Glasnik SED 54|4 2014 107 13. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo so bile zamišljene kot dogodek, ki naj bi etnologom in kulturnim an- tropologom omogočil, da povedo, kaj bi želeli raziskovati, če ne bi bili odvisni od zahtev financerjev in vsebin, ki jih določajo projektni razpisi. Torej tisto, kar se jim zdi, da bi morali razi- skovati. Prav tako naj bi bila to priložnost, da srečajo morebitne partnerje, s katerimi bi te zamisli in raziskave lahko uresničili. Ker so zahteve po mednarodnem povezovanju danes realnost, smo k sodelovanju povabili tudi društva iz Italije, Avstrije in z Madžarske. Zato smo posvet naslovili Srednjeevropsko povezo- vanje etnologov in kulturnih antropologov kot izziv današnjemu času. Žal se na naše povabilo niso odzvali. Prijave prispevkov iz Slovenije in Hrvaške so nakazovale, da se referenti usmerjajo v predvsem dve smeri. Prva je bila predsta- vljanje že izvedenih projektov in izkušenj ob tem. Druga je bila odpiranje vprašanja, kaj projektno delo sploh pomeni in kje so možnosti za dejansko uporabo spoznanj etnologije in kulturne antropologije. Nekateri prispevki so bili ožje vezani na koncept srednjeevropskosti. Spored posveta je bil zelo natrpan, skupaj s spremljevalnimi dogodki je trajal tri dni. Društvi sta, kot že tolikokrat doslej, okrepili in spodbudili medsebojne vezi in sodelovanje ter omo- gočili čezmejno izmenjavo izkušenj in dosežkov. Prav zadnjim društvenih dosežkom je bila namenjena predstavitev publikacij v nedeljo, 9. novembra, kjer so bile predstavljene tri publikacije Hrvaškega etnološkega društva, Ponovno iscrtavanje granica. Transformacije identiteta i redefiniranje kulturnih regija u novim političkim okolnostima. 12. hrvatsko-slovenske etnološke parale- le (2014), elektronska knjiga Sanje Potkonjak Teren za etnologe početnike (2014) in knjiga Mirne Tkalčić - Simetić Hrelić – An- tropologija prijepornog mjesta (2014) ter zadnji izdaji iz Knji- žnice Glasnika SED, Interpretacije dediščine (2014) in Etnolo- ško konservatorstvo in varstvo dediščine na Slovenskem (2013). Referati, predstavljeni 10. in 11. novembra, so bili razporejeni v štiri sklope: Srednja Evropa in vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, Projektno sodelovanje in kulturna dedišči- na, Dediščina stavbarstva in Snovna in nesnovna dediščina. Po- seben del so bile tri okrogle mize, vsebinsko med seboj precej različne, navezovale so se na problematiko nacionalnih manjšin, mobilnost in prostovoljstvo ter na koncept projektnega dela in aplikativnosti etnologije. Vsi povzetki so dostopni na spletni strani Slovenskega etnolo- škega društva. Vsebinsko raznovrstni prispevki niso prinesli veliko skupnih sklepov. Se je pa oblikoval pomemben poudarek, ki so ga na- kazovali vsi prispevki – pri vseh je želja po povezovanju, sode- lovanju in skupnem delu pri projektih, vendar pri tem ni glavna motivacija pridobivanje finančnih sredstev, temveč dvig kako- vosti raziskav in tudi rezultatov. Dejansko nas način financira- nja raziskav in vse bolj tudi strokovnega dela sili v iskanje pro- jektnih partnerjev in čezmejno sodelovanje. Kar pa etnologi in kulturni antropologi pogrešamo pri načinu financiranja, je, da bi bila bolj v ospredju vsebinska kakovost projektov, ki bi bili fle- ksibilnejši in bi omogočali, da se projektno delo lahko prilagodi novim ugotovitvam, do katerih pride v procesu raziskav, posebej pa, da bi financerji spoznali možnosti, ki jih etnološko razisko- valno delo ponuja pri aplikaciji rezultatov. Društvene strani Anja Serec Hodžar* * Anja Serec Hodžar, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., strokovna sodelavka, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. 1000 Ljubljana, Novi trg 2, anjahodzar@gmail.com. 13. VZPOREDNICE MED SLOVENSKO IN HRVAŠKO ETNOLOGIJO Srednjeevropsko povezovanje etnologov in kulturnih antropologov kot izziv današnjemu času Predstavitev publikacij Slovenskega etnološkega društva in Hrvaškega etnološkega društva. Foto: Anja Serec Hodžar, Dolenjske Toplice, 9. 1 1. 2014. Posvet je bil odlično obiskan. Foto: Anja Serec Hodžar, Dolenjske Toplice, 10. 1 1. 2014.