5/2017 letnik CXIX138 Postavil sem si stojišče za šest panjev. Čez dve leti sem ga razširil s stojiščem za 10 panjev in s tem številom družin čebelaril celotno obdobje srednješolskega izobraževanja. Med študijem strojništva sem še povečal število družin na 24, leto dni pred diplomo pa na 50 družin. Za širitev sem se odločil na podlagi 7-letnega čebelarjenja brez zimskih iz- gub družin. V tem obdobju sem pripeljal čebele skozi zelo dobra medena leta in tudi kakšno leto stočil samo nekaj kilogramov na panj. Svojo čebelarsko pot opisujem, ker je čebelarstvo postalo narodni šport in v očeh laika hiter in lahek način dobrega zaslužka. Kdor gre v čebelarjenje zgolj zaradi zaslužka, se bo hitro opekel. Pri manjšem šte- vilu družin namreč ni primernega ravnovesja med delom, stroški in količino pridelka. Pri več kot 40 družinah, kar je meja resnega čebelarstva, pa potrebuješ veliko znanja in izkušenj. Pred leti sem prevažal panje na ameriški način. S prijate- lji smo vsak panj posebej prijeli na stojišču in ga odložili na tovornjak. Poleg smo vzeli euro palete, na katere sem posta- vil panje na mestu paše. Prednost takega načina prevoza je samo, da panjev ni treba vezati s pasovi. Osnovni pogoj za tak prevoz je, da imaš na nakladi pritrje- no letvico, ki one- mogoča vzdolžno in prečno premi- kanje naklade med prevozom. Prvo leto so bili prijate- lji navdušeni nad idejo o prevozu če- bel na pašo, drugo leto so me že gle- dali postrani, tretje leto pa sem moral pomoč iskati drug- je. Osnovni pogoj za prevoz čebel na pašo so zelo močne in živalne družine, ki čim bolje izkori- stijo pašni vir. Družine zazi- mim v treh nakla- dah, tako da je prva mediščna, zgornji dve plodiščni. Na prvo naklado položim folijo z dvema luknjama premera 50 mm. Pri žrelu na zgornji nakladi imam folijo, ki ščiti pokrov pred kondenzom celo leto. Konec februarja začnem pripravljati družine na prevoz. Plodiščni nakladi obrnem za 180 stopinj, kar spodbudi izra- zit spomladanski razvoj družin. Prvi spomladanski pregled opravim ob cvetenju češnje, ko dodam dve satnici in tro- tovski gradilnik. Ob tem zamenjam plodiščni nakladi. Čez približno štirinajst dni odvzamem zgornji dve plodiščni nakladi, ki sta nabito polni s čebelami in zalego, odstranim folijo z luknjami in ju postavim na podnico. Ti nakladi po- krijem s spodnjo naklado, ki je bila preko zime na podnici, v kateri je zelo svetlo satovje. Zraven dodam še dve satnici. Vse temno satovje sem odstranil in stalil že poleti. To opra- vilo zadostuje za desetdnevni razvoj družin, saj ima matica tako dovolj prostora za zaleganje, čebele pa za skladiščenje medu in cvetnega prahu. Teden dni pred cvetenjem akacije ali oljne ogrščice opra- vim zadnji pregled pred prevozom. Matica je lahko do sedaj zalegala v treh nakladah. Najraje zalega v sredinski in zgor- nji nakladi, naklada na podnici pa je v fazi poleganja čebel in v 98 % brez matice. Naklado na podnici odvzamem brez iskanja matice, zgornji dve nakladi postavim na podnico, dodam pet satnic, izrežem trotovski gradilnik in pokrijem z matično rešetko. Na plodiščni nakladi z matično rešetko dam naklado, ki je bila na podnici z zalego, nanjo pa nakla- Ko sem pred leti začel iskati mentorja za če- belarjenje, nisem imel veliko izbire, saj je na območju ČD Braslovče čebelarilo le nekaj sta- rejših čebelarjev z AŽ panjskim sistemom. Leto dni sem brez svojih čebel pomagal in spremljal delo izkušenega čebelarja z AŽ panjskim siste- mom. Hitro sem ugotovil, da mi ta način dela ne ustreza. Na podlagi videnega in prebranega sem se zato odločil za nakup 2/3 LR-panja in ene čebelje družine. Prevoz nakladnih panjev na pašo Čebele v akciji, način prevoza: tovornjak in euro paleta Prevoz čebel s prevozno enoto in osebnim vozilom Prevozni enoti na pasišču IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 5/2017 letnik CXIX 139 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE do s petimi satnicami in nekaj zalege, ki sem jo odvzel iz plodišča. Tako urejene družine so pripravljene za prevoz. Prevoz čebel vedno opravim v večernih urah, v izogib nevšečnostim v primeru nepredvidenih dogodkov na cesti. Uporabljam dve prevozni enoti, vsako za 27 panjev, ki ju lahko prepeljem z osebnim terenskim vozilom. Vsak panj zavežem z bremenskim povezovalnim pasom na konstruk- cijo prevozne enote, sredinsko enoto uvlečem in pritrdim z vijaki. Nato se s tandemsko prikolico zapeljem pod pre- vozno enoto, spustim konstrukcijo na prikolico, odstranim podporne noge in prevozno enoto z bremenskimi pasovi zapnem na prikolico. Tako pripravljeno enoto odpeljem na želeno mesto in postopek ponovim v obratnem vrstnem redu, s to razliko, da panjev ne odvezujem. Če med pašo čebele napolnijo prvo mediščno naklado, nikoli ne vstavljam prazne mediščne naklade pod polno. Na ta način bi se skrajno povečal delež vlage v medu. Prazne naklade tako vedno nakladam na polne in s tem dosežem ustrezen delež vlage v medu (približno 16 %). Po končani paši se odpravim po čebele in po enakem po- stopku naložim prevozno enoto. Pred prevozom nekoliko zadimim žrela panjev, da se večina čebel pomakne v panj, saj se ob obilnih pašah čebele zbirajo na bradah panjev. Zračenje omogočajo mrežaste podnice, saj testnih vložkov med pašnim obdobjem ne uporabljam. Čebelarstvo je poezija kmetijstva in pogovorno rečeno igra- nje loterije pri prevozu čebel na pašo, saj se zgodi, da družine na domačem stojišču naberejo veliko več medu kakor druži- ne, ki sem jih peljal na pašo. Opisani način prevoza nakladnih panjev je po mojih izkušnjah preprost in ekonomičen. Žan Podbregar podbregar.zan@gmail.com Sedaj čebelarim z nakladnimi in AŽ-panji, matični mle- ček pa pridelujem v tridesetih trietažnih panjih. Kako sem pristal na trietažnem panju za pridelavo mlečka?! Odgovor se skriva v biologiji čebelje družine – več mladih čebel, več delavcev. Čebelarim na območju občine Sevnica. V teh kra- jih nimamo obilnih paš, kar je kot nalašč za pridobivanje matičnega mlečka, saj delavke izletavajo manj in se bolj po- svečajo oskrbi zalege. Matični mleček Matični mleček je hrana matic in vseh ličink, starih do tri dni. Izločajo ga mlade čebele dojilje, stare od 6 do 15 dni, po- goj za izločanje kakovostnega matičnega mlečka pa je zado- stna prehrana z medom in cvetnim prahom. Matični mleček ima gosto, kremasto strukturo ter umazano belo do bledo ru- meno barvo. Ima rahlo pekoč, oster in grenko-kiselkast okus ter kisel, oster vonj (Poklukar, 1998). Po sestavi matični mle- ček velja za zelo pestrega. Vsebuje 12–25 % beljakovin, 10–17 % sladkorja, 11–20 % aminokislin, 5–15 % maščob in približno 2 % mineralnih snovi. Bogat je z vitamini B-kompleksa, vi- taminom H ali folno kislino, niacinom, vitaminoma E in D, v sledeh pa je prisoten tudi C-vitamin (Janković, 1979; Krel, 1996). Maščobe predstavljajo predvsem maščobne kisline. Med njimi je najpomembnejša 10-hidroksi-2-dekanojska ki- slina, ki zavira razvoj bakterij in plesni. Ta kislina je kazalnik kakovosti matičnega mlečka. Zaradi vsebnosti teh organskih kislin ima matični mleček relativno nizko pH-vrednost, ki se V naslednjih nekaj odstavkih vam bom poizku- šal na čim razumljivejši in preprost način pred- staviti svoj način pridelave matičnega mlečka. Ključno za pridelavo je poznavanje biologije čebelje družine. Hkrati pa moram opozoriti, da se vsega ne da opisati, saj to delo zahteva veliko mero občutka in prilagajanja na vse dejavnike. Preden se spustim v tehnologijo pridelovanja matičnega mlečka, naj se predstavim. Sem Miha Metelko, po izobrazbi agronom, diplomi- ral pa sem s področja čebelarstva. Prva čebelja družina mi je bila podarjena leta 2009. V tre- nutku sem vzljubil to žival in delo z njo. Leta 2012 sem prvič poskusil cepiti ličinke in pridelal manjšo količino matičnega mlečka. Matični mleček in način pridelave Mleček pobiram ročno. Fo to : M ih a M et el ko