rAND NO. 60 AM6RICAH m SPmiT F0R€tSM IN LANGUAGE ONLV Serying Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Johel, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal Lethbridge Winnipeg SLOVENIAN MORNiNG N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 15, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVIII MOJ BOG, MOJ BOG, ZAKAJ SI ME ZAPUSTIL? Fordov odgovor na Reaganovo kritiko ostane omejen WASHINGTON, D.C. - Predsedniku Fordu so njegovi sodelavci v volivni kampanji svetovali, naj ne odgovarja na napade R. Reagana ostro, ker bi s tem uničil v javnosti vtis “dobrega človeka”. Trdijo, da je pri pripravah Reaganovega nastopa na televi- (jšpi išče pomoč v volni opremi v Kini Egiptske oborožene sile so oborožene v glavnem s sovjetskim orožjem, za katerega pa ZSSE ne dobavlja več rezervnih delov. KAIRO, Egipt. — Predsednik ziji pretekli teden sodelovalo o- republike Anvar Sadat se je koli 200 ljudi, piscev govora. ki v 10 leiih m S odsolkov večji svetovalcev in t vrnil s poti po Evropi, kjer je ! obiskal Zahodno Nemčijo, Fran-^ ! cijo, Italijo, Sv. Stolico, Jugo- slavijo in Avstrijo. V Nemčiji j je dobil nekaj finančne pomoči, ;v Franciji so mu obljubili doba-jviti letala in nekaj druge vojne opreme, pa pomagati Egiptu pri gradnji lastne vojne industrije, drugod pa je Sadat odšel v glavnem praznih rok. Nekaj so govorili, da mu u- Povprečno pride v naši dežel! na vsako osebo, od novorojenca pa do za{l_ tegne .ugoslavija pomagati pri njega starčka letno pre- j os^bl z ^z®rvnim| d^hizf sov ko $2,000 davka. WASHINGTON, D.C. — Da- nes Jezus pa je spet zaklical z močnim glasom in izdihnil... '^r.rr Andrej' AmaSrik pefd® iz Sovjetske zveze MOSKVA, ZSSR. Andrej Amalrik, 37 let stari pisatelj, vefaška vlada v dala red je zadnji dan za plačilo zveznega dohodninskega davka. Pričakujejo, da bo zvezna blagajna dobila od njega letos nekako 131 bilijonov dolarjev ali kar 136% več kot pred desetimi leti.. j Še bolj kot zvezni davek so : porastli prispevki za Social Se-Icuritv; njihov donos je porastel godbo s Sovjetsko zvezo, ki je ' V zadnjih 10 letih za 293' , in bo' zahtevala, da ji Egipt plača naj letos prinesel zvezni blagajni FreJ dosedanje dobave orožja m 78.5 bilijonov. j vojaške opreme, potem šele mo- V istem razdobju so državni re računati na dobave nove, mu in krajevni davki povprečno po- ie ta ustavila dobavo rezervnih jetsko orožje, pa ob Sadatovem obisku tam to ni bilo omenjeno. Sadat je poslal sedaj v Peking poveljnika egiptskega vojnega letalstva, kot trdijo, z na- fARODNOSTNA DEDIŠČINA K ZAKLAD TE DEŽELE Predsednik ZDA Gerald R. Ford smatra “narodnostne dediščine za velik zaklad te dežele”, ki bi ga naj zvezna vlada skušala ohraniti, ne pa ga uničiti. WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Gerald R. Ford je v razgovoru s skupino urednikov ameriških listov in časopisov, odgovarjajoč na vprašanja, dejal: “Narodnostna dediščina je velik zaklad za to deželo in jaz ne mislim, da bi naj dejanja zvezne vlade to narodnostno zakladnico uničila.” Predsednik je govoril o tem v zvezi z vprašanji o primarnih volitvah v državi Pennsylvaniji 27. aprila, ki bodo odločilne za demokratske kandidate. Pri teh primarnih volitvah se bo pokazalo, kolik vpliv bodo imele besede o “narodnostni čistosti”, ki jih je rabil demokratski vodilni kandidat Jimmy Carter, na črne volivce. Carterjevi tekmeci skušajo te besede izrabiti proti njemu na vse logo, da pridobi Kitajce do te-imo^ne na£jne) četudi jih je ta ga, da bodo oskrbovali Egipt z , postavil na svoje mesto in se rezervnimi deli za sovjetsko °- j zaradi niih opravičil pred jav-rožje, pa tudi z motorji za voj- nosti0; "da SQ bile «nesrečno-. na letala. Ko je Sadat pretrgal izbrane in rabljene., prijateljsko m zavezniško po- Vodniki črncev BUENOS AIRES, Arg. (Vlada gen. J.1 Videle nastopa , rastli za 418?;. in bodo skupno delov, pa tudi motorjev za leta-oporečnik sovjetskemu komuni-1 odločno proti gverilskim skupi- prinesli v državne in krajevne ]a in tanke, ki jih je po določeni stičnemu režimu, ki ga Zahod nani) ko sku,ga obnoviti red m ! blagajne 23 bilijonov dolarjev, dobi treba zamenjati. Sadat je pozna posebno po njegovi knji- j varnost. Kljub vsemu ,je bilo! Povečal se je seveda tudi do- nato odpovedal, Sovjetski zvezi gi Bo Sovjetska zveza prežive- j ad njenega nastopa umorjenih nos vseh ostalih davkov, od gostoljubje v egiptskih pristala do leta 1984?, se je na pritisk jnad'dva ducata ljudi, predvsem , zemljiškega pa do davka na de- niščih za sovjetsko vojno bro-sovjetskih oblasti odločil oditi, pj.jpad:njkc>y levičarskih skupin, dišcine, trošarine in carine, dovje. na tuie- | Oblasti so prijele in obsodile Njihov skupni donos je sedaj Egipt ne more na hitro zavre- Z ženo Gjusel, znano slikar!- j sedem bojevitih pripadnikov preračunan na 142 bilijonov do- či vsega sovjetskega orožja in co, se morata prijaviti za izse- peronističnih delavskih unij, pri larjev letno. Davki na dohodke iga nadomestiti z zahodnim. Žalitev v Izrael, četudi ni nobe- katerih so našle orožje. korporacij znašajo zdaj 45.7 bi-j to je treba časa in sredstev, ki den od njiju jud. Sovjetske o- Gen. J. Orlando Capellini, ki lijonov in so seveda tudi pre-jjih Egipt nima. Ostane mu torej blasti pima niso pripravljene je janj v decembru poskušal z. neseni na potrošnike, dati vize za nobeno drugo drža- uporom letalskih sil odstraniti Skupno je predvideno torej, vo. A. Amalrik kljub temu upa. predsednico Izabelo Peron, pa da bomo letos plačali v ZDA da bo najprej potoval z ženo na bil nato odstavljen, je bil sedaj 430.2 bilijonov davkov, kar pe- so večinoma šli mimo teh besed in dalje podpirajo Carterja, ki se od vseh demokratov stvarno tudi najboljše z njimi razume in se tudi dejansko najbolj zavzema za pridobitev njihove podpore, lo nedeljo govoril bivši obramh- Sen. H. Humphrey, če bi ga demokrati res imenovali za svojega predsedniškega kandidata, bi bil brez dvoma močan tekmec Fordu, toda .vprašanje je, če bi mu uspelo povezati in navdušiti za volivni boj vse vrste demokratov in dovoljšnje število neodvisnih volivcev za dosego zmage v novembru. Ford o mednarodni in domači politiki Predsednik Ford je izjavil, da kljub kritiki Reagana ne bo o-pustil naporov za dosego sporazuma s Sovjetsko zvezo o omejitvi jedrskega strateškega orožja. Odločno je branil državnega tajnika Kissingerja, ki ga je o-značil za enega najboljših, če ne sploh najboljšega državnega tajnika, kar so jih ZDA kdaj imele. V zvezi z razpravo o “Son-nefeldovi doktrini” doma in v Evropi je predsednik ZDA izjavil, da bodo ZDA še dalje podpirale stremljenje narodov v Vzhodni Evropi po večji svobodi. Ford je dejal, da “v njegovi navzočnosti” niso nikdar razpravljali o vojaški pomoči ZDA LR kitajski, o čemer je pretek- i /z Clevelanda j in okolice Urad bo zaprt— Urad Ameriške Domovine bo zaprt od jutri, v petek, ob dveh popoldne pa do ponedeljka zjutraj ob 8.30. Kdor ima kako sporočilo, naj ga spusti v poštno odprtino poleg glavnih vrat urada na 6117 St. Clair Avenue. Pokorny priznal in bil obsojen— Frank R. Pokorny, ki je v ponedeljek odstopil kot okrajni komišener, ko je bil obtožen neprimernega postopanja, je priznal svojo krivdo in bil v sredo obsojen na $400 globe in plačila sodnih stroškov. Izgubil je tudi pravico do uradnega položaja, s katerega pa je že preje sam odstopil. Za praznike— Oglasite se v Mramor’s Market na 6710 St. Clair Avenue, kjer imajo veliko izbiro groce-rije in drugega blaga. — Več v oglasu! Devetdeset let— Rojak Rudolf Germ š 1095 E. 64 St. je danes dopolnil 90 let. Sedaj je na okrevanju po operaciji v St. Augustine Manor, 7818 Detroit Ave., Cleveland, O. 44102, kjer bo vesel, če se ga bodo prijatelji spomnili s pozdravi. čestitamo mu k rojstnemu dnevu in mu želimo še obilo zdravja in zadovoljstva! Za volivni sklad Predsednik Gerald R. Ford je dejal, da on ne bo nikdar rabil besede “narodnostna čistost”, pa je pokazal jasno, da se v glavnem strinja s stališčem J. Carterja, kar zadeva narodnostne skupnosti, njihova posebna naselja in njihovo dediščino. Ford računa na Humphreyja V nadaljnem razgovoru le v glavnem to, da za prvo silo'Ford dejal, da še vedno misli, išče novega dobavitelja za re- da bo njegov demokratski tek-zervne dele. Največ upanja vidiž mec v novembru sen. H. H. v LR Kitajski. , j Humphrey. Četudi je R. Reagan I precej močan Fordov tekmec, je Nizozemsko, od tam pa v ZDA. imenovan za poveljnika dela le- meni preko $2,000 davka na Poudaril je, da se ne mara iz- ;tals’tva in poveljnika mesta Cor- vsakega prebivalca v ZDA, od j — Nekako eno četrtino tovor- I Ford prepričan, da bo dosegel seliti iz svoje domovine ne Y doibe> drugega največjega me- novorojenca pa do onega, ki sejnih avtomobilov v ZDA je 1 še ' imenovanje za republikanskega Izrael ne nikamor drugam, toda mu ne ostane drugega, da posluša “nasvet” oblasti, če hoče imeti mir pred policijo in se izogniti novim preganjanjem. sta v republiki. ločuje od tega sveta. vedno na farmah. predsedniškega kandidata. PGGAMNM S SOVJETSKO ZVEZO 0 OMEJITVI JEDRSKEGA STRATEŠKEGA OROŽJA OBTIČALA Iz slov. naselbin BROOKLYN, N.Y. — Zadnji dan marca letos je umrla tu 89 let stara Helen Corel, rojena v vasi Puc pri Kočevju, od‘ koder je leta 1923 prišla v ZDA in se naselila v Brook-lynu, vdova po možu Matiji, mati Helen Majer (v Clevelandu), Matije Jr. in Jerryja (v New Yorku), sestra Jakoba Briški in Uršule Murn (v Sloveniji), stara mati Ivanke Majer-Juko (Cleveland), M. J. Louisa, Jeroma in Edvarda, 6-krat prastara mati. Pokojnica je bila ustanovna članica Podružnice št. 93 SŽZ in članica Društva Marije Pomagaj' KS-Kj. Pogreb je bil iz cerkve sv. Cirila na pokopališče Sv. Trojice. V remenski prerok Delno oblačno z verjetnostjo dežja proti večeru in ponoči. Najvišja temperatura okoli 75 F (24 C). — Nesnaga v ozračju nad Clevelandom je včeraj popoldne dosegla 224 in je bilo Proglašeno nevarno stanje. Izboljšanje pričakujejo od za nocoj napovedanega dežja. WASHINGTON, D.C. ---R a z g o v eri med Sovj etsko zvezo in Združenimi državami za nov sporazum o omejitvi jedrskega strateškega o-rožja se vlečejo že več let, pa vedno znova obtičijo. Ko sta se predsednik Ford in sovjetski vodnik Brežnjev novembra 1973 v Vladivostoku sporazumela, naj bo število nosilcev jedrskih bomb omejeno na vsaki strani na največ \ 2,400 in da od tega ne sme biti medcelinskih raket z več-bombnimi glavami nad 1320, je izgledalo, da so vrata do sporazuma odprta. Tedaj so v Washington^ kot v Moskvi govorili, da je treba sporazumu dati le potrebno in jasno tehnično obliko. Te ni in ni bilo, obe strani sta čas uporabili za razvoj novih orožij ter za povečanj e učinkovitosti obstoječih. Sovjetska zveza je gradila velikanske medcelinske rakete in razvijala nove vrste za oporišča na kopnem in v jedrskih podmornicah. ZDA je hotela ujeti tudi v strateških bombnikih. Bilo je očitno, da so poga- janja za omejitev strateškega jedrskega oboroževanja to naravnost pospešila in obe strani pognala naravnost v tekmo. Sovjetska zveza je v tem času razvila boljše večbomb-ne glave za svoje rakete in zgradila večje število strateških bombnikov “Backfire”, kot jih imenujejo v glavnem stanu NATO. *ZDA so izpopolnile in preskusile novo križajočo raketo, neke vrste brezpilotno letalo, ki ga je mogoče zelo natančno pripeljati na cilj. Te rakete, ki pa so sorazmerno počasne, naj bi bile izredno učinkovite in sorazmerno poceni. V Vladivostoku niso o teh dveh orožjih nič govorili in nič določili, ker ju tedaj še ni bilo. Sedaj zahtevajo ZDA, da se vključijo v omejitev sovjetski strateški bombniki. Sovjetska zveza pa zahteva isto za križajoče rakete. Ko je bil državni tajnik Kissinger v preteklem januarju v Moskvi, je v rhzgovoru z' Brežnjevim dosegel v tem pogledu kompromis, ki naj bi omogočil končfti sporazum. Sovj etska zveza bi dobila pra- vico do 250 strateških bombnikov Backfire, ZDA pa ,do 25 ladij, oboroženih s po 10 križajočih- raket vsaka, ki bi naj bile sposobne leteti do največ 1,500 milj daleč. Ko se je Kissinger vrnil s tem kompromisom . v Washington, je zadel z njim na odpor pri vojaških vodnikih. Ko je postala volivna borba živahnejša, so tekmeci predsednika Forda začeli bolj in bolj potiskati v javnost zunanjo politiko ZDA, v prvi vrsti odnose teh do Sovjetske zveze. Predsedniku Fordu in zlasti državnem tajniku Kisr Singerju so začeli očitati, da sta do ZSSR vse preveč popustljiva, da sta dopustila, da je ZSSR ZDA v vojaški moči ne le dohitela, ampak jih celo prehitela. Predsednik G. R. Ford se je branil in s svojimi izjavami vplival na odnose z Moskvo. Ta sicer še vedno poudarja detento z ZDA in potrebo po sporazumu o omejitvi jedrskega strateškega o-rožja, pa vendar ni na zadnji ameriški predlog v tem po- gledu dala odgovora, ki bi o-mogočil nadaljevanje pogajanj, če že ne njihov zaključek. Za enkrat je očitno, da so j se odnosi med Washingtonom in Moskvo ohladili do take mere, da na uspešen zaključek pogajanj o omejitvi jedrskega strateškega orožja za enkrat ni mogoče misliti. Nekateri trdijo, da bo priložnost za to nastopila po končanih primarnih volitvah in po imenovanju predse dniških kandidatov. Tedaj naj bi poskusil Kissinger v nekaj u~ mirjenejšem ozračju doseči sporazum z Moskvo, ki bi naj pomagal predsedniku Fordu do zmage pri volitvah v novembru. Drugi so previdnejši in ne vidijo resnične možnosti za zaključek pogajanj pred volitvami v novembru in morda še niti ne prihodnje leto. Če pogajanj ne bi bilo mogoče zaključiti do oktobra 1977, ko sedanja petletna začasna pogodba poteče, naj bi začasno podaljšali to, dokler ne bi bil dosežen sporazum o novi. ni tajnik James Schlesinger. Ta ni povedal, ali so 'govorili o tem v času predsednika Nixona ali v času predsednika Forda. Ford se sestal s Connallyjem Predsednik se je v Beli hiši sestal z bivšim guvernerjem Teksasa J. Connallyjem, v teku 12 dni je bil to že drugi tak sestanek. Govorila sta brez dvoma o izgledih pri primarnih volitvah v Teksasu 1. maja za predsednika in za njegovega tekmeca. J. Connally ni hotel o sestanku novinarjem dati nobenega pojasnila ali pripombe. Znano je, da se za njegovo podporo p o t e g u j e ta tako predsednik Ford kot njegov republikanski tekmec Reagan. Napovedujejo, da utegne Connally nekaj dni pred volitvami podpreti Fordovo kandidaturo. Zadnje vesti BEJRUT, Lib. — Včeraj je prišlo ponovno do bojev med muslimani in kristjani tako v Bejrutu kot v njegovi okolici. Skupno je bilo v tej bojih 79 oseb mrtvih, preko 120 pa ranjenih. Vodnik palestinskih gverilcev Arafat je šel danes v Damask na razgovor z vodniki Sirije o položaju v Libanonu. SAN FFANCISCO, Calif. — Patricia Hearst, ki se ji je v torek sesedla desna stran pljuč in je bila nato operirana, se počuti boljše. Zaradi njene bolezni so odložili začetek sodne razprave proti Willia-mu in Emily Harris, ki sta obtožena ugrabitve Patricie 4. februarja 1974 in vrste dingih zločinov. Javni tožilec je dejal, da pričakuje, da bo Patricia Hearst pričala proti obtoženima. Razprava je bila odložena za en teden. DETROIT, Mich. — Prodaja avtov v prvi tretjini aprila je bila za 33% večja kot v istem razdobju lani. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Kissinger je dejal, da se je položaj v Libanonu v zadnjih tednih izboljšal ter da ZDA pomagajo iskati rešitev iz tamkajšnje krize. Pripomnil je. da je sirijski vojaški poseg v Libanonu že lia skrajni dopustni meji. Vsak poseg preko te bi mogel sprožiti nastop Izraela. LONDON, VeL Brit. — Jorda-nijski predsednik vlade Rifai, ki je tu v spremstvu kralja Huseina, je dejal, da so postale ameriške rakete predrage ter jih Jordanija zato ne bo kupila, kot je bilo predvideno, ampak bo skušala kupiti sovjetske, ki so cenejše. RENGHASI, Lib. — Trije ugrabitelji filipinskega letala, pripadniki muslimanske skupine v južnem delu Filipinov, ki se bojuje za samoupravo, so se predali, ko jim je bilo obljubljeno v Libiji politično zatočišče. WASHINGTON, D.C. — Thomas Gates, bivši obrambni tajnik, je bil imenovan za zastopnika ZDA v LR Kitajski s položajem poslanika, četudi med obema deželama ne obstoje polni redni diplomatski odnosi. RIM, Iti. — Amintore Fanfani, odločen protikomunist, je bil včeraj izbran za načelnika krščansko-demokratske stranke. Kriza v Italiji je težja in težja ter prevladuje prepričanje, da se predčasnim parlamentarnim volitvam ne bo mogoče izogniti, četudi vse stranke izjavljajo, da bi se teh rade ognile in z njimi počakale do redne dobe prihodnjo pomlad. WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada bi rada dobila odo-bitev prodaje večjih količin modernega ameriškega orožja Jugoslaviji. Zastopnik državnega tajništva je izjavil, da ZDA ne bodo mirno gledale kakega sovjetskega oboroženega nastopa proti Jugoslaviji. i\2AJ££JSKA rORiOVi^A, APRIL 15, 1976 Z 1 ^!|| /IHERiSi^ fmmmm 6117 St. Clair A.ve. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week ol July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: # Združene države: ?23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 0 months; 7.00 fOr 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 tor 6 months; $7.50 tor 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OfflO No. 60 Thursday, April 15, 1976 “Nov duh obnove” Kdo se spominja, koliko je bilo pisanja o vojni v Vietnamu, o posameznih bitkah, o pomoči, ki so jo dobivali komunisti Severnega Vietnama od Sovjetov in Kitajcev, o brezuspešnem prizadevanju Severne Amerike, da reši Južni Vietnam komunizma, o umiku Severne ameriške vojske in njenih žrtvah. Velike mednarodne informacijske agencije so zalagale svetovni tisk o poročilih s tega bojišča, ki so bila resnična ali tendenčna. Vietnam je bil nekaj let aktualen in svet ga je v glavnem jemal kot senzacijo. Načelnega poročanja o nevarnosti komunizma za svobodo Južnega Vietnama in človeštva je bilo kaj malo. Po 1. maju 1975, ko so rdeči zasedli Saigon, pre-stoiico Južnega Vietnama, je padla zavesa preko te nesrečne dežele. Postala je .nezanimiva za svobodni svet. Le rdeči zmagovalci so pošljali v svet novice, iz katerih naj bi naivni svobodni svet sklepal, kako so komunisti v Južnem Vietnamu širokogrudni in kako humano postopajo s svojimi nasprotniki. V teh poročilih so komunisti zatrjevali, da je vso deželo zajel nov duh obnove. Celo prostitutke, ki jih je bilo več kot 20,000, so se “spremenile’’. Postale naj bi v rdečem režimu bolniške strežnice in socialne sestre. Nihče pa ni raziskoval, kaj vsebuje komunistična fraza, da je deželo zajel “nov duh obnove”. Svet je namreč imel tedaj že nove senzacije: Watergate, CIA, koliko ljubic je imel umorjeni predsednik ZDA Kennedy. Kot prava poslastica senzacij je postal čilenski Pinochet, ki je državo rešil tako, da jo je potegnil iz žrela komuističnega moloha v trenutku, ko jo je ta hotel pogoltniti. Svobodni svet je vprizori! tragikomedijo, ki še ni končana: pozabil na Castrove “paredone”; pozabil je, da je Allende hotel vzpostaviti drugo Kubo na Ameriškem kontinentu. Svobodni svet je nasedel rdeči propagandi in proglasil Pinocheta za tirana, ki tepta osnovne človeške pravice. Medtem pa so od maloštevilnih beguncev, ki se jim je posrečilo pobegniti iz Južnega Vietnama, kjer vladajo komunisti, prihajala poročila, kaj pomeni komunistična propagandna fraza “novi duh obnove”. Poročila so bila tako obupna in prikazovala stanje tako strahotno, da je bila kar težko verjeti. Zahodni svet zanje ni kazal zanimanja. Resničnost pripovedovanj maloštevilnih beguncev pa je potrdilo pričevanje msgr. Paula Seitza, škofa iz Kontuma, malega mesta v notranosti Južnega Vietnama, ki je pod vlado Thieu-a kot nekak vietnamski škof Grmič z vso vnemo zagovarjal sodelovanje s komunisti. Kljub temu je po petih mesecih vlade rdečih moral zbežati iz dežele. Njegovo pričevanje kot nekdanjega velikega simpatizerja komunistov je zato toliko bolj verodostojno. Takole je škof naslikal razmere v Južnem Vietnamu: Da bi komunisti prebivalce popolnoma obvladali, so razdelili teritorij na sektorje. Na čelu vsakega sektorja je posebni komite, ki ima veliko oblast. Sektorji, so razdeljeni v četrti in ti zopet v ulice. Vsaka ulica ima posebnega nadzornika in vsaka hiša svojega ogleduha, ki poroča nadzornikom o zadržanju ljudi, ki so v hiši. Prebivalci so razdeljeni po kategorijah. Prva obsega otroke od 4. do 12. leta, druga od 12. do 16. leta, tretja mladino od 16. do 25. leta; v naslednjo kategorijo spadajo zreli ljudje in v zadnjih dveh pa so stari in dela nezmožni. Vsi ti se morajo vsak dan podvreči vcepljanju komunistične doktrine na način, kot je primeren za dotično starost. Udeležba je obvezna in komunisti Re trpijo nobenih izgovorov. Vsi vidni nasprotniki komunizma pa so bili poslani v posebna taborišča “za prevzgojo”, kjer so izginili brez sledu. Rdeča vlada ni sodila javno svojih nasprotnikov. Po mučenju jih je dala pobiti na tihem. Ječe zato niso več potrebne. Vse delo opravijo taborišča za prevzgojo. Nesrečnike v teh taboriščih mučijo voditelji taborišč, ki so navadno mladoletni. Neka'žena, ki je na čudežen način zbežala iz takega taborišča, je pripovedovala škofu Seitzu, da je videla na stotine in stotine ljudi v teh taboriščih, ki so bili zviti v klopčiče, noge in roke tesno zvezane skupaj i bodečo žico. Videla pa je tudi, da je iz zemlje gledalo veliko število glav nesrečnikov, ki so bili zakopani ^o glave v zemljo. Nekateri cd teh so še kazali znake življenja. Nekemu diplomatskemu zastopniku, ki se ie odpravljal iz dežele in ki ga škof ni hotel imenovati, ;e vaj izročila spomenico: “Zahodni svet, pridi nas osvobodit, to pot se bomo borili zares.” To je nekaj povzetkov iz pričevanja škofa bivšega simpatizerja komunistov. Pričevanje je bilo za poročevalske agencije v zahodnem svetu nezanimivo in so šle mimo. Ker so ugotovitve neprijetne in udarjajo na vest Zahodnega sveta, zato je najbolje ne govoriti ali pisati o njih. Bolj “sodobno” je pisati proteste proti tistim, ki si v svobodnem svetu še drznejo preganjati komunistične atentatorje, morilce in organizatorje komunističnih revolucij. Tako naj bi tisti, ki branijo svobodo proti komunističnemu nasilju “teptali osnovne človeške pravice”. Niso pa prizadete osnovne človeške pravice tam, kjer ljudje živijo pod komunistično diktaturo brez vsake svobode in kjer komunisti zakopavajo žive svoje nasprotnike do glave v zemljo in jih prepuščajo počasnemu umiranju. Ali se zahodni svet še zaveda, kaj so osnovne človeške pravice? Ali se še zaveda, kaj je svoboda? In končno, ali je sploh še krščanski? M. S. BESEDA IZ NARODA. MfSMi Lipa zelenela i®, CLEVELAND, O. - Ce pogledamo na zemljevid mesta Cleveland z označbo področij strnjenih narodnostnih naselbin, mora vsakemu takoj pasri v oči majhno, belo označeno področje, ki se je kot lastovičje gnezdo prilepilo na obrobek središča mesta — downtown. Razteza se ob obali do približno 72. ceste na St. Clair ju z zunanjim robom ob Superior Ave. Vseokrog je mapa označena s črno barvo. Ta predel je po vsem Clevelandu znana slovenska naselbina. Kot nebeški varuh kraljuje v sredi te naselbine cerkev sv. Vida, navštric čez St. Clair se tiska najstarejši slovenski časopis na svetu “Amerikanski Slovenec”, glasilo Ameriške Slovenske Katoliške Jednote, in najstarejši slovenski dnevnik na svetu “Ameriška Domovina”. V neposredni bližini proti vzhodu priča o slovenstvu te naselbine mogočni Slovenski narodni dom na St. Clair ju. To je Slovenija v malem. Tukaj lahko vse kupiš v slovenskem jeziku: knjige, obleko, obutev, ; pohištvo, hišo, železnino, hrano,1 v restavraciji ali'gostilni prijaz-jno postrežejo v slovenskem jeziku; v slovenskem delu .St. Clairja že brstijo mlade lipe, simbol slovenstva. Najbrž ni zlepa nikjer — niti v Sloveniji — na tako majhnem koščku o-zemlja zgoščenih toliko slovenskih kulturnih, verskih in narodnih aktivnosti, kakor je v tej naši slovenski naselbini ob St. Clairju v Clevelandu. ZDA praznujejo v tem letu 200-letnico neodvisnosti, naša slovenska naselbina v Clevelandu bo kmalu obhajala 100-let-nico. 2e 50 let napovedujejo, da bo propadla, slovenska beseda in slovensko petje da bo zamrlo, a vse je še ostalo živahno in aktivno kot kdajkoli, ge premalo je nedelj in dvoran, vse je vedno zasedeno. Tako nas sedaj za soboto, maja, vabi pevski zbor KOROTAN na svoj koncert, ki bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Korotanov koncert vedno privabi Slovence od blizu in od daleč. Dve pomembni slovesnosti bosta zajeti v tem koncertu: šega, kot kar že fmamo tukaj! I Pevski zbor Korotan ima 80 pevcev in pevk, ki obvladajo Ježke skladbe ter z občutkom in Ifineso zapojejo vedno priljub-Tjene slovenske narodne pesmi. | Ogromna razlika pa je v prizadevanju pevskega zbora v tujini ali pevskega zbora v domovini, da dosežeta enako višino v pevskem podajanju. Večina mladih pevcev in pevk Korota na še nikoli ni videla Slovenije, a vendar se znajo v petju vživeti v. slovensko dušo. Izbira pesmi za ta koncert je zelo posrečena. Zadovoljila bo ljubitelje petja slovenskih narodnih pesmi in tudi bolj kritične poslušalce umetnih melodij. Za 200-letnico ameriške neodvisnosti pa bodo zapeli “America the Beautiful”, “My Country” in “The Star-Spangled Banner”. Več odličnih gostov je že obljubilo, da bodo prišli na Koro-tandv koncert, med njimi tudi bivši senator Frank Lausche. Koncert bo v soboto, 1. maja, ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. / Clairju. Ko bomo tisto soboto šli proti Narodnemu domu, bodo lipe na St. Clairju že v živem pomladnem zelenju, v dvorani pa nam bodo Korotanci zapeli tisto otožno in preroško vzpodbujajočo slovensko narodno “Lipa zelenela je...” Pojdimo v Korotan — h Ko-* rotancem na koncert! Jože Melaher ¥©liko8i®ŠRS inisff CLEVELAND, O. — Na “stari kraj” se vračajo spomini posebno o Veliki noči. Na Tiho nedeljo so v cerkvi zakrili vse križe, kar naj bi bil spomin na' čas, 'ko se je Kristus skril pred množico. Na Cvetno nedeljo so blagoslavljali butare v cerkvi; Cvetna nedelja je spomin na Kristusov zmagoslavni vhod v Jeruzalem na pohlevnem osliči!, pomladanski i ko mu je ljudstvo vzlikalo “Kozana sinu Davidovemu .. Na Veliki četrtek smo se spominjali zadnje večerje, na kateri je Kristus napovedal, da ga bo eden od navzočih izdal. Izdaji s poljubom je sledila trage- ‘Zgodovino; treba je samo pogle- ! dati v našo stvarnost 30 in več let nazaj. Pogledati med nas same in odgovor je jasen kot na dlani. Vračajo se srebrniki in kupujejo se vrvi, svet pa se trese v svojih temeljih. Ne bo se podrl, kot se ni tedaj, podrle se bodo le mogočne zgradbe; pojavili se bodo in so se že Judeži, ki za ceno 30 srebrnikov “izdajajo nedolžno kri”, obenem pa si kupujejo vrv, kot zadnji izhod .. . ■ V vsej tej neizbežni drami najdemo še vedno Jožefa iz A-rimateje in druge njemu podobne Samarijane, da hočejo po svojih skromnih močeh pomagati tistim zapuščenim revežem, ki so “padli med razbojnike”, in ljudje, ki bi jim morali pomagati, gredo mirno mimo njih po svojem poslu ... Velikonočni čas je čas premišljevanja in čas našega življenjskega inventarja. Ni samo čas za obujanje spominov na te praznike v starem kraju; je tudi čas, da se spomnimo svojih “bratov v Kristusu”, katerim je življenje prineslo samo Veliki petek in jih je oropalo za Veliko noč, za vse dobrote vstajenja, življenjske pomladi. Spomnimo se jih, zakaj tudi mi sami ne vemo, če nam življenje ne prinese njih usode za kazen, ker smo šli mimo svojih soro-jakov v nesreči in jih prepustili v oskrbo “nižji kasti” Samarijanov — tujcev! Preživeli domobranci v Clevelandu vsako pomlad (in jesen) priredijo spomladansko zabavo, katere dobiček je namenjen invalidom, z večerjo in plesom, na kgterem igrajo'vsem dobro poznani “Veseli Slovenci”. Letošnja prireditev bo 24. aprila, vsi ste iskreno vabljeni! Naši invalidi životarijo nad, 39 let po različnih delih sveta in počasi umirajo, pozabljeni premnogokrat tudi od tistih, kateri se morajo njim in to samo domobrancepi zahvaliti, da so živi. da so danes na dobrem položaju v svetu. Lahko se vozijo na obisk domovine, lahko plačajo visoko vstopnino za orkestre, ki prihajajo iz domovine, z domovinsko sentimentalnostjo nabirajo lepe dolarje za pomoč slovenskemu titofilskemu časopisju v Ameriki in drugod in tako pomagajo sami kopati grob ideji, zaradi katere so šli iz domovine. Naši invalidi ne tožijo, ne prosijo, ker prosjačenje so vedno smatrali za nekaj človeka nevrednega. Borijo se z življenjem, ker živi pod žemljo ne morejo. Pozabljeni od sveta, ki jih ne razume, ki jih je sprejel le iz usmiljenja, ne pričakujejo ne njenih agentov, ki med nekdanjo politično-ideološko emi- KULTURNA KRONIKA | Gašperja. V zadnjem prizoru, [ki je bil malce raztrgan, je morda njegov konec prišel prehitro. Omenil bi še, da je bil nož, o-zirema še bolj nožnica, nevaški. Kočarico Marušo je dobro igrala Mojca Slakova, ki se je koj tudi znašla kot kovačeva žena. Odigrala je tako dve vlogi. Prav tako je dve vlogi opravil tudi France Zalar, ki je bil odličen oštir Grozdek in za spoznanje slabši prvi lovec. Divjega lovca Janeza je močno postavil na oder Peter Dra-Sin kočarke se je v Ijubez- “Divji lovec” V nedeljo, 11. aprila, popoldne, je dramsko društvo Lilija v Slovenskem domu na Holmes Avenue postavilo na oder Finž-garjevo dramo “Divji lovec” v režiji Srečka Gaserja. Dve stvari sem na moč dojel. |Sar- ^ Prvič: z izjemo dveh starih j uiel z gruntarsko hčerko in igralcev so bili vsi drugi mladi ljudje, z lepim jezikom in dobrim naglasom. Drugič: romantika mladih Finžgarjevih let po- to je bilo v starih časih skoraj kakor greh. Finžgar je to ljubezen obremenil še z dekletovo prisego. Dejansko je ni vezala, staja starožitje, katerega vred- ^ Janezu pa je podrla še zadnjo nost je bolj v močni gorenjski j vof)a Zgodba “Divjega lovca ' besedi kakor v literarni umet- za igralca ni lahka, za mladega aosti. ^igralca še posebej ne. Prav za- “Divji lovec” postaja bolj A^jo tega sem prepričan, da e pravljica z grenkim koncem. I Petru Dragarju lep igralski Vaškega župana Zavrtnika j e , talent, odigral stari igralec Ivan Jako- j Vaškega reveža Tončka je u-min. Skopega gruntarja, poseb- podobil res odlično stari igralec no njegovo norost, ko se mu je Ivan Hauptman. Res, da mu gre življenje sesulo, je odlično podal. Majdo, njegovo hčer, je igrala mlada Metka Kmetič. Igralka ima lepo mero nadarjenosti in zelo lep nastop, beseda ji gladko teče in gibanje na odru ji ni delalo težav. Prav tako je dobro obvladal oder in besedo Janez lominc, ki je oblikoval Lisjakovega la pomladanski taeerf “Slovana” 200-letnica neodvisnosti ZDA in ’dija, ki je pretresla svet v nje-sam pevski zbor KOROTAN ob-I govih temeljih. Izdajalec Juda haja letos svoj srebrni jubilej. ! Iškarjot je 30 srebrnikov veli-V tem vabilu na koncert ni i kim duhovnom vrgel na tla v primerno opisovati 25-letno delovanje pevskega zbora ' Korotan, z veseljem in ponosom pa lahko rečemo, da se je pevski zbor Korotan v teh 25 letih povzpel na prvo mesto kot najmočnejši in najbolj reprezentativni slovenski pevski zbor, v Severni Ameriki. Med slovenske izseljence prihajajo iz domovine razni . pevski templju in se šel obesit. . . Pobrali so srebrnike in z njimi kupili njivo za pokop tujcev. Ti srebrniki so še po dva tisoč letih simbol izdaj alstva, hinavščine, nezhačajnosti, vsega naj-nižjega. S srebrniki si Judež ni kupil vrvi, na kateri se je .obesil. Vrnil jih je velikim duhov-mikom in farizejem. ansambli i Ali se je svet v teh dva tisoč gracijo najdejo nih bedakov” v podporo rdeči stvari. Ti, ki to bereš, premisli, presodi in se odloči! Zavedaj se, da ta večer in ta prireditev je ena edinstvena slovenska dobrodelnost, katere dobiček gre našim invalidom. Zavedaj se, da so v prvi vrsti potrebni tvoje pomoči lastni bratje, katerih zasluga je tvoja svoboda! Premisli in presodi sam, kje se tvoja dobrodelnost začne in kje se konča tvoja dolžnost! Odločitev sama bo ' dokazala, kje si in kdo si! V Slovenskem domu na Holmes Avenue v Clevelandu se bomo zbrali 24. aprila. Naši invalidi se bodo 1 s teboj veselili življenja, kakršnega niso nikoli poznali in ti boš izpolnil del svojih dolžnosti! Odbor DSPB “Tabor” Cleveland Finžgar sam na roko, saj dobršen del kmečke modrosti položi v usta vaškega reveža. Vendar je Hauptmanova spretnost podoživljanja ustvarila prijeten lik vaškega berača in posrednika med Janezom in Majdo. Dobro stopa v očetovo gaz Tone Hauptman, ki je igral vaškega kovača. 2e pravo nagla-šanje besedi kaže, da igralec zna podoživljati zgodbo. Tudi kmetje so bili dobri. Ježa je igral Ivan Kosmač, Gabra M^rko Jakomin, Eržena Tomaž Slak in Rozmana Rudi Hren. Spet štirje, s katerimi režiser ne bo imel veliko- težav. Posebno močan v besedi se mi je zdel Eržen. Vseh vlog se ne morem dotakniti, saj je igralcev bilo blizu trideset. Naj zapišem, da je gostaškega sina Tineta dobro odbil Edi Mejač, vaški dekleti CLEVELAND, O. — Mrzlo vreme in sneg, ki ovirata promet in sta v nadlego voznikom, ki hitijo na delo v svoje službe, sta. vsaj upamo, za nami. Zgodnje cvetlice se že veselijo toplejših dnevov, kot se jih mi. Pomladanski koncerti naših pevskih zborov so v teku ter se bližajo koncu. V našem mestu j Mici Sejnowski in Ani Zalar. Cleveland in okolici je teh kar!Poleg teh dveh so nastopile še lepo število. Moški pevski zbor i Mimi Režonja, Marjanca Haupt- Slovan” priredi svoj običajni koncert v nedeljo, 25. aprila, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu, O., ob sodelovanju hčerk in žena pevcev zbora. Med temi so mla-!^da dekleta, ki izhajajo že iz tretje generacije naših naseljencev. One bodo zdaj drugič sodelovale v zgodovini našega zbora. Na programu je 23 pevskih točk, ki jih je skrbno izbral pevovodja John Rigler skupaj z v ta namen izvoljenimi pevci. Med njimi so narodne in klasične pesmi v slovenščini in angleščini. Nekaj izmed teh v o-beh jezikih, je v proslavo 200-toiiko “koristpetnice Združenih držav Ameri-* Eno petino gre v nič WASHINGTON, D C. — Oko- li eno petino vsega pridelka kot kulturna izmenjava med letih kaj spremenil? Ako hoče domovino in izseljenci. Mirno mo biti realisti, moramo prizna- hrane uničijo razne vrste, živali, mo ,ahko trdimo, kar je doslej od ti, da nič. Ako hočemo najti še predno je na razpolago za u- naprodaj po'$1.50 pri vhodu v 4o nedeljo je to napravila. ke. Od celotnega programa bo podal moški zbor 17 pesmi, vključno moški kvartet, mešan zbor pa 6 pesmi. Naš pevovodja J. Rigler se zelo trudi, da bo nastop pevcev in pevk v naj večje zadovoljstvo navzočim. Vse pesmi so skrbne naučene za nastop. S prihodnjim koncertom v jeseni bo praznoval zbor “Slovan” 40-letnico delovanja. 2e sedaj se pripravljamo, da bo proslava obletnice v večjem obsegu; ker bo več časa za pouk in pripravo programa, bo nekaj posebnega. Pomladanski koncert se prične ob štirih popoldne, po programu bodo na razpolago okrepčila, za kar skrbe naše . pridne žene, dekleta in moški. Za ples bo igral Markic-Zagar orkester. Vstopnice za. program stanejo $2.50 in jih lahko nabavite pri vseh pevcih Slovana ali v klu-bovih prostorih SDD pri Bobu Bazdi in soprogi. Vstopnice sa-za ples po koncertu bodo man, Bernardka Jakomin, Mari Volčjak. Za vse moram zapisati, da so čudovito lepo okrasile oder in vsem starejšim gledalcem okrepile upanje, da slovenska beseda še v mnogih mladih trdno gori. Drugega lovca je dobro opravil Nej če Slak, ki je bil tudi med fanti s Francitom Tomincem vred. Huda biriča sta bila Štefan Režonja in Tomaž Ga-ser, prijeten pastirček Jurček pa Jožko Gaser. Za godca v Grozdov! oštariji sta bila Jože Križman in Srečko Gaser. Maskiral je dr. Milan Pavlovčič, ki je imel pomočnike v Metki Hauptman, Stanetu Grdi-nu in Likozarjevi Katki, šepe-talka je bila Julka Zalar, za luči pa je skrbel France Hren. Oder je bil zelo lep in za njegovo opremo so skrbeli Slavko Štepec, France Jenko, Ivan Kosmač in Ivan Hauptman. Veliko delo režiserja pri tolikih igralcih je dobro opravil Srečko Gaser. Še enkrat zapišem:1 skoraj vsi igralci so bili mladi ljudje. In še rečem: dokler so mladi ljudje pripravljeni hoditi na vaje, dokler čutijo, da je kulturna vrednota velika vrednota, dokler jim slovenska beseda na odru ne dela težav, dotlej še ni treba s temnimi očmi gledati ^ bodočnost. Odšli bomo mi — stara igra — nova igra mladih sil pa bo lahko še dolgo cvetela po naših odrih. Treba je te mlade igralske sile podpreti, jim na blag način odpirati pota v našo kulturno zakladnico in jim po-, kazati hvaležnost za delo, ki ga opravijo. Nabito polna dvorana pretek- Wy^UV: '..PRIL 15, 1976 ivan Cankar: "Pastirica Urška", knjiga o Svati gori Zora Piščanc, katoliška piša- lika verska mlačnost; duhovniki ! teljica, se je rodila v Trstu —j so bili na splošno brezbrižni, v Barkovljah (1912) in obiskovala!njihovo živlgenje je vdirala ve- SMRT IN VSTAJENJE Ko sem bil otrok, sem rad zatemnil. Ta oblak je bil rdeč 0§ledoval podobe križevega'prah, kri je vpila do nebes. P°ta na mračnih cerkvenih ste-j In vse je utonilo v njem, vse r;ah. V osamljenem hramu, hla-1 je izginilo, ničesar več ni bilo, ^em jn tihem, v ozračju, ki je!on sam je bil, prav sam v tem Se vse dišalo po jutranji maši, j neizmernem, krvavem oblaku. Molitvah in kadilu, so podobe j Otrok je bil, ki je objemal težek oživele, stopile so iz okvirov in;križ. Omahoval je pod njim, govorile na glas. Njih povesti! opotekal se in padal, da se je s° bile polne žalosti in hkrati I zasolzil kamen, ko je poljubil Polne tolažbe. Iz daljnih krajev njegovo čelo. Tako je šel v neus- moljeno smrt. Kakor seže bela s° bile in iz daljnih časov, pa Vendar so bile tako žive in res-Pične pred menoj, kakor bi ne J^ogle biti nobena zgodba, ki bi s° vršila ob belem dnevu, telesno in šumno vpričo mojih oči. , lodal sem oblačila, kakor jih 'j ud 6b niso več nosili, halje in jo-P’oe, bele, rdeče, pisane, s tra-°vi in pentljami našarjene; ali Vendar se mi ‘ta oblačila niso ^ela prav nič tuja in neznana, .eihveč čisto domača, kakor bi •n srečaval na cesti vsako uro. ^el sem obraze, divje, zagorele, J hvonose, žehteče brezsrčnosti, °bo in sovraštvo, pa se jih ni-^erri bal, mi nikakor niso bili ‘a2bojniki iz jutrove dežele, ki j*0 Prišli žalit in ubijat, kar je ljubega mojemu srcu. Zdelo St rni je, da sodijo poleg, h Kri-S Us_u in Materi božji, kakor sen- roka v noč, je segel njen pogled do njega, se je iz jezera njenih oči prelilo sonce v sonce. “Sin moj, ti ljubi otrok moj!” Komaj je videl to roko, to lice, te oči, komaj je slišal ta glas, meščansko šolo pri Sv. Jakobu. Tu je bil za profesorja Ivan Volk, tudi sam pisatelj, ki je najbrž odločilno vplival na njeno poznejše pisateljsko ustvarjanje. Njen prvenec je novela “Petnajstim v spomin” (1944), med zadnjo voj siko, ko je začela pisati v Goriški list. Druge njene povesti je nato izdajala Goriška Mohorjeva Družba: “Cvetje v viharju (1953), povest iz medvojnega časa; “Dom v tujini”. (1958), življenje tržaške (njene) je takrat, za mojih otroških ni bilo trpljenja več, ne trnovega venca več, ne križa več. Visok in lep, brez krvi in brez ponižanja je stopil k nji, da bi jo potolažil; ker njena bolečina je bila večja od njegove. Zdaj, v tem strašnem času, ga vidim živega tik pred seboj, vidim ga tisočkrat in stotisočkrat. Njo vidim, žalostno mater, tudi njo tisočkrat in stotisočkrat. človek gre na Golgoto, da bo trpel in umrl in da bo vstal poveličan. Zvonovi so utihnili Poleg luči in da bi te silne j^Vesti ne bilo brez njih. Raz-’ v ch sem glasove, nikoli zasli-Saile, iz brezna vpijoče, krik in Vl*šč, zasmeh in zmerjanje in žensk iz Jeruzalema; nobene j6sede nisem razumel, ali vse občutil in presunile so mi L,So- Tako sem. hodil v svetem ruku od postaje do postaje ter 111 gledal in poslušal živo zgod-j °’ ki mi je bila zmerom draga 2rnerom strašna. Na Veliki četrtek so zvonovi u±hniliv “zavezali so jih” v spomin Kristusovega trpljenja, namesto njih so se oglasile raglje. tiho nesel težki Čudna tihota je tedaj legla na slovenske vasi. ^ Sredi med zagorelimi, kriče-Pio obrazi se je tiho svetilo ^ njega, ki je 1Z' Takrat še nisem videl nje-^0Ve lepe brade, od krvi in pra-°skrunjene, nisem, še ugledal Jugovih velikih, mirnih, svetlih ^ k ki so vse vedele. Mislil sem, a le majhen, ubog otrok, ki so i 11 kili brez usmiljenja naložili Jme’ devetkrat večje od njega! preskugan|a kemikalij za J e omagoval pod njim celo miičevaljje š k O dijivega Sredstva prefs mrčesu preslab® preilciišesia ^°eni Simon iz Cirene. Bos je , ^ otrok, ki je nosil križ, in tudi tako krj 8 njegovih, teh sirotnih, prej j belih, se je držala strnjena , Roke so objemale strašni v. lri rokavi rdeče halje so se 1 nazaj prav do komolcev, da khtj. se svetile v soncu iste otroške in še na teh čistih lahteh cvetele rdeče kaplje kakor na polju. Na glavi je nosil iz mrčesa v poljedelstvu so po izjavah strokovnjakov ali preslabo izvedena ali pa njihovi podatki nezadostno n porabljen L Posledica tega je, da ljudje uživamo . mnogo zdravju nevarnih jedi. ven --- WASHINGTON, D.C. - Sku- G trnja spleten, izpoa; pjna znanstvenikov, ki so bili kanei^a 3® kakor iz stoterih :zaiDolSieni pri Zvezni agenciji za ^ §hc brez milosti lila bolečina | varovanje okoija) je opozorila je 2f°’ na lica in na 0C1’ da se! oblasti in javnost na preslabo celo n ila njili nebeška luc’ in in premalo zanesljivo preskuša-WauStniCe’temedVSemiVe'inje kemičnih sredstev proti 3 blagoslovljene. ! škodljivem mrčesu v poljedel- ^ štirinajstimi podobami, ^ Ta sredstva preskušajo la- : So se vrstile po mrzlih stenah , b0^0^1 druzb’ kl Jlh izdeba" i^raku in tišini ter se prijazno ieJ°- in laboratoriji, ki so za to °dkritosrčno pogovarjale z posebno najeti. kadar sem bil z njimi ( Te kemikalije preidejo v hra-k,!71- je bila mojemu srcu naj-!310 in z ni° v 'človeka, Preneka-l:Ja četrta postaja, tista, k j er, t ere od teh kemikalij naj bi mle eča JC2US svojo žalostno ma- j škodljive človekovemu zdravju, r- Ipa jih kljub temu izdeluieio. izdelujejo, ona, Mati božja, je imela prodajajo in uporabljajo. Zvez-byt0 otroški obraz.'Droben je na vlada dovoljuje namreč iz- V ’ Zel° ozek in bel in dvoje ^vlkih je Sijai0 iz njega, Se0.3e globokih jezer, v katerih ^ Cepetaje ogledovalo viso-do) S'0riCe- Oblečena je bila v Si,T° sinjo haljo, prepasano s . .ClrrL temnomodrim pasom, in bil, dovolj uje deiavo in rabo teh kemikalij na temelju poročil družbenih in najetih laboratorijev, ki pa svoje preiskave ne izvajajo dovolj temeljito, kar zadeva človeško zdravje. Strokovnjaki so v svojih iz jaso ula odsevala na licih, da‘vah pred Senatnim odborom u-“Ha še nežnejša in bledejša. gotovih, da so nekatere jreiska- lika posvetnost; težo verske vzgoje so nosile prav slovenske matere; in povrh vsega še protestantizem, ki je hotel ljudstvo “otrezniti” tudi verskega čustvovanja. Ker ste zgodovinska poročila iz tistega časa dobro preučili, ste gotovo tudi opazili, če se je po prikazanju začutilo med našim ljudstvom poživljenje vere? Res, začutilo se jel In še kako! Po deželi je zavel nov verski prerod, da se je zdelo, kot da bi prišel nov vihar.. Ljudje so pri-družine v pregnanstvu v Italiji bajali z vseh strani in začeli gra-za časa fašizma; “Andrejka”jditi božji hram nad Gorico na (1970) roman o ljubezni dveh j Skalnici, ki se odslej naziva mladih ljudi med zadnjo voj- Sveta gora. Pomishmo samo, da sko; “Na obalah morja” (1975), ^so cerkev postavili v treh letih, ljubezenska povest o kapitanujyso zidavo in tramove so mo-: in dekletu, ki ga pričakuje do- j rali .na goro znositi, kajti tam r*13- j ni bilo ne dreves in ne primer- Zanimivo je, da osebe v njeni 'nega kamenja za gradnjo. Da se povesti nikakor niso izmišljene, bo cerkev sploh sezidala, so dvo-ampak resnični življenjski liki. imiii ce]o trezni “uradniki” in Dejstvo je namreč, da imajo csl0 župniki zmajevali z glavo. naši slovenski ljudje več idealiz-',Grof j e pa so se jezili, češ da ma, ko pa ga hočejo videti pisci, j ljudstvo zanemarja polja. Pa ni ki bi hoteli umetnosti na ljubo'nič pomagalo, cerkev se je zi-opisovati resničnost brez olep- dala. šavanja, pa je v njih delih piavj zgodovinska poročila iz zaradi tega lesničnost sama eno-j j.jS£ega £asa kaj pripovedujejo stranska in bolj črna, kot je v 0 tem> kako je cerkvena in svet-resnici. jja ob;as{ nadzorovala dogodke Zora Piščanc, ne da bi se ogibala opisovanju tragike, vendarle ohranja toliko svetlobe in krščanskega upanja, ki skozi in skozi preveva dogajanje v njenih delih; poglobi se v življenje idealnih ljudi in njeno podajanje izzveni milo in lepo, skoraj v poezijo. Pred časom pa je pisateljica začela pisati knjigo o pastirici Urški Ferligoj, pastirici na Skalnici (Sv' gori) pri‘ Gorici, ki je leta 1539 videla Mater Božjo. Zakaj se je lotila pisanja te povesti, smo jo vprašali: Povedala nam je: — Daši sem o tem že sama razmišljala in se deloma, tudi pripravljala, šem se dokončno odločila zato, ker so me z več strani opozarjali, da je tako delo slovenskim ljudem potrebno. na Sveti gori in potrdila Marijino prikazanje? Listine so bile shranjene v oglejskih arhivih, ki pa so bili preneseni v Benetke. Goriška je takrat pripadala cerkveno oglejskemu patriarhu. Toda listine so bile v Benetkah uničene v požaru. Lahko pa jih je tudi še mnogo neodkritih, ker jih je doslej po arhivih komaj kdo iz-kal. Toda zanesljivost prikazanja je zgododovinsko nedvomno povsem zanesjiva. To potrjuje prav čudežni vihar navdušenja, ki je zajel deželo. In to, podobno kot v drugih takih primerih, na pričevanje preproste pastirice Urške, ki je bila.vedno znova rešena iz ječe po obtožbah, da dela med ljudstvom nemire. Cerkvene preiskave pa tudi niso bile nič manj stroge, VELIKA NOČ Zazibal se je v limčh zvon in pesem zvonka mimo koč je šla pojoč in vriskajoč do rajskih vrat pred božji tron. Kot sonce iz noči, kot roža iz prsti, kot plamen čist in kot kristal Zveličar je iz groba vstal. S pobožno pesmijo zvonov, z dehtenjem rož, z drhtenjem njiv je kot sejalec večno živ vsem skupaj dal svoj blagoslov. Mirko Kunčič Za najjbolj uspelo povest imam “Andrejko”. Čeprav se na prvi pogled zdi, da so osebe v njej preveč idealne, je pripoved v bistvu resnična. Dva mlada zaročenca, ki ju je usoda zbližala, postaneta žrtev hude pomote in partizanske obsodbe. Pisanje mi je podoživljanje, ki me tako gane, da napisanega ne zmorem več prebirati. — Romanizirana povest “Andrejka” je izšla pri Goriški Mohorjevi. Pri njej bo izšla, kot upam, tudi “Pastirica Urška”. Iskrena Vam hvala za pogovor in mnogo uspeha! M.L. in K.H. Urška ferligoj je doslej edina kot pa so danes. Prav oglejski oseba, ki je govorila z Manjo v pa^rjar].1 Grimani sam je daro-slovenskem jeziku. Marijine be-; val milostno podobo za Sveto sede, kot jih ponavljajo vsi zgo- g0r0j kjer stoji še danes. In prav devinski spisi iz tega časa, so. (jo danes nis0 prenehala usliša-Reci ljudstvu, naj mi tukaj nja na priprošnjo Svetogorske hišo sezida in me rnilosd prosi; ,j^rayice Veren človek pa prav Kakšen diih časa je vladal ta- tako ne more verjeti, da bi Bog krat, ko se je Marija prikazala!sam dopustil češčenje Božje Ma-slovenski pastirici in jo nagovo- J tere tam, kjer se ni prikazala. rila? V1 kakšni stiski so bili takrat slovenski ljudje? Slovehski človek je bil takrat In še to je čudovito: Da smo bili Slovenci med redkimi narodi, ki jih je Marija počastila s prika- v posebno veliki stiski: turški j zanjem eni njihovih hčera, ter navali, dasi v Urškinem času na!jo v slovenskem jeziku nagovo-Primorsko samo niso več pose- rila. gali; nadalje kmečki upori, zaradi velikega izkoriščanja gro- Prepričani smo, da boste tudi s povestjo o “Pastirici Urški us- fov ... Še hujša pa je bila du- peli in da bo to doslej edina in hovna stiska. Razmere v času; edinstvena povest o. Sveti gori. tridentinskega cerkvenega zbora; Katero med svojimi deli pa so splošno znane in tudi v naših ; ocenjujete za najboljše? Kdo slovenskih deželah je vladala ve- j Vam knjige izda? v Jssepfi J, Peshei mrl V 97. letu starosti je v četrtek, 18. marca 1976, umrl na Ely, Minnesota, dolgoletni, zve-si zastopnik Ameriške Domovine Joseph J. Peshel. Blagi pokojnik je bil rojen j leta 1879. Na Elyju je živel 60 Tet. Bil je zaveden Slovenec in ! dober Amerikanec. Udejstvoval 'se je na kulturnem in društvenem polju. Bil je ustanovni član , Ameriške bratske zveze' in igral važno vlogo pri njenem napredku, ki se je razvila iz majhne j organizacije v veliko bratsko i podporno zvezo, j Za Ameriško Domovino se je trudil mnogo let, ji pridobival naročnike, pobiral naročnino, o-smrtnice, voščilnice in oglase ter dopisoval v list. Sproti je poročal o slovenskem življu na Elyju. Bil je neomajni steber slovenskega pionirstva, dokler mu niso pred nekaj leti opešale moči. Joseph J. Peshel je odšel v večnost bogat na dobrih delih. Imel je čuteče in dobro srce za svojega bližnjega, predvsem za lodne slovenske brate in sestre. Povsod in rad je pomagal z dejanji, s prijaznostjo in ljubeznivostjo. Bil je zvesti sin slovenske matere. Žal nimamo njegovih osebnih podatkov in žal nam je tudi, da nam vest 6 njegovi smrti ni bila preje sporočena. Spoštljivo pa se klanjamo njegovemu spominu in njegovi pošteni vdanosti in predanosti Sloveniji in Ameriki! Naj mirno počiva! R.I.P. AMERIŠKA DOMOVINA Vnema za tablete Center za mentalno zdravje psihiatrične bolnice v Ljubljani je objavil, da so Slovenci “narkomani posebne vrste”. Lekarne in veledrogerije so v minulem letu prodale 90 milijonov tablet proti bolečinam. Te se dobijo brez zdravniškega recepta. V tako velikih količinah postanejo nevarne za zdravje. Med temi tabletami prednjačijo plivadon in phenalgol. Lekarne bodo uvedle strožja merila. Pomanjkljivo šolanje Tri desetine v Sloveniji zaposlenih delavcev nima dokončane osnovne šole (okrog 200,000). Delavske univerze zajamejo letno le okrog 6000 učencev. Ob analizi tega dejstva so Delavske univerze sprejele nov program učenja, s katerim bodo zajeli večje število delavcev m jim obenem omogočili lažjo u-deležbo na tečajih. Razstava v Ljubljani SLO VEI%II-I- nulem letu je tu bilo zabeleženih 58,000 nočitev. K temu so pripomogla dobro urejena termalna kopališča. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije’' vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Zakon o obvezni sterilizaciji v Indiji odložen BOMBAY, Ind. — Državna zakonodaja Maharastre je pretekli teden odložila za najmanj tri mesece razpravo o obvezni sterilizaciji staršev, ki imajo že tri otroke. Zakonski predlog je predvideval za one starše, ki imajo tri ali več otrok, pa bi odklonili sterilizacijo, globo in zapor poleg prisilne sterilizacije. i Jože Kološa je imel v Mestni galeriji veliko razstavo svojih umetniških fotografij. Z izrednim umetniškim posluhom za j človeka in življenje je prikazal j umetnije iz rodnega Prekmurja ' in istrskega okolja, kjer sedaj : živi. Slikarstvo, grafika in uporab- ! na umetnost so fotografiisko u- i metnost potisnili v kot, Žal smo j Slovenci na tem področju za- j ostali in prav zaradi tega smo še 'bolj veseli tega dogodka. Nagrada voznikom avtov Zavarovalnici “Sava' in “Maribor” sta z novim letom uvedli nov sistem zavarovanja avtomobilov. Vozniki, ki so v minulem. letu vozili brez prometne nesreče, dobijo ob obnovitvi zavarovanja 10G popusta, kav se lahko stopnjuje do 40%. KUPUJTE Svoji k svojim! VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA IN OBUTEV P KI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH. Carst Memorials [(raška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo S/L 481-tTT’ MALI OGLASI Motel v Podlehniku V Halozah ob novi cesti, ki je najkrajša pot s severa Evrope na Jadran in Bližnji vzhod, dokončujejo motel s sto ležišči in 360 sedeži. Zgrajene, so tudi garaže za potnike in bencinski servis z mehanično delavnico. ve zbrale dovolj podatkov, da pa ti niso zadostno uporabljeni, ali pa so celo že preiskave same nezadostne. Tako naj bi bilo od 25 poročil, ki jih je proučil 'pr. Reuber o takih kemikalijah, le eno “zadovoljivo”, vsa ostala pa slaba. Očitno je potrebno, da zvezne .... ____oblasti prevzamejo preskušanje ■p ecina je večja od moje?” Ob Teh kemikalij v lastne roke ali pr.1, ie stala, ko je prišel mimo. j pa poskrbe za skrben nadzor lSel je mimo silen oblak, ki,nad njihovim preskušanjem vI-vo.g -i v-> iiij ;Vo lom Irior GGk vj rsd vrl a i .»ekf podobi v stari vaški s vi je imela srce presunjeno pjl^drrieriTni meči in, ko je sto-k okvira so se na rahlo za-IfciV ^ bl stresli teh mečev jek-krpi i0eniki, ki so imeli obliko j, 2a’ 313 kaplja krvi je kanila srca. Tf bre.^ beli obraz je pričal bof.Solz in brez.besed: “Čigava PODOBA AMERIKE V OČEH TAJSKIH ŠTUDENTOV — Levičarski študenti v Bangkoku, glavnem mestu Tajske, so postavili tablo -s-tole-karikaturo ZDA, od katerih zahtevajo, da umaknejo svoje vojake iz Tajske. Skupine,, ki-so to najvnetejše zagovarjale, so bile pri volitvah v začetku meseca poraz ene in obstoja verjetnost, da bo nova vlada skušala del ameriških čet zadržati na Tajskem. Prejšnja vlada je odločila, da morajo vsi ameriški vojaki z ■ izjemo 270 vojaških . inštruktorjev .do 20. julija 1976 iz dežele. “Cankarjeva založba” — ' 30 let Cankarjeva založba je proslavila svojo 30-letnico. V tem času so izdali 2031 knjig v skupni nakladi 11.5 milijona izvodov. Največ knjig je iz klasičnega in modernega leposlovja. V zadnjem času je izdala tudi praktične izdaje leksikonov in priročnikov. Sodobnim pisateljem so podelili v zahvalo za sodelovanje posebne spominske plakete. Maribor dobil novo bolnišnico Nova mariborska bolnišnica bo kmalu sprejela prve bolnike. S 15 nadstropji je n a j v i š j a zgradba v Mariboru. Prostori in oprema bodo dali občutek domačnosti vsakemu pacientu. Tehnično bo opremljena z modernimi medicinskimi aparati. Nova Gorica dobila nov hotel Po šestletni gradnji hotela “Argonavti” v Novi Gorici so-se končno odprla njegova vrata.; Grajen je v svojevrstnem stilu z mnogimi plastičnimi elementi, j Stroški gradnje so se med tem časom potrojili. HOME FOR SALE 5 rooms, nice for couple, E. 185 St. area. Call 531-2708 (63) Sobe oddajo Petsobno stanovanje s položenimi preprogami, če zaželjeno, tudi z opravo oddajo zgoraj na E. 76 St. Kličite 881-3824 zvečer. ___________ -(61) # . Stanovanje oddajo Na 1081 E. 71 St.1, južno od St. Clair Avenue, oddajo 6-sobno stanovanje, lastni metri za elektriko in plin. Vprašajte za Russ-a, zvečer 843-8033, podnevi pa 241-2044. (68) E. 72 4 large bedrooms, living room, dining room, kitchen & family room. Full basement, brick garage, excellent for large family. $15,900. CENTURY 21 STRUMBLY REALTY 289-8100 (61) Stanovanjc oddajo Pet sob, vse opažene, prostorni grelec, brez otrok in živali, oddajo za $90 mesečno v najem na 1016 E. 74 St. —(60) FOR SALE Four bedroom home, basement. Good neighborhood, Euclid, Ohio, $38,500. Call after 5:30 p.m. — 481-2997. (60) Help wanted Male or Female Moravci uspevajo Pred petnajstimi leti so iskalci nafte naleteli ob vrtanju na BAR MANAGER o Bar Manager or couple to manage bar at Slovenian Workmen’s pome, 15335 Waterloo Rd. Good opportunity for persons with some understanding of Slovene language. Call 442-0142 after S p.m. Or 261-0436. (x) odlične termalne vrelce. V mi-! COOK WANTED soup and sandwiches, 9:30 AM to 1:30 PM, Monday thru Friday. 1301 Marquette 881-5033 (60) e:it_ ii >pPiOgciOi * JANEZ JALEN: Druga knjiga BOBR KOS 'H , ^^ooooooo'CocotKiooceaeiaaoig&oc^aci.aoooooooGooosoo&i' Ostrorogi Jelen številnim mu je ob vrnitvi s tujih voda mladcem in možem svojega ro- napila Jezerna Roža, prav na du ni vedel dati pravega dela. J željo Zorne. Pa že mora takojni Izžgali in stesali so nekaj dreva-j biti. Zavoljo rodu. Naj mladi' kov, ki jih pa že od prej mi pri-j rastejo, čeprav on sam začne manjkovalo. Popravili so staro pri tem usihati. Nak. Druge orodje in orožje in naredili za'mladenke kakor Kaline pa ne potrebo novega. Potem pa —.’mara jemati za četrto ženo. Raj-Res, prav zares niso vedeli nič;ši nobene. pravega početi. J Ostrorogi Jelen ta večer ni več Vreme je obetalo še nadalje spregovoril. Zavil se je v kožuh ostati stanovitno. Pa si je do- in legel. Za njim pa zapovrstjo mislil in odločil Ostrorogi Jelen,! tudi vsi drugi. Brenka je utih-da pogleda z najdrznejšimi in'nila. Ostrorogovcejeobjelspa-najvztrajnejšimi možmi in mlad- nec. Le stražarji so čuli ob krajci do Slanega jezera, do morja.'nih ognjih. hrasta. Ostrorogovci so se hi-tro zatekli v kolobar skal, kjer i jih puščice niso mogle lahko za-! devati. Potem so trikrat zapo-! red divje zarukali in tudi sami napeli loke. Kdor koli se je izmed napadalcev prikazal izza! debla ali skale, je bil brž okrvavljen, če se ni celo zvrnil na tla. Izmed Volkovih je pa samo Pre- £71A tl finis'’ kvitetotiifo sukanega Lisjaka oplazilo vrh tlSll «¥61108 rame. Pa se za rano še zmenil MRAMORS MARKET HE 1-1769 Free Delivery Temnopolti napadalci so se odmaknili. Posvetovali so se, kako bi obkoljenim jezerjanom prišli kako drugače do živega. Ne toliko zavoljo premen j ave blaga kakor zavoljo potov in Kakor bi Vztrajni Volk zavo-1 ' hal nevarnost, je ustavil vrsto * prehodov, da jih spozna. Naj-‘in sporočil nazaj, naj počakajo, j kasneje za pol lune se že vrne. |Sam pa je z bratoma Brestom' Jelen je na hitro'opremil pri- j in Lisjakom in nekaterimi raz- ! foližno polovico svojih moških. \ tovorjenimi hlapci odrinil na-j jih otovoril večinoma samo z i prej 'na izvid, čudno sumljive hrašnom, se dal prepeljati v dre-1 so se mu zdele skale in goščave,; vakih do izvirov Reke izpod' skozi,-katere je bučal veter. previsnih skal za koliščem Dol-. Previdno kakor risi, ki gredo! gogrivega Zobra in se brez obo- skupno na lov, so se Volk in nje-ta vi jan j a pričel povzpenjati po g0vi pomikali naprej. Skrbno' hriboviti trdim navkreber. Mo- so se razgledovali na vse strani, | žje in mladci so si komaj uteg- ko zavoljo bučanja, v vrhovih nih pomahati z rokami z onimi dreves niso mogli s pridom pri- i drugimi, ki so s praznimi dre- sluškovati. , KONG. WAYNE HAy.ES, deva ki odveslali nazaj na domače Zrrrrnk! i tokrat iz Ohia, išče konvene- kolišče. ‘ Volku je mimo ušes siknila; ne delegate v svoji državi, kot Izmed, sinov Ostrorogega Je- puščica in se zapičila v deblo 1° storil sen. A. Stevenson v lena sta hodila spredaj za Vztrajnim Volkom, ki je vodil vrsto, še Grčavi Brest in Presu-kand Lisjak. Rjavi Medved je tokrat ostat doma. Se še ni pov-. sem opomogel od rane, ki so mu j jo bili zadali tatinski bušarji.! Pred Ostrorogim samim je pa' stopal brenkat, Brneči Topol, | Tudi on ny nosil tovora. Oboro- j žen pa je bil kakor drugi. Z lo-1 kom in tulom in sekiro in sulico I in z nožem za pasom. Pa le bolj ! zavoljo lepšega. V boju bi kar nič ne pomenil. Kvečjemu glavo bi po nepotrebnem utegnil izgubiti. Mu je tudi Ostrorogi naročil, naj se brž umakne, če bi kaj zavreščalo, in naj pazi samo' na to, da mu kdo ne razbije brenke, ki mu je visela vrh tula prek pleč. ' Pat za zdaj se ni bilo treba bati spopada: Hodili so po svetu Dol-gogrivega Zobra, ki jim je dovolil po mili volji loviti divjad in jim je tudi opisal pot, dokler jo je p-oznal. Da naj do jezera, ki vsako leto presiha, ne hodijo, jim je rekel, pač pa naj na koncu manjšega jezera, skozi katerega teče reka, pa koj spet zgine pod zemljo, zavijejo čez prelaz na okretni strani. Tam naj bodo pa že bolj previdni. Črnpt-lase ljudi so videli Zobrovci nekajkrat pogledovati izza hriba, potuhnjeno kakor mački. Kar videti jim je bilo, da .niso dosti prida. Naseljeni pa niso zadaj za slemenom. Niže doli nekje | Stanujejo in se do sem le zdaj pa zdaj pritihotapojo. Pa ne za dolgo. Niso nič kaj bojeviti. Ob tistem podolgovatem jeze- j t- Illinoisu. ČE SE SELITE WE WILL BE OPEN EASIER SUNDAY From 303 GREEN GIANT WHOLE CORN . 303 CANS OF TENDER GREEN PEAS 3 for 99c 4 for 99c QT SIZE KRAFT MIRACLE WHIP .... 9 OZ. KRAFT MUSTARD ........... 18 OZ. KRAFT STRAWBERRY PRESERVES 18 OZ. KRAFT GRAPE JELLY ...... 28 OZ. JIF PEANUT BUTTER ...... ...... 79c 4' for 99c ..., . . 89c ...... 79c .... $1.39 2# HILLS BROS. COFFEE .. 3# FOLGERS COFFEE ...... 10 PAK NESTEA ICE TEA MIX 3# CAN CRISCO .......... $2.59 $3.99 $1.49 $1.49 0 a.m. to 2 pm SWIFT PREMIUM SALAMI ECKRICfi BOILED HAM . FRESH SPARE RIBS .... $1.99 lb. $2.29 lb. .. 9.9c lb. CANADA DRY QUARTS GINGER ALE . COTTON CLUB QUARTS GINGER ALE 16 OZ. R-C COLA 8.PACK ..... QUARTS R-C COLA............. CANADA DRY WINK ............ CANA CAN POP FROM COKE-COLA .... COTTON CLUB CAN POP ........ .. 4 for 99c .. 4 for 9.9c ........ 99c ...4 for 99c . 4 for 99c 6 cans 89c 6 cans 99c DUNCAN HINES CAKE MIXES 1# CREAMETTES NOODLES 65c 59c 1# IDEAL SPAGHETTI — 3 PACKAGES .... QUART SIZE RAGU SPAGHETTI SAUCE .... 1# IDEAL ELBOW MACARONI — 3 PACKAGES $1.00 99c $1.00 KING SIZE FINAL TOUCH ......... KING SIZE PALMOLIVE LIQUID .... KING SIZE IVORY LIQUID ........ 50 CT. BAGGIES FOOD STORAGE BAGS KING SIZE RINSO ............... $1.79 $1.09 $1.09 .. 79c ALL MARZETTI SALAD DRESSING ...... EUCLID RACE MILK (with $3 purchase) ...... 3 for $1.00 2 half gal $1.19 $1.99 FRISKIES CAN DOG FOOD DINNERS BEEF — CHICKEN — LIVER .......... 3 can 69c' 10# BAG HIDE CAT LITTER ...,............. 79c NEW CROP WALNUTS — SPECIAL $1.15 lb. NOW IN STOCK FOR SPRING PLANTING: COW MANURE PEAT MOSS SHEEP MANURE VERMICULITE POTTING SOIL — COMPLETE STOCK OF ALL SEEDS — Live Easter Plants of ALL Types and ALSO... FLATS OF ALL TYPES OF VEGETABLES, FLOWERS AND PLANTS izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: ( MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO 4 m\mm pcgm-bm zavoda 1 t053 East «2 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 mmmm mmmm s pohištvom 15301 Waterloo Road 531-1235 S amaaaw :» :! ru, ki je bilo še najbolj podobno i J razlivu reke, so se ustavili Os- J. tropogovci prvi večer. Postavili; ^ so straže in zakurili ognje. —j f __ , . . _ . _ n Tam za Planino je bilo. — Ko so se bili odžejali s studenčnico in se najedli, je pri ognju Ostroro-j | gega Jelena, ob katerem so sedeli tudi vsi njegovi sinovi, Brneči Topol zabrenkal. Peti se mu pa ni ljubilo, je bil preveč utrujen. Pa se je nagnil Jelen k Presukanemu Lisjaku in ga iznenada vprašal: “Si že ugledal pravo mladenko za svojo prvo ženo?” “Sem.” “Kje pa?” “Pri Pelikanih. Drobno Gr-| lico.” “Prav.” Topol je brenkal naprej, Jelen se je pa zamislil. Mu je bilo prav in mu ni bilo prav. Zavedel se je, da bo potem zanj Zpr-na Kalina zgubljena, pa si jo zadnje čase čedalje bolj želi. In Kalina njega tudi, če prav sodi po sončnem vrču, iz katerega Ženini in neveste! Naša slovenska anijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk VALUABLE COUPON < f liquid cold water all 25c OFF SPECIAL PRICE — $2.19 JUMBO ■» SIZE VALUABLE COUPON 'i f t t Good only April at Mramor's Market 16 to April 30 GIANT SIZE LIQUID VTISK 10c OFF SPECIAL PRICE — §1.19 Good only at Mramor's Market April 16 to April 30 ( * f t ( i t * VALUABLE COUPON MRS. BUTTEIUVORTH SYRUP t » t < t i 7c OFF SPECIAL PRICE G9c I I t t I * I t --------( t. Good only at iMramor's Market April 16 to April 30 to Heme Made $mlm - Saner Irani, Seiir Turnips, Stmr Head Oafefcage, Bread Onmtbs OHIO LOTTERY ‘TIOICEIS HOW MIILMLE IT iMOi’S So* y VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost \! 1RGDN1CK BROS. APPLIANCE g FMTUfšE 16013 Waterloo Rd. IVI -6072 FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR., lastnika PRODAJAMO PUNČKE IZ SLOVENIJE IN URE KUKAVICE IZ NEMČIJE Ameriška Domovina 8117 St. Clair Avenue 431-0828 participate communicate • ST. .CLAIR WORKSHOP • OPEN-DOOR CITIZEN INVOLVEMENT CENTER -REGISTER YOUR COMMENTS - 1-3 PM - TUESDAYS & THURSDAYS, APRIL 13-22, 6111 ST. CLANR AVENUE • HELP US ASSIST YOUR COMMUNITY • I AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JE0N0TA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv t nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri ! kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležit« J plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. » SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! JAPONSKA ŠOLA — Japonski gasilci imajo svojo staro šolo in v starodavni opremi kažejo svoje sposobnosti. Na sliki vidimo njihov nastop v Parizu. • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti ki pojasnila stopite takoj v stik s sledečim* tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N-Chicago St., Joliet, 111. 60431). ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481 18144 Lake Shore Blvd., Cleveland LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland FRANK SEGA, društvo št. 226, Tel. 261-2501 251 E. 246 SL, Euclid, Ohio ' - ***&+**+*&*+&SH'**t04******'* J