tej hiAi da ne stanuje nihče IzvzemAi mene in troje ali četvero konj; sicer pa je to hlev in kleparska delavnica . . . Cisto gotovo je zgreAlla sled, ako tu koga išče. (»krenila se je in rekla: "Nikogar ne iAčem, kar tako stojim tu; domislila sem se, da . . ." Tako-o-o. domislila si Je, da stoji tam večer za večerom. To je bilo pač čudno; premlAljal aem o tem In vae manj sem razumel, kaj je s to žensko. Zatorej sem sklenil poststl pre-drzen. Zarožljal sem mslce z denarjem v žepu in jo brez ovinkov povabil, da izpijeva vkup kozarec vina ... Z ozirom na to, da je zima ha-ha ... saj ni treba, da bi trajalo dolgo .. . Toda <»rut peč ne mara tega? . . . Ne. hvala, ni mogoče. Ne, tega ne more. Ce pa jo hočem malce pospremiti, potem . . . Pot je tako temna in nerodno ji je hoditi Karla Ivana cesti; tako kesno je že. Jela sva se premikati; stopala je ob moji desnici. Čuda lepo čuvgtvo se me je polastilo, zavest, da sem v bližini lepe devojke. Vso pot sem zrl vanjo. Parfem njenih las, toplote, ki je izžarevala iz njenega telesa, ta ženski vonj, ki jo je obkrožal, njen sladki dih vsakokrat, ko ae je okrenila z licem k meni, vse je lilo name in mi z nebrzdano silo pronikalo v vse čute. Pod pajčolanom sem razločil poln, nekoliko bled obraz in visokoobokane prsi pod plaAčem. Misel na vso to skrito prelest, Id sem jo zaslutil pod plaAčem in pajčolanom, me je zmedla, me napravila bedasto srečnega, brez slehernega pametnega povoda; nisem se vzdržal delj, dotaknil sem se je z roko, tipal preko njenih ramen in se smehljal kakor bedak. Cul sem, kako je utripalo moje srce. "Kako čudni ste!" sem rekel. Kako to? Torej prvič je imela navado, postajati večer za večerom pred hlevnimi vrati, brez vsakršnega povoda, le ker se je domislila ... Saj je vendar mogoče, da ima svoje razloge za to; in razen tega ostaja rada do pozne noči pokonci; to ji je bilo zmerom v posebno naslado. Ali hodim mar jas običajno pred dvanajsto uro v posteljo? Jaz? Ce česa na svetu ne morem trpeti, je bilo to, da bi legel spat pred dvanajsto. No, vidite! No, in potem se hodi šetat zmerom zvečer, ko nima ničesar, kar bi zamudila; stanuje pa na St. Olafovem trgu . . . "Ylajali!" sera vzkliknil "Kaj V MYlajali sem rekel samo . . . Nadaljujte torej!" Na 8t. Olafovem trgu stanuje, sama s svojo mamo, s katero ni mogoče govoriti, ker je tako gluha. Kaj je bilo potemtakem čudnega na tem, če se je rada hodila malce šetat? "Prav nič," sem rekel. No, torej? — Po njenem glasu sem čul, da se je nasmehnila. Ali nima sestre? -1-?— Da, starejšo sestro — odkod pa vem to? — Ta je odpotovala v Hamburg. Pred kratkim? Pred petimi tedni. Odkod vem, da ima sestro? Saj ne vem tega, kar tako sem vpraAal. Molčala sva. Mož s parom čevljev pod pazduho gre mimo naju, drugače pa je cesta prazna, kolikor moreva pregledati. Iz Tivoli ja sije vrsta pestrih svetiljk. Snežilo ni več, nebo je bilo jasno. "O Bog, kaj vam ni mraz, brez svninika?" je rekla mladenka hipoma in se ozrla vame. Ali naj jI povem, zakaj nimam zimskega plašča? Ji Ukoj razodenem svoj položaj in jo takoj spočetka poženem od sebe? Saj je bilo tako krasno, hoditi tam ob njeni strani in jo Ae za trenutek pustiti v nevednosti, zatorej sem se zasmejal in dejal: "Ne, čisto nič." In samo da prideva na drugi predmet, sem vpraAal: "Ali ste videli mene-žarijo v Tivoliju?" "Ne," je odvrnila. "Je videti tam kaj posebnega ?" Kaj, ko bi se zdajle domislila, da hoče tja? Zdaj, ko je bilo tako svetlo in toliko ljudi! To bi jo spravilo preveč v zadrego; moja slaba obleka, moj upali obraz, ki ga vrh vsega že dva dni niaem umil, bi Jo pognal skozi vrata; nemara bi celo odkrila, da Ae telovnika nimam . . ." fDaUs prihodnjič.) « PIOSTITA roki je bil držal precejšen kap- niček in ko je dokončal z razlago, je dejal: "Vidite, otroci, v tem so stoletja." I Danes sem opazoval, kako je Nasmehnila se je temu ne- stala majhna dama s kremasti- nadnemu oživetju davne slike, mi nogavicami, plavolasa in z ne- — Stoletja, je pomislila, ti- dogotovljenim obrazom male de- sočietja. znali i ti milijonlet ja ao klice na mostu Troickega, se dr- s kapljo za kapljo tvorila trd o- žala z rokami, ki so tičale v si- klep okrog razuma človeka—in vih rokavicah, ograje, kakor da zdaj je oklep debel, kapniški, bi hotela Ukoj skočiti v Nevo, razum se tiho plazi pod njim in je pri tem kazala mescu svoj kakor počasna želva. Živa kap- šiljasti, hudobni jezik. SUri ne- Ija nekje v sredini se bori za besni zvitorepec se je plazil sko- življenje, vlači oklep za aeboj in zi oblak umazanega dima v ne- dolbe vanj od znotraj. bo. Bil je zelo velik in rdeč v o- Drug nasmeh, zakaj razgiba- braz, kakor da je pijan. Dama nim mislim se je pokazala mož- «a je hotela povsem resno jeziti, nost polzeti j a drugih stoletij. ^or da mu mora nekaj izpla- Pod lahkim gibom pafcaje ^^^fetudila spomin rS Z7 *** h* vsakovrstne čudne stvari, s na oeiin iiatin. kakršitfmi sem imel vedno oprav- v.sHKi oese-1 ka Kadtr opazujem> iniu, ge vede človek, ki je popolnoma sam s seboj, ga vidim prav za prav samo norega — ne najdem druge besede. To sem opazil že tedaj, ko sem bil na pol odrasel mladič. Angleški clown Rondal je šel na praznem cirkuškem hodniku mimo ogledala, ?nel cilinder in ae priklonil zelo spoštljivo svoji podobi v zrcalu. Na hodniku ni bilo žive duše, jaz sem sedel v vod nem rezervoaru nad Rondalovo glavo — ni me mogel videti in jaz tudi nieem slišal njegovih korakov, temveč sem čisto slu čajno pomolil glavo ven, ko se je clown baš priklonil samemu sebi. Njegovo vedenje me je spravilo v temno, mučno začudenje. Potem sem si mislil: clown, pri tem Ae Anglež, je gotovo človek, ki mu je rokodelstvo ali u-metnost baš ekscentričnost . . . A nekoč sem tudi videl, kako petek. W.JTJI — Stoletja ... v di stoletja, razdobja. Kdovekaj. Stoletja trdega oklepa, stoletja žive kaplje. Vse, kar se zvija pod žgočnostjo dvoma, je živo, drugo je mrtvo, je oklep . . . oklep spi bedasto, negibno, pritrjen na živo kapljo kakor kameniU gora na zemljo. In tišči k tlom-- Prijela jo je misel, da bi vzela gorečo svečo in bi palila, skrbno in počasi, vse te popisane drobne liste. Za vsem je vendar ena sama resnica in to je dovolj. — Ali ni? — SamoU ji je gibala misli. Vrvenje, dasi pod oknom, je bilo daleč. Ona je bila sama. Bila je bolna, trudna. Osamela kakor ji ni bilo po njeni naturi nikdar usojeno. Sama se je iztrgala vsemu, o čemer je kdaj mislila, da tvori življenjsko srečo. Stopila je po sobi, ki jo je bila, bolna, a toliko težavo opremila in uredila — veselja, pra-1 je sedel A. Cehov v svojem vrtu vega, pa v tem ni našla. Pogle- in hlastnil s svojim klobukom po dala si je v obraz. Zrcalo ji je sončnem žarku in potem posku-nudilo namesto solnčne nasme- ¿al brez uspeha, da bi si ga na-janosti, ki se ji je zmirom naj- taknil s klobukom vred na gla-bolj podala, ozek, bled, spreme- vo. In videl sem, da U brezuspe-njen obraz. Oči so postale velike Ani poskus lovca sončnih žarkov in trudna senca se je hotela udo- jezi. Njegov obraz je postal če-mačlti pod njimi. dalje temnejši. Končalo se je s — Enkrat so me že mislili iz-1 tem. da ae je udaril s klobukom —TeSeraiwl Piriura Kongresnik William Lemke (levo), predsedniški kandidat unijske stranke in Thomas C. O'Brien, podpredsedniAki te stranke. pa sem opazoval pet minut, ko je izobražena ženska, ki je sedela čisto sama in jedla čokoladne bonbone, po vsakem koščku, ki ga je prijela s kleščami za sladkor dejala: "Sedaj te pojem." Pojedla ga je in vprašala — koga? —: "Nu, ali sem te pojedla?" Potem spet: "Sedaj te pojem." "Nu, ali sem te pojedla?" Pri tem opravilu je sedela na stolu poleg okna. Bilo je proti petim nekega poletnega večera, s ceste je prihajal pijani trušč življenja velikega mesta. Obraz ženske je bil resen, sivo modre oči so ji gledale napeto v škatlo, ki jo je držala v naročju. V gledališkem foyer ju je vprašala mična rjavolasa dama, ki se je bila zamudila in si je pred ogledalom ravnala frizuro, nekoga glasno in s strogim glasom: "In — ali moramo V foyerju ni bilo nikoji zen mene, ki «em se bil več zamudil, da bi me pustij ter. Dama me pa ni mogla ti, in domnevam, tudi če bila videla, bi mi težko vila to dokaj nekaj neami vprašanje. Nova moč za oslabele or KI NUGA-TONE ojaiuje ri«ajU ae o nj«i» iN jaianju. Dovoli sa maaee dni u «n dolar. Uspeh saguluvljen s nasaj. Na prodaj v vseh lekarnah. Proti saprtnicl v*.-miU- UCA-SOL odvajalec. 26c In 60c. Ali ste is naročili Proavate i dinaki liat i rojtmu prijatelju rodniku v domovino? T« je trsjne vrednoaii, ki ga za lahko poli let« avoicen » de NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO ročiti nunam v vzgojo, se j t spomnila z nasmehom, pa je pri Pelina: SAMA Zaprla je vrata in je bila vesela. da je vedelo za njen na alov komaj par znancev. Spomnila se je preproste ženske, ki jI je nekoč zaupala, da ima nad vae veliko željo biti kedaj mi nt a in se potopiti v življenje, ki je zdrknilo mimo nje kakor |k> nizu, In o katerem je hotela veti no nekaj zabeležiti. Sama m vedela kaj. a če bi bila nama i seboj in tistim minulim življe njimi, bi tinšls ono, o katerem je hotela beležiti. Domislila se Je. kako je *eostelJi s«* je bolno nasmejala: "Poskusila sem. |»a ne gre . . . vidiš, pomislita nisem nikoli, «la j« I n-leže n je delo, s kakršnim *«• jax nisem nikoli ukvarjala Pomisli, dolge ure sem ¿dela tu, s svinčnikom v roki, beležnico na vzglavju. in nisem mogla \ vseh svojih mislih najti niti liesede, ki bi jo lahko položila na Mi list . . . moji otroci bodo poinali samo svojo mater: skrbno, lju bečo, praprot t o. Ona druira moja oselmoat je polagoma odmr U O. kdo Iti ai bil mislil! zduj še pisati ne znam več. Pa sem zmirom mislila, da je to tako preprosto." Marija je ležala na zofi in gledala v strup, v črte in krivulje, ki jih je plesksr le v naglici po-Kladil in zamazal. Prek») njih ao smukali obrazi, stotine obrazov, tiaočero obrazov, Živa in obledela masa obrazov ljudi, ki so se pokazali očem. kakor se kaše potniku pokrajina, ko drvi vlak svojo pot. Morila je takole gle dala tudi tista preprosta mati in je bila, sirota, zbegana od te na vse strani hiteče mase obrazov svojih življenjskih srečanj *in vtisov. Kdo bi ujel vse to? Moral bi biti duševni orjak in Ae ne bi zajel niti delca, zakaj sa vsakim obrazom je druga povest, za vsako jiovestjo druga scena. V «trii* je, ooprla velik kov-čeg in potegnila na svetlo neksj majhnih, mehkih beležnic. Ons ni |Mtkopsls svoje druge osebnosti tis irnd>IAiHi vsakdanjih skrbi—«*na jo je držala pri življenju x vbrizgi seruma bežnih vtisov. In tako je bila zdaj v njenih rokah čudno zverižena veriga tega. čemur pravimo vsakdanjost. Tu ao a bledim sojem tlela •dxvutjs. ki-so hils. kdove aakaj. tedaj pomembna, danes pa doso-reloat razuma In duše meče nanje sarkastičen nasmeh. Krepko so a tale . bralni* |a*tegn Jane a trudno roko, ki jo Je vodil gnev nad samopaAnostjo in lakomnostjo sveta. Obsodbe lastnih slabosti in koščki modrosti, iz-cimljeni iz trde realnosti doživ-ljanja. so. gledali nanjo strogo in brez opravičb: tako je bilo! Trudna je logla zopet na zofo s svojimi heležnicami. — Nič idealov, je pomislila, nič fiksnega, nič fiktfčnega, sama groba realnost. Ce bi dala vse to pod drobnogled, bi se pokazale himalajske gore strme resničnosti. In obrazi—bili so groteskni, vae življenjsko hinsvstvo je bik) strgano » njih—z vseh. AH ni bilo v beležnici prostora za opra-vlčhe, ali je resničen vtis vselej najpravičnejši? Prvič po dolgem času so Ji hitele misli nemoteno po vseh kri-vuljastih stezah raziskovanja življenja in resnice. — Človek išče, doganja in »f*t zametuje, gar je dognal— nakar zopet doganja dalje in s«> trudom a bliža resnici, ali se vssj skuša izvleči iapod težkega oklepa praznoverja, dogmatatva, suženjstva. hinavatva. Dvignila se je in sloneč na komolcih Je prisluškovala kapljam. I ki so padale od vlažnih podzem-' skih stropov In tvorile kapnike — tako lepo In rennično Jim je bil nekoč učitelj to predstavil.1 da ni nikdar pustilo spomina. VI šla vojna in zmedla ljudem načrte. Zdaj b) bila s tem obrazom prav častitljiva sestra. Prijela je tipkalni strojček in ga položila na svojo pisalno mizo. — To je moja nevesela usoda, je rekla s strogim glasom sama sebi, to, da v meni noče umreti tista druga osebnost ... ni jim uspelo napraviti nuno iz mene, ni jim uaipelo me pripeti na ozkotirno življenje kmetice—vsemu sem srečno ušla — Zasmejala se je napol cinično in dodala svojim mislim stokrat ponovljen in dognan fakt: sama sebi ne morem uiti. Ali ni bilo nespametno, da sem se sploh iskala? Da sem brskala in dolb-la za pramenčkom žive kapljice pod debelo skorjo oklepa? Slonela je pred strojem in gledala predse. — Kaj me briga vse to, vsi ti bedasti obrazi, okrog katerih se razpletajo moje misli? Kaj me briga, če se je zgodila Berti krivica, ko so jo nesramno spodili z dela ... če je Viola predčasno in tragično povila mrtvo dete podzemski luknji pod restavracijo, medtem ko je buržvazija zgoraj sedela pri drsgih obedih in gobezdala med seboj hinsv-ščine in neizmerne praznote polno gobesdanje. — Kaj mi mar? Cemu sem polnila beletnice s takimi vssk-danjostmi, kot je bil mrtev črnec na stopnicah starega pokopališča, mladenič z lačnimi in plahimi očmi pred oknom peka-rije, stari Sved Christ, ki ie gs-ral napol zastonj šestnajst ur na dan—v nedeljo pa se je šel zahvalit Bogu za prejete dobrote itd- itd. T Kaj me je sploh brigsl bedni stsrec? Zakaj me je rezalo, ko so gs porivali in zmerjali kakor staro mrho? On je vseeno molil k svojemu Bogu. je iskal in našel tolažim v trdem oklepu avo-jegs kapniškega razuma—kaplja za kapljo---tisočletja. razdobja ... aa j ga nt bolelo. Noben normalen človek tam o-krog se nI brigal za Christa. Smejali so se mu in norce so brili is njegove ponižnosti—jas pa sem tako vestno skrbela, da mu niso vrgli v želodec vsega postsnega In plesnivega. Pa so po kolenu, ga poveznil nato z naglo kretnjo na glavo, brcnil psa Tuslka atran, stisnil oči, pogledal proti nebu in odšel proti hiši. Ko me je opazil na sprednjem stopnjišču, je dejal z nasmehom: "Dober dan. Ali ate brali morda kdaj Baijmontove besede: Sonce dehti po zeleh? — To je zelo neumno povedano! V Rusiji diši sonce po kazanjskem milu, a tu po tatarskem znoju." Nekoč je poskušal tudi dolgo in naporno, spraviti debel rdeč svinčnik v vrat majhne steklenice za zdravila. To je bil očitno ptskus, da bi prelomil določen fizikalni zakon. Cehov se je vdajal temu opravku popolnoma resno, s trdovratno vztrajnostjo sksperimentatorja.- L. N. Tolstoj je vprašal nekoč potihoma neko kuščarico: "Ali se počutiš dobro?" Sončila se je na nekem kamnu v grmovju ob poti v Duelberg. On je stal pred njo, prsti je bil vtaknil za pas. Previdno se je ogledal naokrog in nato js ta veliki mož priznal našemu svetu: "Jaz pa se ne počutim dobro!" Kemik prof. M. M. Tšvinskij. je vpraAal nekoč, ko je sedel v moji jedilnici, svojo zrcalno podobo v bakrenem servirnem podstavku: "Nu, dragi, kako bo?" Zrcalna podoba ni odgovorila., Tedaj je globoko vzdifanil. Nekdo mi je pri povedal, da so N. S. Leskova nekoč našli pri sledečem opravku: sedel je ob mizi. dvignil kepico vate v višino. jo vrgel v porcelansko skode-lo in pri tem je s sklonjenim u-šesom poslušal. da-lJ daje vate ob dotiku s porcelanom kakšen glas. Oče F. Vladimirski je postavil škorenj predse in mu dejal potem s zapovedujočim glasom: "Sedaj pojdi!" Nato je vprašal: "Ne moreš, kaj ?" In je končal dostojanstveno, sam s seboj zadovoljen: "Vidiš! Brez mene ne moreš nikamor." "Kaj pa delate, oče Pedor?" sem vpraAal. ko sem stopil v sobo Pogledal me je i>ozomo in dejal: "Nu. ta škorenj 1 Zakrpali so -gm. Sedaj dobivamo celo že slabo obutev." Ženske 'često govore same s Pa sklepa lt. roda« konvencij« ss lahko naroti ns Hat Praarata kirie «den, dr*, tri. Štiri sU pot «Isnor is «no družina k «d n» roí nui. j ProoTota stane sa vse enako, sa élsao all noélsno $6.00 sa cm letaa i aino. K or pa ¿lani fto plačajo pri nseoneatn $1 JO ss todaik, aa jin šteto k naročnini. Torej sedaj ai vmroka, ro«, da |o list predrt« 8. N. P. J. Ust Proorota |o vaša lastnina In gotovo jo v vtsM dnrfh kl M rad êital liât vsak dsn. Cona Usta Proovoto jo: Za Zdraš. državo hi Kanado N.H Za Cleoro in Ckksc« js., 1 tednik la................4J9 t tednik ta............. t tednika ia...............»-«• t tednika la............ t tednike la............... »-4t t tednike in............ 4 tednike In............... 1-M 4 tednike la............ I tednikov in.............. nié I tednikov in.......... Za Rvropo jo..............N OS Ispolnlto spodnji kupon, priložite potrebne vsoto denarja «1 r>rder v pleno in oi naročite Proevete. Ust. U je vsša lastnina. Pojasnilo :—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Aul ali če so preseli p/oč od družine in bo sshtevsl asm avej liat tedif moral tisti član is dotičae drožine. ki je teko skupno naročena na Prosveto, to takoj nsinanirf aprsvnlitvu lista. In obenem doplaéstl vsote listu Proaveta. Ako tega ne store, tedaj mors uprsvnižt?» datara sa to vsoto naročnika. PROS V UTA. SNPJ. ÎM7 Se. Lawadale Ave, Cklesfe. a Priloženo pošiljam naročnino sa Ust Proevete vsote I...... I) la«.........................................CL drnltvs •». Naslov ..................................................... loji naročnini od aledečlh flaaet Ustavite tedaik in ca pripišite k drašiae: I) •) .... 4) .... 5) .... Moste Nov ...........ČL droštra It. ...........ČL droit t a It. ...........ČL dmltrs It ...........CL droltra It ...Drftava ................ Mar mmrmtmfk .......... TISKARNA S.N.P al tPREJBMA VSA režali še meni. U>aUi \ Seboj, ali pa kadar polagajo "delajo toaleto" patience , Nekoč v tiskarsko obrt spadajoča^ Tiska vabila sa veselice In knjige, koledarje, letake itd. C*M shode, vtzitnJe«^_ Biijia"» nuieoarjn, leíase f slovenske*, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku « VOiJSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.N.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI CLANfl Vsa pojasnila dajs vedetve Uekeree aaijeke doto prvo Informed je as S.N.P.J. PRINTER! MS74I 80. LAWNDALI AVE*V« Telefon lUcÉweU 4*>< CHICAGO, nx.