Za poduk in kratek čas. Romarska cerkev na otoku Blejskega jezera. Domaoini so v jelšinju za vinograd vejnik delali, jaz aem jim pa pomagal po svoji navadi, to je. poslašal sem ajihove pogovore, ki ao ae aukali okoli božjib. potov. Z vso dušo sem hrepenel v Smarje k sv. Roku, v Ruše skoz temue Pohorake gozde, in pa k Materi božji v Paščavi. Dekla Mica je že bila tam in je pravila da nteče okoli in okoli cerkve voda". Jaz sem pa ugovarjal, da bi ae morala cerkev vendar pogrezniti, ko bi Da vodi stala in da bi ljadje tadi va-njo zaha- jati ne mogli. Mioa 8e je pa smejala in je tr- (lila, da je tako, razložiti pa ni zamogla, kako da je. Rad bi bil šel tiato čudo gledat, ko bi zdrava očetova pamet mojega hrepenenja ne bila aatavljala. Posebno je mojo gorečaost pomiril spomin onih žaljev, ki aem jih dobil, ko aem šel na dve uri oddaljeno Brinjevo goro. Pravilo se mi je tudi, da morajo romarji prenočevati pod milim nebom, če tadi hndo dežaje. Vodevpa v škornju svoje žive dni nisem trpel. Še živeje je pa unemalo mojo mlado domišljijo pripovedovanje o božji poti na svete Višarje. Nekateri romarji 80 hodili blizo tako-le : Skoz Savinjsko doliao ao prišli k Mariji Zvezdi v Novi štifti, kjer ao pastirovali alavni goapod župnik Peyec, nekdanji kaplan konjiški. Bili ao a svojo goreeo zgovoraoatjo obraz konjiški nadžapniji v duhvi Kristasovem ponovili. Po tem so ali romarji črez Črnivee v Kamnik in Kranjsko meato pa v Radolico k Materi božji na Blejakem jezera, in od tod mimo Kranjske gore na av. Višarje. Najbolje me je zanimala na celem dolgem potu cerkev Alatere božje, ki stoji v sredi silno globokega Blejakega jezera, kamor se vozijo romarji na iadjah — ter ao vedno v ailni nevarnoati. Že večkrat ae je po trditvi naše Katre, katera ladija zajela — in popotniki 80 vsi v globokih valovih na večno izgiaili. Minilo je od one dobe vee ko 30 let, in aedaj stanujem na obrežju prelepega Blejskega jezera, in vsako jutro me krepki naš France na lebkem čolnu prek jezera k otoku prevaža, da opravljam tam presveto, nekrvavo daritev — Boga v čast, živim in mrtvim pa v pomoč in. spravo Povraina jezera meri blizo toliko, kolikor štiri dobre kmetije akapaj. Po obrežju njegovem ao napravili v zadnjih letih lepo vozao ceato, kraj nje ao pa naaadili senčnatih orehov. Na obrežju ae vzdiguje kakih dvajati goapoakih poletnih hiš z zelenimi logi ia pa troje vesi. Na aeverni atraai jezera kipi proti nebu strma pečina in na njej ae vzdigaje ponosno aekdanji grad knezo-ŠKofov iz Brikaena na Tirolakem. Cesar Henrik aveti jim ga je bil pred blizo 800 leti podaril. (Konec prih ) Smešnica 30. Jaaez Skopee hodil je pogosto v mesto, ker ae je pravdal a sosedom zavoljo nekaj pedi zemlje. Da bi pa povrh morda nesrei-ne tožbe še kje (-evljev ne razdrl, noail jih je vedno na rami. Neko pot pa se ob kamen spodbije, da ma je palec okrvavel. ,,Pač dobro", deje si 8am aebi, da niaem bil obat, Mče uže paleo krvavi, kaj bi pa bil čevelj dejal." Špitaličan.