ftev. TLI
v Llabllnnl, g sredo, dne 4. oktobra 1905.
Leto XXXIII.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ ,, 13'— za četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
M celo leto naprej K 20'— m pol leta „ „ 10°— ga tetrt leta „ „ 5— aa en mesec „ „ 1"70
Z* pošllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm);
za enkrat
....
13 h
za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 » za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta & 26 h. Pri veikratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzcmSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
f Irtdništoo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez UrggniMVU 'dvor|s^ na'd tlskarno). _ Rokopisi se
ae vralajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo.
Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le v -Kopitarjevih ulicah Stev. 2*,—
—- Vsprejema narotnlno, Inserate ln
reklamacije.	»-.
OpravniSkcga telefona Stev. 188.?';
_
_____________________________ ——T=
Avstrijo in OsrsKo.
Dunaj, 2. oktobra.
Porro traetatur materia. Zbornica danes nadaljuje razpravo o vladni izjavi. Glavni predmet razpravi je ogrska kriza ali vprašanje, kaj naj stori Avstrija, ako se ogrska kriza v doglednem času ne konča ali pa — kar tudi ni izključeno — reši zopet neugodno za Avstrijo.
Ako znamenja ne varajo, je ogrska kriza že prekoračila svoj vrhunec. Sicer se niso še polegli na Ogrskem valovi razburjenja, vendar je gotovo, da tudi najradikal-nejša mažarska opozicija ne misli na revolucije. Združena koalicija le išče prilike in povoda, da zapusti stališče gole negacije in državnopravnega odpora, ter najde pot do miru. Razmere za personalno unijo niso še zrele, to vedo Mažari dobro. Kriza bode prej ali slej rešena v okviru nagodbe iz 1. 1867., ker kroni je mnogo na tem, da se pomiri javno mnenje.
Ravno ta moment pa mora vzdramiti avstriiski parlament, da se pripravi za vse slučaje. Ob vsaki novi nagodbi od 1. 1867. je avstrijski parlament pokazal toliko slabost, da so mogli Ogri vedno razširjati in utrjevati svoj vpliv na šk«do Avstrije. In ravno sedaj je zopet trenotek, ko vlada nujno potrebuje delaven parlament, ki more braniti avstrijske koristi nasproti pretiranim ogrskim zahtevam. Ko je poravnana kriza med krono in Mažari, dobi račun Avstrija, da ga poravna. In ti računi znašajo navadno milijone. Toliko pa je razprava že razgnala oblake in pojasnila razmere, da avstrijski parlament ne dovoli nobenega novega vinarja za mažarsko samostojno državo.
Krona in vlada sta zadnje dni izjavili opeto»ano, da se more revizija nagodbe iz 1. 1867. izvršiti le potom kompromisa, ki ga sklenejo obestranski vladi in „ad hoc" izvoljeni deputaciji avstrijskega in ogrskega parlamenta. To, kar 1. 1867., se ne bode več zgodilo, da bi namreč avstrijski parlament moral odobriti le .fait accompli"-dogovor med Ogri in krone.
Ministrski predsednik baron Gautsch je naglašal v svojem govoru mineli petek: »Predmet r e vizije avstro-ogrske nagodbe
morajo biti ona vprašanja skupna, ki se morajo v obeh državnih polovicah od časa do časa reševati po enakih načelih. Ta akcija pa se mora izvršiti v prepričanju, da imata oba dela — Avstrija, in O^pka popolno svobodo za svoje s^^^lL-^j
Kar je torej v četrtek v Vlad®pHštih razglasil baron Fejervary, to je drugi dan izjavil v avstrijski zbornici baron Gautsch. Oba min. predsednika sta v sporazumu s krono pomirila javno mnenje na Ogrskem, da jim nihče noče kratiti njihovih ustavnih pravic, ki imajo zajamčene v § 68 člena XII. iz 1. 1867. A isto velja tudi za Avstrijo. Zakonodajstvo v obeh državah je vsporedno, vendar pa se morajo s k u p n a v p r a š a n j a od časa do časa reševati po enakih načelih.
In katera so ta skupna vprašanja ? To pove § 2. avstrijskega nagodbenega zakona, ki se glasi:
1.	Trgovinska vprašanja, osobito carina;
2.	zakoni glede indirektnih davkov, ki so v tesni zvezi z industrijsko produkcijo;
3.	določitev kovanega in papirnega denarja;
4.	določbe glede onih železnic, ki se tičejo obeh državnih polovic;
5.	določbe glede vojaštva.
Ravno ta vprašanja pa so vedno pre-porna. Pri vseh teh vprašanjih so Ogri te kom let dosegli velike uspehe vsled popustljivosti avstrijskih krogov. Glede prvih štirih vprašanj Ogri danes ne zahtevajo novih koncesij, ker jih že imajo. Spor je nastal med krono in Mažari le glede vojaštva. Mažari zahtevajo v ogrskih polkih povsem mažarski jezik, ki bi v doglednem času razdvojil skupno armado. Tej zahtevi se krona odločno upira.
V avstrijskem časopisju pa čitamo večkrat: čemu bi se vedno prepirali z Mažari? Pustimo jim popolno svobodo, naj si uravnajo svojo hišo, kakor jim drago. Na prvi pogled je ta rešitev državne krize res najkrajša. Preseka naj se vozel, ki ga državniki ne morejo razvozlati. In kaj je po sledica te rešitve ? Personalna unija. Taka unija pa pet let ni
mogoča. Skupni vladar bi hotel in moral varovati koristi obeh držav, in tako bi bil kot ogrski vladar vedno v nasprotju z avstrijskim cesarjem. Kot ustavni ogrski kralj bi moral odobriti sklepe ogrskega parlamenta, ki bi diametralno nasprotovali koristim Avstrije, in narobe, kar je seveda povsem izključeno.
Poleg tega pa ne smemo pozabiti, kar določa § 4. člena XXX. hrvaško-ogrske nagodbe iz leta 1868. V istem trenotku, ko se razbije avstro-ogrska nagodba, dobi hrvaška kraljevina zopet proste roke, da sklepa novo nagodbo ali z Ogrsko ali z Avstrijo.
Mirnim potom je torej mogoča rešitev avstro-ogrske krize le z revizijo pe obe-stranskih deputacijah. In to rešitev bi pospešila splošna in enaka volivna pravica na Ogrskem. Ogrski državni zbor šteje 413 poslancev. Po uradni ogrski statistiki štejejo Mažari le 51 odstotkov prebivalstva, v istini pa so v manjšini nasproti nemažarskim narodnostim. V egrski poslanski zbornici pa je bilo po novih volitvah 390 poslancev mažarske in le 23 drug;h narodnosti, in sicer 1 Slovak, l Srb, 8 Rumunov in 13 Nemcev. Po razmerju narodnosti, kakor jih našteva uradna statistika, pa bi moralo biti v zbornici okroglo 200 nemažarskih poslancev. To je torej ona mažarska »svoboda", ki jo ne morejo prehvaliti židovski listi!
Sedanja vlada je dala zbornici priliko, da brani avstrijske koristi nasproti Ogrom. Vlada je obljubila, da hoče zbornico podpirati z vsemi sredstvi. Ali pa se vzdrami avstrijska zbornica? Ali se povspne iz samih teorij do praktičnih sklepov ? To je drugo vprašanje. Ako vsaj začasno v zbornici ne potihnejo narodni prepiri, deživimo fiasko, kakor Derschattov odsek. Pregovor pa pravi: Ako se dva lasata, tretji klobuke pobira. Prijatelj nam pravi, kaj moremo, nasprotnik pa, kaj moramo storiti.
Državni zbor.
Dunaj, 3. oktobra.
Krik in vik.
Začetkom današnje seje je bil v zbornici nepopisen krik. Ko je pričel govoriti prvi današnji govorn k baron M o r s e y , pričeli so nekateri češki poslanci, osobito
C hoc, Fresl in Klofač, tolči s pestmi ob mizo. Nato so skočili pred ministrske sedeže ter kričali. V prvem trenetku nihče ni vedel, kaj je vzrek toliki razburjenosti.
Nato zakliče poslanec dr. S 1 a m a: „V Brnu se gode strašne rečil Pred eno uro je bil nekdo ustreljen pred „Besednim domom".
Posl. C h o c : „Kje je vlada ? Takoj posredovati!"
Dr. Slama: „Kje so bili vojaki v soboto ? V soboto vojakov nismo videli."
C h o c : Dokler vlada ne napravi reda, ne pustimo razprave.
Predsednik grof V e t t e r zveni in svari, a vse nič ne pomaga. Moral je pretrgati sejo za 25 minut.
Medtem je vstal minister grof B y -1 a n d t , da po telefonu vpraša cesar, namestnika v Brnu, kaj se je zgodilo.
Ob 12. uri 25 minut podpredsednik Kaiser zopet otvori sejo ter izjavi, da bode grof Bylandt še tekom seje pojasnil današnji dogodek v Brnu. Ko je ob pol 2. uri baron Morsey končal svoj govor, vstane minister grof Bylandt in izjavi: Gov«ril sem po telefonu s ces namestnikom v Brnu. Ta mi je sporočil, da je danes dopoldne neki dijak kazal revolver svojemu tovarišu. Druge nesreče ni bilo. Ta izjava je pomirila češke poslance. (.Narodovo" včerajšnje telefonično poročilo torej ni bilo resnično. Pri predvčerajšnjih izgredih je bil ubit neki Ceh, ne pa včeraj Ur.)
Ogrska razprava.
Kakor sem že opetovano omenil, je vlada skl cala državni zbor, da označi svoje stališče glede ogrske kiize. Zato „ngrska razprava". Parlament naj vladi odkaže pot, katero naj hodi, da zopet ne pride v zagato. Vlada pa si je že začrtala pot in potrebuje le moralne zaslombe drž. zbora. Ministrski predsednik baron Gautsch je že dvakrat govoril v tej razpravi. Ako izvzamemo odstavek glede splošne in enake volivne pravice, podpišemo vsako njegovo besedo glede ogrske krize.
Toda, kaj pomagajo samo besede, najlepše teorije in najradikalnejši govori, ako pa pogrešamo dejanj, primernih sklepov. Zbornica bi morala skleniti, da posledobno odobri le take dogovore med krono in Ogri, ki od Avstrije ne zahtevajo novih koncesij in žrtev. Vlada in krona sta v tem oziru avstrijskemu parlamentu položila besedo na jezik. A prepričani smo vsi, da se v petek zbornica razide brez vsacega sklepa in prepusti vladi proste roke, da stori kar hoče. Min. predsednik je sicer zatrdil v zbornici, da k< ncem novembra zopet skliče drž. zbor,
LISTEK.
Mažarska prestolnica.
S cer ni nič posebnega, od nas priti v Budimpešto. Vsak, komur se ljubi, si lahko privošči to veselje. O polnoči se vsede na brzovlak pa je ob desetih dopoldne lahko tam; torej > desetih urah.
Pa vendar jih primeroma ni veliko, ki bi tja zašli. Zato ne bo tako odveč, ako poročilu o protialkoholnem shodu dodam par besedi o mestu, kjer se je to pot kongres vršil, o mažarski prestolnici — Budimpešti.
Prebiti Mažari, kako bahajo! — tako sem vsklikal, ogledajoč si budimpeštanske znamenitosti. Bil sem parkrat na Dunaju in parkrat v Rimu ter drugih italijanskih mestih, pa tolikega razkošja skoro da nisem gledal ni tu ni tam, kakor v Budimpešti. -Parlament, kraljevi grad, nova cerkev sv. Štefana in pa ti mostovi čez Donavo — to so vam zgradbe, katerim jim ne dobiš zlepa para!
Pa najprvo par besedi o legi in položaju mesta sploh. Mesta večji del, P e š t a , leži na levem bregu Donave na lepi ravnini; manjši del, Buda, na desnem bregu je skoro ves gričast. Pa ravno to ga dela in-teresantnega. Vmes pa ta Donava; široka, mogočna Donava! To je prednost, ki jo ima Budimpešta pred Dunajem. — Dunaj je bolj enoličen, ves v ravnini in le ozki donavski kanal ga pretaka, dočim teče Donava sama čisto ob strani mesta; tukaj pa taka raznolikost.
In ravno ob Donavi so seveda najlepši prizori. Šest mogočnih mostov vodi čezenj: dva železniška na periferiji mesta in štirje navadni v mestu; najnovejši in obenem najlepši je Elizabetin most, dodelan šele 1. 1903 Štirje stebri na konceh so visoki, kakor naši cerkveni stolpi; od enega do drugega pa se razpenjajo mogočne verige, ki nosijo most. Tu je pač vredno malo postati in občudovati to orjaško delo. Z mosta ravno je naj lepši pogled na Donavo, po kateri švigajo mnogoštevilni parniki, in na levi del mesta, Budo, ki se razgrinja po gričevju, predvsem
pa na kraljevi grad, ki mogočno dominira vrhu griča. Ce je pa tu lepo podnevi, je še neprimerno lepše zvečer, ko tisoči lučic razsvetljujejo mostova in oba bregova Donave, vmes pa vrvenje, drvenje ljudi, da se komaj naprej pride.
Ne bom veliko popisaval posameznih ulic in trgov, ki so si kolikor toliko v vsakem mestu podobni. Nekatere ulice (madjar-sko: utca) in ceste so pač posebno lepe; n. pr Andrassyjeva cesta, široka, nad četrt ure dolga, ob straneh krasne palače. Ravnotako vnanji in notranji „ring" in še nekaj drugih. Izmed trgov je najlepši „trg provtešti" blizu parlamenta, ki ga obkrožujejo v resnici imenitne stavbe
Najimenitnejše in za Budimpešto karakteristične so pa že navedene tri zgradbe: cerkev sv. Štefana, parlament in kraljevi grad Prvo dvoje v Pešti, grad pa v Budi.
Cerkev sv. Štefana, ogrskega kralja, še ni posvečena in še ne popolnoma dodelana; biti ima pa v kratkem času, morda že letos. Delajo jo 50 let; staviti jo je dalo menda mesto. — Ima dva stolpa in visoko
kuplo, ki je precej podobna kupli sv. Petra v Rimu Sploh cela stavba spominja na sv. Petra. Je dokaj velika; toda ne toliko velika kakor lepa. To vam je res krasota! Zunaj sam rezan kamen; znotraj, kar vidiš, sam marmor in zlate, vse najfiaejše izdelano.
Cerkva je videti v Budimpešti še precej, vendar pravijo da jih je že premalo, posebno v nekaterih delih mesta. Baje je mesto pripravljeno, postaviti še nekaj novih. Doslej je bila najlepša in največja cerkev s v. M a t i j a na griču v Budi, zidana v gotskem slegu, nedaleč od kraljevega gradu; v njej se je dal cesar leta 1867 kronati za ogrskega kralja. Prva cerkev, katero sem videl, tudi velika in lepa, to je cerkev s v. Elizabete, je bila — v delavnik zjutraj — silno prazna; po drugih je bilo videti več molivcev. Nekaj dobrih ljudi je povsod.
Škofijskega sedeža v Budimpešti ni; škofija je v Ostrogonu. Vendar biva primas in tudi njegov pomožni škof stalno v Budimpešti in sicer pri cerkvi sv. Matija. R dno so pri vseh, tudi največjih cerkvah le župniki, ki imajo kake prelatsk
kateremu predloži primerne načrte zakonov glede ogrske krize. Nimamo povoda, da bi dvomili o istinitosti vladne obljube. So pa mnogi, ki trdijo, da se po dež. zberih več ne snide dri. zbor in da imamo ob novem letu nove volitve. Politično vreme se hitro izpreminja in političen prorok se večkrat vara.
Jako spretno je danes v ogrskem vprašanju govoril baron M e r s e y. Naglašal je med živahnim odobravanjem, naj se na Ogrskem vpelje splošna in enaka volivna pravica, in sprava z Ogri bode mogoča. Ta izjava nas tembolj izne-nadi, ker pride iz vrst nemškega aristokrata in veleposestnika. Osobito slovenski poslanci so odobravali konec govora, ko je baron Morsey govoril o hrvatskem državnem pravu. To pravo, zakon iz 1. 1868 daje Hrvatom pravico, da samo stomo sklepajo novo pogodbo, oziroma zvezo z Avstrijo ali Ogrsko v istem tre-notku, ko se razdere nagodba med Avstrijo in Ogrsko.
Kje so Hrvatje?
V zgodovinsko važnem trenotku, ko se voditelji mažarske koalicije vozijo med Dunajem in Pešto, ko Mažari delajo z vsemi silami, da se odtrgajo od Avstrije, hrvaški poslanci v kraljevini molče. Na Reki so se zbrali hrvaški poslanci iz Dalmacije, Istre in zastopniki hrvaške opozicije iz Ztgreba, da se oglasijo za zgodovinske pravice svo jega naroda, vodja hrvaških poslancev v ogorskem državnem zboru, dr. T o m a ž i c, pa prezirljivo vrne uljudno povabilo na shod. To je pač znak korupcije, ki jo je zasejal mažarski zistem na Hrvaškem. Hrvaška kraljevina je po jasnem zakonu enakopraven faktor z Ogri, a igra vlogo zadnjega ogrskega komitata po krivdi hrvaških „stipendi-stov" v ogrskem državnem zboru. Nihče ne vpraša Hrvatov, kje so in kaj hočejo. A sami se ne ganejo z jasnim zakonom v roki. Banjelačč bi se obrnil v svojem grobu, ko bi videl to malomarnost in popustljivost sedanjih zastopnikov hrvaškega naroda v Pešti. Ali ban Jelačič na konju v Zagrebu vihti svoj meč nad kmeticami, ki ob njegovem vznožju prodajejo čebulo in zelenjavo?! Celo nemški poslanci v avstrijski zbornici se čudijo — tem čudakom, ki so se vdi-njali mažarski gospodi.
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti Hrvaška delegacija v ogrskem državnem zboru je desetletja izdajala svoj na rod in domovino mažarski grabljivosti. Zato je narod razkosan, zapuščen, obupan, oni narod, čegar sinovi so se proslavili na sto terih bojiščih za dom in očetnjavo. V resnem trenotku, ko se morda odloči usoda hrvaškega naroda, molče njegovi voditelji in zastopniki. Razdvojeni in razcepljeni so, mesto da bi skupno branili pravice svojega rodu Na višjih mestih ne ved6, kaj hoče narod hrvaški. Zato je tudi pozabljen. A zgodovina bode obsodila one, ki kot zastopniki naroda ne vrše svoje dolžnosti.
Dogodki v Brnu.
Ceski poslanci so danes vložili interpelacijo zaradi krvavih izgredov v Brnu dne 1 in 2. t m. V interpelaciji se v prvi vrsti pritožujejo proti županu Wieserju, ki je pozval vse nemške stranke na demonstracijo proti češki univerzi, in proti mestni policili, ki je branila le nemške razgrajače.
Minister za notranje stvari je koncem seje odgovarjal na interpelacijo rekoč: Vlada je morala postopati nepristransko, dovoliti češko in nemško manif stacijo, ali pa
časti. Župnije so seveda velike; ena šteje 80.000 duš; pa ima poleg župnika le še tri ali štiri kaplane. Kako mora biti pri tem pastirstvo, si lahko mislimo. Vsak kaplan mora imeti 10 ur šole, poleg tega je še 60 samostojnih katehetov v mestu.
Parlament je eno največjih in najlepših poslopij v Evropi. Menda je stalo zidanje 36 milijonov kron. Stoji tik ob Donavi; zidan je v gotskem slogu z mnogimi stolpi in stolpiči ter ve liko nad 100 metrov visoko kupolo na sredi. Za eno krono si ga človek lahko ogleda znotraj. Mi kongresisti smo ga lahko videli zastonj. Ima tri večje dvorane: na enem koncu za poslance, na drugem za magnate, v sredi pod kupolo pa za oboje skupaj Pri vsem tem pa sta dvorani za zborovanje odločno premajhni; poslanci sede skupaj natlačeni bolj kakor otroci v šoli, in če se kaj stepejo, se nimajo nikamor umakniti, ker so drug drugemu napoti. Posebno krasen je vestibul in stopnjice, po katerih se pride v dvorano. Se krasnejši vestibul ima pa ravno nasproti stoječa justična palača, ki nosi — o ironija! — napis: Justitia est
funuameinUui leguOiUua . . .
(Konec prih.)
obe prepovedati. Ker pa je ces. namestni-štvo v Brnu zagotovilo, da poskrbi za red, je osrednja vlada dovolila obe manifestaciji. Za vzdrževanja reda so bili poklicani orožniki iz okolice, katerim so prišli na pomoč še vojaki. Ako pa se vlada prepriča, da mestna policija v Brnu ni kos svoji nalogi (Češki poslanci kličejo: To je že dokazano !). potem bode vlada storila potrebne korake, da se polička podržavi.
Razun baron Morseya so se vsi današnji govorniki bavili le z dogodki v Brnu. OJ češke strani stiani sta govorila C h o c in dr. S t r a n s k y , od nemške baron d' E 1 v e r t, ki je višji sodni uradnik v Brnu in tudi brnski poslanec. Med govori je bilo mnogo krika na levi in desni.
Zaradi cesarjevega imendne je jutri seja šele ob 3 uri popoldne. Govorila bodeta še glavna govornika.
Parlamentarni položaj.
Včeraj je zbornica volila grajalni odsek. Ker se Nemci volitve niso udeleževali so izvoljeni v odsek samo slovanski poslanci Načelnik je dr. P 1 o j. Odsek se bo imel pečati z raznimi medklici v včerajšnji seji. Posebno poslanec Koudela zahteva, naj se izreče graja poslancu Albrechtu za nekatere „ljubeznjivosti".
Socialni demokratje so včeraj vložili svoj predlog za splošno in enako volivno pravico. Predlagatelji zahtevajo, naj vlada predloži tozadevno predlogo tekom meseca novembra.
Nemški poslanci bodo v današnji seji državnega zbora interpelirali radi dogodkov v Brnu. Ob tretji uri popoldne je nemški izvrševalni odbor imel sejo, da se posvetuje o svojem stališču napram splošni in enaki volivni pravici.
Kriza na Ogrskem.
Ogrski ministri, ki jih je včeraj zaslišal cesar, so previdno izjavili, da upajo na zboljšanje krize. Cesar se sicer še ni odločil glede splošne v o-livne pravice, a je baje postal splošni volivnipravici naklonjen. Izpremenili so pri včeraj šnjem zaslišanju mnogo točk na prilog inteligence. Volivne preosnove ne nameravajo izvesti s silo. Danes zasliši vladar zopet ogrske ministre. Splošno pozornost je vzbudilo zaslišanje pravnega ministra Lanyija, ki je v sorodu s proštom dr. Lanyijem, kateri je jako priljubljen v rodbini prestolonaslednika. Novi dissidenti so sklenili, da izrazijo ogorčenje zaradi načina zaslišanja voditeljev združene levice. Neodvisna stranka je včeraj odobrila resolucijo, ki jo je predložil strankin izvrševalni odbor. V resolu-lucji so navedene včeraj med brzojavkami v »Slovencu" označene točke. Zvečer se je vršilo posvetovanje vseh strank iz-vzemši liberalcev. Navzočih je bilo 270 poslancev.
Košut je predložil daljši oklic, ki se peča s postopanjem voditeljev pri zaslišanju dne 23. sept Oklic naglaša, da večina ne more prevzeti vlade po načelih, ki jih je razvil vladar. Oni, ki so nasvetovali vladarju izjavo, so hoteli preprečiti, da večina ne prevzame vlade. Naglaša se, da je kraljeva izjava poslabšala položaj in zahteva nadaljnih sej ogrskega drž, zbora. Posvetovanja so se udeležili tudi zastopniki ogrskih soc. demokratov. Njihov govornik Vassonyi je rekel, da ogrski parlament ne pozna vladarjevega veto. V sobotnem zaslišanju je baje rekel vladarju grof Csaky, da zbornica magnatov ne bo pritrdila obtožbi Fejervary-jevega ministrstva.
Rusija.
Kongres ruskega delavstva bo meseca decembra v Moskvi.
Odpravljeni potni listi. „Magd. Zeitung" poroča rz Peterburga, da bodo najbrže ob pravoslavnem prihodnjem Novem letu odpravili v Rusiji splošne potne liste.
Vseučilišča v Rusiji bodo na carjev ukaz zopet otvorjena 1. novembra (stari koledar)
Novi nemiri na Kavkazu.
Iz Erivana poročajo 1. t. m.: Nekaj Armencev je streljalo iz revolverjev na mo-hamedance. Vsled tega so izbruhnili nemiri, ki jih je hitro zaduš lo vojaštvo. Ubitih je bilo 16 Armencev in mohamedancev, ranjenih pa pet oseb. Dasi je mesto navi iezno mirno, je prebivalstvo še vedno razburjeno.
Balkan.
Carigrad Vsled vesti o zarotah, bombah in atentatih ter izdanih tajnih na redb proti Armencem je tu proti Armencem veliko razburjenje. Bati se je krvavih izgredov.
Carigrad. Turške oblasti so dobile poročilo, da se je pri Vranji pojavilo 30 vstašev, ki hočejo vdreti v Staro Srbijo.
Delo japonskih revolucionarjev.
Tokio. \ vojaških dclavnicah v Hic-roshimi je zgorelo skupno 27 po-
slopij. Govori se, da je bilo zažgano. Več oseb je že aretiranih.
novi Izgredi v Brnu.
Nemška ošabnost in nestrpnost sta povzročili, da so se predvčerajšnjim in včeraj v Brnu zopet ponovili veliki izgredi. Cehi so bili jako razburjeni, ker so sklenili Nemci, da ne pripuste ustanovitve češkega vseučilišča niti v Brnu, a tudi ne v kakem drugem kraju na Moravskem, dasi je eno vseučilišče v Pragi za C?he odločno premalo, kajti letos je po številu obiskovalcev to vseučilišče osmo v Evropi, in ima samo to vseučilišče več obiskovalcev, negov graško, inomoško in černoviško skupno. Že to je razburilo vse Cehe, a še bolj pa nasilno izzivajoče postopanje Nemcev nasproti Čehom in pristranost brnske policije, ki je ščitila zgolj Nemce, a imela za Čehe le gole sablje.
Včeraj smo poročali, da so se v ponedeljek zvečer ponovili v Brnu krvavi izgredi, pri katerih je bila ena oseba težko ranjena. Ta ranjenec je mizarski pomočnik P a w 1 i k, katerega so odnesli v bolnišnico, kjer je umrl.
V ponedeljek ob pol 7. zvečer so se pričeli Čehi zbirati na Glavnem trgu in Rudolfovi ulici. Med Čehi in Nemci so se vršili ponovno tepeži. Cehi so pobili šipe na nemški tehniki in pri kavarni Biber. Prišli so vojaki, na katere so metali ka menje. Nato so vojaki nastopili z bajoneti; ob tej priliki je bil zaboden P a w 1 i k. Nemci so tudi demonstrirali. Razbili so šipe na »Preravski pivovarni". Policija in vojaštvo sta razgnali tu demonstrante. Ob 10. zvečer so nastopili konjeniki, ki so patruljirali po cestah. Pozno ponoči so Cehi napadli »Nemško hišo*. Razbili so na severni strani vse šipe; tudi na nemški tehniki so razbili vse šipe, ki so bile še ostale cele, potem so vdrli v no tranje prostore, kjer so vse opustošili in pometali klopi na ulico. Po nekaterih cestah so bile pobite tudi svetilke. »Rešilno društvo" je obvezalo 11 ranjenih Nemcev in enega Ceha. Ranjenih je bilo tudi pet policistov. Cehi so odvedli svoje ranjence v „Ceški dom", kjer so jih obvezali češki zdravniki. Prijetih je bilo več oseb. Sipe so bile pobite tudi na »Obrtnem muzeju" in pri vojaškem poveljništvu.
O v ponedeljek zabodenem mizarskem pomočniku poročajo „Lidove noviny", da je povzročil Pawlikovo smrt 19:etni kadet T o m a n. Pawlik se ni udeležil demonstracije, stal je mirno pred »Besed rim domom". Ko so vojaki napadli Cehe z bajoneti, je bil Pa w lik dvakrat zaboden. Ko je že ležal na tleh, ga je kadet Toman udaril s sabljo po glavi. Trije odvetniki so zahtevali, naj se uvede stroga preiskava proti kadetu. Pawlikov pogreb se vrši danes popoldne. Oblasti so ukrenile vse, da preprečijo izgrede pri pogrebu. Brnski Cehi so priredili zbirko za Pawlikov pogreb in za spomenik na grobu.
Včerajšnje demonstracije.
Tudi včeraj zvečer so bili v Brnu ve-kanski izgredi. Pred »Besednim domom" so se zbrali Cehi. Na ^Besednem domu" so visele črne zastave. Cehi so klicali : »Maščevanje* za Pavlika !" „Proč z Nemci!" »Živelo češko vseučilišče !" Množica se je valila proti Rudolfovi cesti. Orožništvo in policija sta bili preslabi, da bi razgnali mno žico Na Rudolfovi cesti so razbili na nemških hišah še one šipe, ki so ostale cele od prejšajih demonstracij. Na Glavnem trgu so Cehi insultirali nemške izprehajalce. Demo-lirali so knjigotržnico Wineckerjevo, pri kavarni »Thonethof" so pa razbili šipe. Oblasti so pozvale vojaštvo na pomoč. Nastopila je malone vsa posadka. Vojaki so se z bajoneti navalili na demonstrante. D e -monstrantje so bežali pred vo jaki, kljub temu je bilo ranjenih mnogo oseb. Cez padle žrtve vojaške brutalnosti je drla bežeča množica in vojaki. P r i cerkvi sv. Jakoba se del demonstrantov nikakor ni hotel umakniti.* Orožništvo je nato ustrelilo. Težko ran jenih se je zgrudilo na tla več oseb. Vojaštvo, policaji in orožniki so zaprli notranje mesto.
O) pol 9. zvečer je izgledalo mesto, kakor da bi ga zasedlo vojaštvo. Močne vojaške patrulje so krožile po ulicah. Z bajoneti so razganjali vsako gručo. Kavarna »Thonethofu izgleda grozno V njej je le žala opeka in železni kosi. Izmed gostov je bil le eden ranjen, ostali so pobegnili. V brnskih predmestjih so priredili Cehi nadaljnje demonstracije, ko so morali prisiljeni zapustiti notranje mesto. Ob pol 9. zvečer je ! bilo v notranjem mestu mirno. Nemške zavode straži vojaštv o. Ojačiti nameravajo vojaško posadko. Pri kolodvoru so bili tudi vejiki izgredi. Demon-
strante so pregnali v Krensko predmestje Cehi so zapodili v beg nekega policista, ki je na begu streljal na svoje zasledovalce iz revolverja. Ne ve se, če je katerega ranil. Ob 10 zvečer je bil na glavnih ulicah mir. Pri včerajšnjih nemirih so posredovale 3 stotnije pehote, ena stotnija deželne brambe in en eskadron kavalerije. Brnskemu županu W.serju so pobili vse šipe
Brnski župan je izdal oklic, v katerem opominja družinske očete in vse delodajalce, naj obdrže otroke, oziroma posle in vajence doma. Naznanil je, da se zbiranje p« ulicah ne bo trpelo.
Izvrševalni cdbor moravske mladočeške stranke je sklenil, pozvati mladočeške člane v spravnem odseku moravskega deželnega zbora, najtakojizstopijo.
Književnost In umetnost.
* Slovensko gledališče. Prva operna predstava. G. A. Lortzing je bil do včeraj našemu gledališkemu občinstvu večinoma nepoznan komponist, a se je pri uprizoritvi svoje komične opere „Car in tesar" takoj priljubil, v čemur je pričal siiajni uspeh te opere na slovenskem odru. To glasbeno delo se odlikuje po mnogovrstnosti muzikalnih efektov, ter je v celotni instrumentaciji, v orkestru kakor tudi v detajlih dovršeno. Zlasti moramo omenjati duet v prvem dejanju (Peter Mihajlov — car tesar ter župan Van Bett); sekstet v drugem dejanju; v istem dejanju duet (francoski poslanik in Marija); posebno lepi pa so vsi ensembli, zlasti ko pojeta s solisti moški in ženski zbor. Najlepši pa je solospev carja-tesarja v tretjem dejanju. Kakor vse opere liričnega genra, tako je tudi ta lahko um-ljiva širšemu, četudi ne glasbeno popolnoma izobraženemu občinstvu, a ravno to ji daje prednost, da se je poslušalcem takoj omilila, kar sta pričala občna pohvala in burni aplavz Sujet igri temelji na zgo-lovinskem dejstvu ter se vrši dejanje leta 1698. v nizozemskem mestu Saardamu, kjer se je slavni ruski car Peter Veliki kot priprost tesar v takrat najboljši ladjedelnici z namenom, ustvariti Rusijo veliko in mogočno tudi na morju. Dolgo časa seveda ni mogel ostati nepoznan, zlasti so pripomogle homatije v domači državi, da se je moral zopet vrniti kot car. — Prvo dejanje se vrši v ladjedelnici. Dva tesarja, oba Rusa ter oba Petra, delata med drugimi delavci. Ne pozna jih nikdo. Pride ruski poslanik admiral Le-fort ter sporoči Petru Mihajlovu (car) vest o nemirih v domovini. Ta odloči, da takoj odpotuje. Nastopi saardamski župan, ki ima že poročilo o skrivnostnem tujcu in nalog, da ga izsledi. Vsi delavci nastopijo, a vsi so Petri. Angleški poslanik obeta v imenu svoje države veliko nagrado županu, če mu pomore, da se snide s carjem; župan obljubi pomoč in mu res pripelje Petra, toda Ivanova, ki je pa ruski vojaški begun. Komplikacija se nadaljuje v drugen dejanju pri ljudski veselici. Oba Petra, ž njima pri eni mizi ruski in francoski poslanik, pri drugi župan in angleški poslanik. Situacija jako komična. Vrše se državniška pogajanja. Francoski poslanik je boljši diplomat ter prekosi svojega angleškega kolego. Slednji dd. namišljenemu carju Petru (Ivanovu) na razpolag« ladjo, denar in potrebne listine, da pobegne z Nizozemske. V tretjem dejanju je položaj početkom še nerazrešen. — Nečakinja županova — Petra Ivanova nevesta tega nazivlje »Veličanstvo", župan sam mu priredi slavnosten sprejem s posebno kan-tato. Snideta se zopet oba Petra. — Car dobi od Ivanova vsa od angleškega poslanika dobljena sredstva in ko se odgrne zastor dvorani, stoji Peter Mihajl <v — kot car ruski med sijajnim spremstvom na ladji, pripravljen za odhod. — Peter Ivanov pa dobi od njega dovoljenje, da se poroči z nečakinjo župana, Marijo. — Kakor smo rekli, je opera popolnoma uspela, za kar gre vsemu osobju brez razlike častno priznanje. Posebno pohvaliti pa moramo r e -žijo oziroma novoangaževa-nega g. Rane ka. — Ta je ljubljanskemu občinstvu že znan iz pretekle sezone, ko je nastopal pri nemških predstavah pod imenom Lorenz. — Tudi na slovenskem odru je n stopil enkrat kot gost v »Trubadurju". G R a n e k je za naš oder posebna pridobitev, ker ima premnogo prakse na gled. deskah in bo kot režiser izborna moč, kakršne nujno potrebujemo; a tudi kot igralec je pokazal, da veliko zna, veliko ustvarja, ne da bi zašel v karikaturo. — Nova sta še gdč R i n d o v a ter g. Za ch. Simpatična pevka prikupljive zunanjosti je gdč. Rindova; njen glas je močan ter v vseh legah popoln ter lepodoneč. Nastop siguren. — G. Zacha liričen tenor je primerno razvit; v začetku je šlo pač malo ttžje, a zlasti v tretjem dejanju (duet z Marijo) je obvladal vse težkoče ter dosegel dober uspeh. Ostalo osobje poznamo še iz pretekle sezone. Na-r vnost briljiral je g O u f e d n i k v vlogi carja tesarja. Takih baritonistov je malo rojenih. Imenitna sta bila oba zbora, a tudi ; orkester je pohvaliti. — V proslavo godu | Nj, Veličanstva je bilo gledališče slavnostno razsvetljeno. — Gledališče je bilo nabito
polno; v predsedstveni loži videli smo gosp. dvor. svetil, grofa Schaffgotscha ter preds. tajnika, okr. glavarja g. Haasa.
» Vavpotičeva slika v izložbi Schwcntner]t!vi,preditavlja]0(50 Novo me s t o ob solnčnem zahodu, kaže krasen pribor z divnim efektom Nebo kaže globoko žarečo ugašajočo zarjo, ki se umika nastajajoči temi, mesto leži oblito z vijoličasto purpurnimi žarki Ravnokar se prižigajo posamezne luči. Kontrast med mrakom in lučjo, n)iju prelivajoči se barveni efekti so vpo-dobljsni z drzno, prav presenetljivo teh niko. To je slika, ki zasluži največjo pokornost.
» Vodilo za Mar. družbe je
izšlo v 6 izdaji. Pravilniku in obredniku so strani neizpremenjene. Pndejanih je pa molitev in pesmi v dobrem tisku toliko, da moškim zadošča v prav prikladen malitve-Bik. Cena rdečsobreznemu K 0 60, zlatoob reznemu pa 1 K. Dobi se tudi skup vezan z „Najboljš* mati« po prejšnjih cenah.
Dnevne novice.
,,Sokolstvo na razpotju".
Grozno se buduje dr. Tavčarjeva telesna straža nad ustanovnim shodom Sokolske zveze Kako je priš'.o natančno in stvarno poročilo o shodu v „Slovenca", to jih najbolj skrbi. — „Narod* pravi, da ni bilo na shodu nobenega „Slovenčevega" zborovavca, torej je moralo priti od „Sokolov" samih. Zato pa „Narod" kar vsem „Sokoloma, ki niso držali z njim, pravi, da niso g e n -11 e m a n i. Ta je pa vendar predebela! — Torej večina .Sokolov" da ni poštena, edino le zato, ker se ne dd terorizirati ? Naj »Sle venčevo" poročilo Tavčarjevih gardistov ne skrbi! Saj je .Narod" pisal nedavno, da ima .Slovenec« svoje poročevavce celo v vojnem ministrstvu — zakaj jih ne bi imel tudi med „Sokoli" ? V „SIovenca" piše toliko gmtlemanov iz vseh stanov, da je prav častno biti njegov dopisnik, in prav nič .žalosten spomenik" ni to za .Sokole", ako v njem objavijo resnično poročilo, ko vedo, da bo „Narod" gotovo enostransko poročal, kar je tudi storil. Ravno to niso politični nagibi, ker so dotični „Sokol." hoteli pri tej priložnosti streti rorizem, kigaj ralna Tavčar -stranka izvajala v sokolstvu. Nikogar nismo „zapeljali ali zvijačno vjeli«, kakor si domišljuje Tavčarjeva garda, ampak dotični „Sokoli" so le izpregledali, da bi bil to pogin s o k o 1 s t v a , ako bi bilo še nadalje priklenjeno na propadajočo politično stianko. Cisto odveč so napadi na štajerske »Sokole«. Ti so bili že doslej najboljši in so pri narodnem delu največ sto rili — seveda v slogi z drugimi društvi in stanovi, ker so videli, da drugače ne pridejo nikamor, — in to je, kar jezi ljubljansko liberalno gardo. Slednjič izjavlja Tavčarjeva stranka : „Odkrito pa po vemo, danam je ljubša ločitev, kakor da bi postalo slo -sokolstvo politično in dekla takozvane nad k a -o in n e s p r e t -razsodni
politični te e d o s 1 e j 1 i b e Schwegljeva
vensko orodje
štajerske politike teresterilnostj nostjo jokajo vsi Slovenci". — S tem so jasno pokazali, kake namene so imeli z zvezo. Hoteli so s sokolsko zvezo pridobiti novih sil, ki bi držale pokonci jetičnega bolnika, liberalna stranka imenovanega, in zdaj, ko jim je zveza to pomoč odrekla, delajo na to, da j o r a z b i j e j o. To je tista politika, nad katere sterilnostjo in nespret-nostjo morajo jokati vsi razsodni Slovenci, to je tista politika, ki je prekletstvo za vse, kamor se zanese !
Za pogorelce v Ratečah. Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili naslednjo brzojavko: Poslanec Pogačnik je že v ponedeljek vložil nujni predlog za takajšnjo podporo pogo-relcem v Ratečah.
— Slavnost blagoslovljenja zastave voj. veteranskega društva v St. Vidu nad Ljubljano je
sijajno uspela. St. Vid je bil v zastavah, gro-menje topičev na bližnjem gričku je pnčalo, da bo nekaj danes, kar še ni videl Šc.Vid. Z gorenjskim vlakom so došla razna društva. Voj. vet društvo iz Kranja in godba iz Kranja, voj. vet društvo iz Kranjske gore, v Vižmarjih jih je čakalo Šentvidsko voj. veteransko društvo s svojo godbo in jih tako slavnostno sprejelo. Društva so odkorakala
s šentvidsko godbo na čelu v Št Vid. Potem je bil sprejem voj. veteranskega društva iz Kamnika, voj. vet. društva iz Ljubljane, voj. vet društva iz Domžal in voj vet. društva iz Ježice. Ob 9 uri odkorakajo vsa društva z zastavami s kranjsko godbo na čelu, spredaj g. poveljnik Mihelič. ljubljansko veteranske diuštvo, voj. vet. društvo iz Domžal iz Kamnika, iz Kranja, iz Kranjske gore, iz Ježice, godba iz Š?. Vida, voj vet društvo iz St Vida, delavsko podpimo društvo iz Š ;nt Vida, požarna bramba iz Št Vida, občinski zastop, podporni člani voj. vet. društva kumici blag gospej Ernestini Galle nasproti. Po sprejemu kumice odkorakajo vsa društva na slavnostni prostor, kjer se je brala sveta maša, katero je čital č g. župnik in duh. svetnik g. Malovrh z gosp. kapelanom Žu-žeko/n. Med sv. mašo sta kranjska godba in šentvidski cerkveni zbor jako lepo sprem-ljevala dele sv maše z godbo in petjem Po sv. maši je čast. gosp župnik pozdravil ku-mico in vsa društva, nakar je v lepih besedah razjasnil pomen nove zastave, ki ima na eni strani grb, na drugi pa Marijo rožen-venško. Končal je s trikratnim klicem: Bog živi cesarja ! G >dba igra cesarsko himno, nato se blagoslovi zastava in sledi zabijanje žebljev častnih, podpornih in društvenih članov. Ko se je ta z vršilo, se zahvali g. načelnik Šušteršič g župniku, ki je blagovolil služiti sv. mašo, za blagoslovljenje zastave in vsem, ki so zabili žeblje v zastavo. Ku-mica bl?g. gospa Galle je pripela dragocen trak z napisom : „V spomin voj. vet. društvu St. Vidu", gdč. Ivana Štrukelj v imenu družic pripne trak z napisom: .Š-ntvidske rodoljubkinje", nato so dobile vse ostale veteranske zastave vence s trakovi z napisom: V spomin nove zastave", katere so podarile veteranske soproge, pripele pa so jih gospa Mariia Šišteršič in gospa M. Tuma. Nato se društva obrnejo na prostor, kjer je imel slavnostni govor Fr. Sevnig, ki je obširno pov-darjal pomen diuštva in kakšne naloge da mora gojiti, se zih»ali vsem društvom za obilno udeležbo. Gdč. Ana Kunovar pozdravi g poveljnika Miheliča in mu zakliča trikratni Bog živi! Vsa društva in udeleženci ponavljajo .živijo", gdč. Mici Tuma pozdravi novo veteransko društvo šentvidsko in njega načelnika Sušteršiča. G Mihelič odzdravi slavnostnem govorniku in govornicam in se toplo zahvali. Društva s kranjsko godbo na čelu odkorakajo s slavnostnega prostora po St. Vidu pred društveni dom in defilirajo kumici bi. gospd E. G lle in družicam in načelniku voj. vet. društva Št. Vid. Potem se vrnejo nazaj na slavnostni prostsr, kjer se končno razidejo. Med banketom je svirala kranjska godba in tam je tajnik ljubljan skega vet. društva in drž. zveze za Kranjsko g. I. Smole pozdravil navdušeno blag. gosp in častnega člana A. Galleta, nadalje gosp. župana A. Belca, g. Miheliča, g. načelnika Sušteršiča in vsa veteranska društva. Ob 3. pop. je bila ljudska veselica med lepimi zvoki godbe in ob petju slovenskih narodnih pesmij pod vodstvom g. I Rusa. Hitro je mineval čas, zvečer je bil jako lep ume-talni ogenj, žalibog, da je prišel dež. Vse eno pa sme biti društvo zadovoljno, ko je tako sijajno uspela njegova slavnost in tuli nekaj dobička prinesla v prid zastave Za vse to se pa ima društvo zahvaliti svojemu delavnemu in skrbnemu načelniku, ki je vse tako previdno uredil.
—	Novi železniški predori se podirajo. Pretekli teden se je na Hrušici, kakor se nam poroča, podrlo 80 m. novega železniškega predora, tudi v Pod-brdu se je vdrlo nekaj predora. Govori se, da je s tem delo zopet zavlečeno za eno in pol leta ter da so nekateri železničarji radi-tega dobili dekrete nazaj.
—	Sneg in vihar. Strašna burja razsajala je te dni po Gorenjskem, posebno v Ž rovnici. Stol ima zimsko obleko. Pri Sv. Križu nad Jesenicami je pobelil sneg do prvih hiš.
—	Jan Kubelik je te dni kencerti-ral v Pragi. Dne 19. novembra odpotuje v Ameriko, kjer bo imel v šestih mesecih okolu 100 koncertov, za katere mu garantirajo naimanj 1 milijon kron dohodka.
—	V Stari Loki je umrl posestnik in sodar, g. j o ž e f Z a g a r iz čislane rodbine Žagarjev, mož značajen in obče priljubljen. Večni mir njegovi duši!
—	Latinsko slovanska liga mažarski koaliciji. Predsednik te lige Cerep Spiridovič poslal je na adreso grofa Apponyija iz Pariza brzojavni pozdrav madžarski koaliciji. Ali res nima nič druzega opraviti ?
—	Mestno tovarno usnja hoče ustanoviti dunajski magistrat, da tako ščiti črevljarske mojstre proti vednemu zv Sevanju cen usnia.
—	Tatvine po noči. Zadnji čas izvršile so se v brezoviški f<>ri večkrat po-nočne tatvine V petek ponoči vdrli pa so tatovi v prodajalno Marije D »linar, kjer pa so ukradli okoli 7 K denarja in nekaj blaga. Ker je okno prodajalne proti dvorišču obrneno, tedaj je tat odtod prež.-gal železno ograjo mtd oknom in pobil tiho šipe, katere je poprej z blatom namazal.
Pred meseci srečal se je ondotni učitelj ponoči v stanovanju z tatovi. Ali se bode pač eruiralo hudodelce?
—	Ce se policaju odpove stanovanje. Hišni posestnik, profesor Bodinich v Trstu je policaju Viktorju de Nepoti očetu petih otrok, odpovedal stanovanje. To je Nepotija tako razdražilo, da je na hišnega gospodarja petkrat ustrelil. En strel je Bodinicha zadel v rame.
—	Emancipacija med ameriškimi Slovenci. Tudi do ameriških Slovencev je prišla moderna emancipacija! Josip Rojanc, lastnik hotela Florence v Ntw Yerku je pobegnil s sestro svoje žene neznano kam. Zapustil je soprogo z dvema otrokoma, vzel denar iz blagajne in del vanjo kratko pismo. Varana soproga bi se bila skoro usmrtila
—	Svarilo dijakom. Dne 16. oktobra nastopilo bode vojaško službo šest učiteljev, ki so sicer maturo napravili z do brim uspehom, služiti pa bodo morali zato, ker so bili pred položitvijo zrelostnega izpita asentirani in poprej niso prosili za obče znane ugodnosti v slučaju asentiranja pred prestano maturo. To naj služi v opomin dijakom, da se ravnajo po vojaških predpisih, oziroma se v dvomljivih rečeh dobro informirajo pri vojaških oblastvih. Dobro bi bilo, da gospodje profesorji ob naboru vse za to godne mladenče na predpise epozore, da se ne dogajajo dannadan slučaji, ki uničujejo eksistenco in kariero. Slednje se pogosto dogodi pri dijakih, ki dovršujejo gimnazijo.
—	Toča. Iz Adlešič, 28. sept. Letošnji september je prav nenavaden. Do 17. smo imeli hudo vročino in nekoliko suše. Toplomer je kazal n. pr. 10. pop. ob 2. na solncu -|-530L Kulpa pa je imela 11. in 16 +25°C. M nulo nedeljo po noči pa je skoraj vso noč in še skoraj ves dan v ponedeljek grmelo, se bliskalo, treskalo in lilo. Po noči od torka do srede pa se je zopet bliskalo, grmelo in treskalo, a o polnoči je nastal strašen vihar, ki je drevje lomil in ruval ter na župni cerkvi privzdignil pleh v širini 9 m in višini 8 m in ga vrgel vsega skupaj na drugo polovici strehe ter s tem razkril skoraj polovice strehe. O polu ene ponoči pa je začela padati toča, debela kakor orehi in še bolj ter padala kacih 10—15 minut. Bila je res strašna noč, ko je grmelo, se bliskalo, treskalo, vihar tulil in še toča padala in klestila. Ljudje so se jokali ed straha. Mož, star 75 let, je rekel, da v svojen življenju še ni doživel take noči. Nevihta s točo je prišla od Vinice sem t. j. od juga. Najbolj se pozna toča Selih, Burgi in Ailešičih, manj pa v Dolenjcih, Gorenjcih, Vrhove h, Fučkovcih in Bednju. Pobila in uničila je vse, kar je bilo na polju in v vinogradih, ajdo, proso, gro zdje, zelje in precej tudi repo. Toče je bilo še po dnevu po dragah in pod kapom. Pobila je tudi obilo šip. V župnišču 15, v šoli 18 v kapelici M. D. 4. Pobila je tudi v sosednjem Marindolu in kakor pripovedujejo na Preloki, kjer je bil vihar neki še hujši in je tudi toča še več škode napravila, na Hrvaškem itd. Posebno veliko je naredila škode na Preložniku naše fare, kjer trije posestniki še niso bili potrgali grozdja. Eden bi ga bil natrgal kacih 30 žbanj (škafov drugi do 50, tretji ok 100. Odnesla je voda tudi veliko zemlje po vinogradih in njivah. — Pripovedujejo, da je toča pobila tudi leta 1852. tri dni pred sv, Mihaelom prav vse. Š<oda je bila takrat še toliko večja, ker ljudje takrat še niso bili prav nič potrgali, in je toraj uničila vso trgatev. — Tudi Vinico je včeraj, kakor se govori, vso pobila.
—	Umrl je v Trebnjem zasebnik g. Jožef Kosem, star 81 let. — V Selu je umrl posestnik in krčmar g. Peregrin L o ž a r.
—	Iz preiskovalnega zapora je pobegnil v Metliki 17 let stari Al. R o g e 1.
Uubllanske mlce.
Kaj bo z mlekom?
Med občinskimi svetniki ljubljanskimi se zaupno razgovar-jajo o predlogih, ki jih namerava staviti g. župan obč. svetu glede podraženja mleka. Zupan namerava ustanoviti mestno pro-dajalnico za mleko. Pravijo, da ima zagotovljenih že na dan 7000 1. mleka, ki bi se prodajalo liter po stari ceni 16 h. Mestna prodajalnica bi pa imela po njihovem računu, kljub tej nizki ceni še pri vsakem litru 1 h dobička. Ker potrebuje Ljubljana na dan približno 12 000 litrov mleka, ni še zagotovljenih 5000 litrov, o katerih pa župan upa, da jih tudi še dobi. Govori se, da je zajamčila jako visoko količino mleka loška mlekarna, ki seje baje zavezala, da odda ljubljanski občini liter mleka za 10 h postavljenega na kolodvor na Trati. Loško mlekarno ima sedaj v zakupu neki konsorcij, kateremu stoji na
čelu gosp. J u v a n č i č z Goriškega. Proti onim ljubljanskim okoličanom, ki so podražili mleko, namerava magistrat najstrožje nistopiti. S tem nastopom je v sveži magi-
stratov ukaz, da morajo biti od 15 t. m. nadalje zaznamovani vsi vozički dovaževal-cev živil v Ljubljano z imenom in biva-iščem. Oaim, ki so podražili mleko, bo namreč prepovedal magistrat puščati vozičke na mestnem svetu in jim tako malone popolnoma preprečil prodajo živil in osobito mleka v Ljubljani. Se bolj strogo kakor zdaj ja nameravajo postopati pri preizkusu kakovosti mleka.
Glas kmetovalcev izoko-i c e. Prejeli smo in priobčujemo: Združeni kmetovalci ljubljanske okolice smo poslali slavnemu mestnemu magistratu izjavo, v kateri zahtevamo, da ugodi naši upravičeni zahtevi glede podraženja mleka Liubljani in da pomiri občinstvo, ki ga je po nepotrebnem sam razburil. Da se pa to od strani magistrata šs ni nič ukrenilo, nam pričajo vedno hujši napadi v Sl. Narodu" na nas. Sicer smo bili prepričani, da magistrat naše izjave ne bo upošteval, a storili smo to v prilog tistih razsodnih meščanov, kateri so že sedaj pripravljeni za dogovor in že tudi plačujejo 1. mleka po 10 kr. Uvideli smo živo potrebo, da moramo v dosego svojega cilja dati slovo tudi naš'm dobrim odjemalcem, ki so še naši upravičeni zahtevi ustregli, toliko časa, dokler obč svet ljubljanski ne pride do spoznanja, da se z grožnjami napram kmetu in z dobrimi obljubami proti meščanstvu, res ne da živeti brez mleka. Da se to čimpreje izvrši, nasvetujemo v prilog naših odjemalcev, da oni sami vplivajo na mestni magistrat. Mi smo napram mestnemu magistratu svoje že storili, in sedaj je odvisno le od vas samih in sklepa obč. sveta ljubljanskega, kdaj da se redni promet z mlekom zopet začne. Združeni kmetovalci ljubljanske okolice slovesno izjavljamo, da bomo z vso energijo in odločnostjo vztrajali pri naših zahtevah, ker vidimo v tem edino rešitev našega obstanka v današnj h za kmeta prežalostnih razmerah. Iz plitvih člankov „S1. Naroda« uvidimo, da večina Ljubljančanov nima nobenega pojma o kmetijstvu sploh, še manj o mlekarstvu Ako bi imeli Ljubljančani količkaj upogleda v kmetijstvu, trebalo bi prav malega resnega preudarka, da bi se „Narodovo" uredništvo sramovalo take ne-osnovane članke obelodanjati. Saj je mleko v Celju, na Jesenicah 20 v 1., v Trstu 28 v. Sicer bi se bili lahko že potom stvarnih člankov, ki jih priobčujejo kmetovalci, marsikaj poučili, a potrebno se nam zdi dati še nekaj pojasnil o tem. Stavka je gotova. — Nam se le smilijo otročiči in bolniki, ki nikakor ne morejo brez mleka izhajati, toda teh se usmiliti nam ni mogoče. zatečejo naj se njih oskrbniki k mest nemu magistratu po pomoč. Ziaj pa skrbi Ljubljančane, zlasti gospodo krog „Naroda", gotovo pa tudi mestni magistrat, kaj bodemo „neumni kmetje" doma z mlekom počeli ? Pred vsem povemo, da v Savo ga ne bodemo izlivali. Dalje povemo, da znamo, če treba, cel mesec ali tudi več, v kar smo tudi pripravljeni, iz smetane delati surovo in kuhano maslo, katerega vedno primanjkuje na trgu kakor doma, in za katerega se dobi lep denar. Iz posnetega mleka pa zna vsaka gospodinja ljubljanske okolice napra viti domači beli sir, takozvani „mohant", ki je znan kot jako tečna jed, katera se lahko proda ali pa se nasoli v velike lonce ali v takozvane deže, v katerih se lahko hrani za domačo uporabo mesece in mesece. Končno nam je omeniti, da bomo nadomestovali z mlečnimi jedili meso in zabelo, in za to se imajo mesarji zahvaliti tudi mestnemu magistratu. h povedanega sledi, da kmeta prav nič ne skrbi, kam pojde z mlekom, zato naj pa brez potrebe ta skrb ne mori L ubljančanov. Gotovo bolj pereče vprašanje za Ljubljančane pa je, kje bodo mleko dobili! Mi za nesljivo vemo, da so mlekarne, s katerimi magistrat nas straši, s pogodbami zavezane, da morajo mleko dajati svojim odjemalcem ter jim morajo najmanj tri mesece prej odpovedati. Torej to se ne da kar tako pretakniti. Od zunaj ga ne bodo dobili, iz oddaljenih krajev ga ne morejo dobiti, mesto samo ga pa nima. Priprost nasvet je: Pojdite ponj tje, kjer je! V ljubljansko okolico! Pripravljeni smo ga dajati doma po 8 kr. liter ter vam iz srca privoščimo tista 2 kr. za pot; boste vsaj videli, kako so krvavo zasluženi ti krajcarji! Dokler pa ne dobimo od mestnega magistrata zagotovilo potom časopisov, da je splošno priznana cena mleku v LJubljani liter po 10 kr., tako dolgo ga ne moremo in tudi nečemo uvažati!
Združeni kmetovalci ljubljanske okolice.
Podraženje jajc. Med kmeti i ljubljanske okolice se je pričela tudi agita-' cija, naj z ozirom na to, da hočejo nekateri v Ljubljani mleko nadomestiti s prežgano ! juho varčujejo z jajci, ali naj jih pa drago , prodajajo. Tako se utegnejo tudi jajca pa-. dražiti.
Proti banki „ S 1 a v i j i " ? Med okoličani se govori, da nameravajo proti ljubljanskemu župauu nastopiti na ta način,
da pretrgajo vsako zvezo
jo", katere glavni zastopnik je gosp. župan Hribar.
Nekaj mlekaricje prineslo danes nekaterim strankam mleko tudi „za jutri".
lj O seji obč. sveta poročamo v prilogi.
lj Se enkrat afera Malitsoh.
Vsled pritožbe drž. pravdnika proti razsodbi s katero sta bila gg. Vodeb in Svetek opro ščena, se vrši obravnava pred kasacijskim dvorom na Dunaju dne 10. novembra.
lj Hlathianovi tapetniki. Tvrdka Mathian je, kakor se nam poroča: zahtevam tapetnikov v treh točkah deloma ustregla, t. j. zvišala jim je za zdaj zaslužek za 10% (mesto zahtevanih 30%), zavezala se za plačanje dveh delavnih dni za tri, slednjič jim hoče nedelje in praznike plačati kakor delaven dan.
lj Narasle so vode vsled deževja tako Ljubljanica kakor aava za 090 m do poldrugega metra nad navadno višino Barje je deloma ped vodo. Poljski pridelki so tod in drugod v vedi.
lj Umrl je senior kranjskih odvetnikov, gospod dr. Anton Pfefferer, star 76 let.
lj Slovensko gledališče. V ččtrtek, dne 5. oktobra, se ponavlja včeraj izborno uspela kemična opera „ C a r in tesar". V tej operi nastopa v vlogi angleškega poslanika mladi nadebudni pevec basist g B e t e 11 o , ki je letos angaževan za solista.
lj Umrli so: A 1 o j i j G e r č a r, ključavničar, 27 let. — NežaSmert-n i k , delavka, 79 let. — H u g o R o s -s e r, prisiljenec, 46 let. — Josip Sliv n i k , c. in kr. pešec, 23 let. — Ivan D e ž m a n , sodarjev sin, 9 mesecev. — Marijana Mavec, pesestnikeva žena, 54 let. — Ana Milavec, hči izdelovalca orgelj, 14 mesecev. — A 1 o j i j Pokom sobni slikar, 36 let
lj Našel se je mal črn psiček, ki nosi na verižici okrog vratu št. 459. Kdor ga pogreša, naj se zglasi v upravništvu »Slovenca".
Razne stvari.
Najnovejše.
V	gledališču ustrelil svoje nevesto V gledališču v Nantesu na Francoskem je poročnik Thomas ustrelil svojo nevesto pevko Noel, ker je preveč koketirala z občinstvom v ložab.
Knjigoveški pomočniki so pričeli stavkati v Lvovu.
Nemška vojaška sodišča. Te dni je neko nemško vojaško sodišče ob sodilo nekega pomorščaka v triletno ječo, ker je, ko ga je vojaški zdravnik operiral, vsled neznosnih bolečin zdravnika prijel za roko.
Degradirani admiral Nebogatov je vložil - kakor javlja „Pe-trogr. Gazeta" — potom ministrstva vojne mornarice prošnjo za pomiloščenje. — Od druge strani poročajo pa, da je Nebcgatov prosil, naj ga stavijo pred vojno sodišče.
Položaj v Carigradu.
(Izvirno poročilo »Slovencu" iz Carigrada.)
V	Carigradu so še vedno sila nervozni radi atentata na sultana. Posledice čutijo zlasti tujci, ki jim pri dohodu konfiscirajo najnedolžnejše reči. Prigodile se je pred kratkim, da so nekemu duhovniku vzeli navadno cerkveno pratiko, češ, okrajšave so jako sumljive.
Sedaj se mudi ondi saški princ Maks, ki je profesor orientalnih jezikov na vseučilišču v Friburgu Potuje incognito z imenom baron Witt Spremlja ga sirski bogo-slovec iz friburške univerze. Ko sta prišla z ladjo iz Konstance v Carigrad, je turška policija meni nič, tebi nič prijela teologa ter ga zaprla kot sumljivo, nevarno osebo. Sele čez trt dni se je posrečilo princu, ki je povedal svoje pravo ime, osvoboditi spremljevalca.
Politične homatije se sedaj čez dan ne čutijo nič kaj, ker vse aretacije se izvrše povečjem ponoči. Jetnišnice so tako prena polnjene, da navadne zločince, tatove in druge vsakdanje prijatelje policistov kar iz-puščajo, ker nimajo prostora zanje. Radi-tega pa v mestu ni nič varnega; domačini zapirajo prodajalnice s solnčnim zahodom, kajti po mestu kar mrgoli tatov in poste pačev.
Dežilo že ni v Carigradu od meseca maja, vendar sedaj ni več občutne vročine.
Naročajte se na »Slovenca" I Nabirajte novih naročnikovi Cim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Spominjajte se
»Družbe su. Cirila in Metoda r*
Telefonska In brzojavna poročila.
Knezonadškof goriški Andrej Jordan f.
Gorica, 4. oktobra. M e t r o p o -
litanski kapitelj goriški naznanja z veliko žalostjo, da je danes zjutraj umrl prevzvi-šeni gospod metro p o 1 i t na d-škof Andrejjordan.
Praga, 4. oktobra. Češka socialisti-ška stranka za Češko je na vse svoje organizacije izdala oklic, v katerem jih peziva naj prihodnji torek, ko se sni-de češki deželni zbor, delavci v Pragi in okolici ustavijo delo, uprizore generalno stavko ter pridejo demonstrirat po praških ulicah za splošno in enako volivno pravico. Praški večerni listi ne bedo izšli, ker se bedo demonstracij udeleževali tudi stavci. Vspo-red bo naslednji: Najprej imajo posamezne organizacije shode, potem pa se zbero na Vaclavskem trgu, odkoder odkorakajo pred dež. zbor, kjer izroči deputacija dež. maršalu spomenico za splošno in enako voliv. pravico ter sporoči njegov odgovor delavstvu. Za red bo skrbele 2000 rediteljev, katerih naloga bo paziti, da množ ce nič ne poje in ne kličejo.
Brno, 4 oktobra. (Uradno poročilo) Sinoči so bili zopet izgredi. V kavarni Thonethcff so izgredniki razbili ogledala ter metali proti kavarne težke kose železa. V knjigarni Winkler so bila razdejana izložbena okna in knjige razmetane po ulici. Stražarji so bili ponovno prisiljeni streljati z revolverji. Tudi na židovskam templu je bilo razbitih več šip. 12 oseb je bilo are-tovanih, 8 pa ranjenih. Mir je zopet vzpostavljen.
Brno, 4. oktobra. Danes dopoldne je bil mir. Za popoldne pričakujejo pri Pa\v likovem pogrebu večjih demonstracij, ter so izvršene vse priprave, da se preprečijo.
Brno, 4. okt. »Narodni Listy" pri našajo poziv za nabiranje darov za rodbino v poned. ubi ega Pawlika, katerega nazivajo „mučenika za češko stvar".
Dunaj, 4 oktobra. Zadeva poslancev Albrecht in Koudela se je izvršila brez posredovanja grajalnega odseka, ker sta poslanca izjavila, da se s psovkami nista hotela žaliti Pričakovati je, da v današnji seji zbornica konča debato o Gautschevi izjavi.
Reka, 4. okt. Shod hrvaških poslancev je sprejel resolucijo, o kateri ste glavne točke že sporočili. Resolucija, ki je bila sprejeta z vsemi proti 4 glasovom, izraža simpatije Mažarom v boju za neodvisnost in povdarja, da je dolžnost Mažarov in Hrvatov podpirati se v boju za pravice. Resolucija našteva zahteve hrvaškega naroda: Združenje Dalmacije s Hrvaško, volivni red, da bo narodno zastopstvo izraz narodove volje, prostost tiska, zborovalno svobodo Iivoljen je odbor petih poslancev, ki pripravlja rešitev vprašanja, ki so vsem hrvaškim deželam skupna. Ta odbor ima nalogo, obravnavati z zastopniki Mažarov, da se doseže popolno soglasje. V tem odboru so: Cingrija, Trumbič, Zagorac, Milic, Harambašic.
Pulj, 4. oktobra. Vojna ladja „Habs-burg" se je v luki zadela v neko ladjico, ki se je razbila. Sedem mornarjev se je plavaje rešilo.
Trident, 4. okt. Proti Malfattiju in Tambosiju je velika agitacija in se že imenujeta protikandidata.
Rim, 4. oktobra. Listi pravijo, da je gotovo, da pride ruski car pozimi v Rim. Ne ve se še ako ga bo spremljala tudi carica.
flVeteorologitno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 n m
m Q	Ča» opazovanj.	Stanje barometra T mm	Tempe-ratnra P" Celzija	VetroTi	Nebo	al a S9® ■S3" CL,
3	9. zveč.	730-3	66	sl. svzh.	sk. ja no	19
4	7. zjutr.	7338 733 7	4 2 10-4	brezvetr. sr. svzh.	megla	
	2. pop				jasno	
Poslano. !
!
Napram neosnovanim očitanjem v seji občinskega sveta, dne 3. t. m., da zlasti jaz agitiram in ščujem kmete glede podraženja mleka, izjavim tem potom, da se je pričelo tozadevno gibanje že meseca junija t. 1., ne da bi se ga jaz na katerikoli način udeležil.
Šele shoda 17. sept. pri Lloydu sem se udeležil na večstransko zahtevanje in je bil to moj prvi korak v tej zadevi. Na tem shodu sem odkritosrčno povedal, da najdem podraženje mleka popolnoma opravičeno in rekel sem, da ima mesto Ljubljana najcenejše, a res tudi najslabše mleko. Pred- j lagal sem volitev odbora, ki naj vodi celo j gibanje. Predlog je bil sprejet, voljen sem bil v odbor in drugi dan sem zastopal pri seji tega odbora mnenje, da cela zadeva še ni godna in da je zato rok za podraženje mleka 1. oktobra prekratek. Moje mnenje ni prodrlo.
Za 1. oktobra sem sklical poučni shod v gospodinjsko šolo, kateremu je bila poglavitna naloga mlekarski pouk. Po svojem uvodnem govoru sem se odstranil in sem šele drugi dan zvedel za medsebojne dogovore kmetov, na katere dogovore nisem jaz v nobenem oziru vplival.
Kar se je zgodilo, bilo bi se zgodilo brez mene 1
S tem zavrnem izmišljena očitanja, sicer pa izjavim, da stojim neustrašeno na strani kmetov.
Odpotujem v inozemstvo, ko se vrnem, pojasnim temeljito vso zadevo. 2034
V Ljubljani, 4. oktobra 1905.
Gustav Pire 1. r.,
ravnatelj ces. kr. kmetijske družbe kranjske.
Razpis službe.
Na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji
je izpraznjeno mesto
učitelja
s prejemki 4. plačilnega razreda, to je z letno plačo 1000 K, z dejalnostno doklado 200 K in s pravico do 6 petletnic po 100 K.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje z dokazilom sposobnosti za definitivnega učitelja in z zdravniškim izpričevalom predpisanim potom	2028 l — l
do I. novembra 1905
pri c. kr. rudniškem ravnateljstvu v Idriji.
C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji,
dne 2. oktobra 1905.
Naznanilo.
2o29 5—1
Brata Rus
Emonska cesta št. 2
uljudno naznanjata slavnemu občinstvu
otvoritev trgovine
z žitom, moko, žitnimi pridelki in drvmi.
pripoio i-».»no«i«ttf»
v izifni<• e
do DliK' »n
Srednja včeralšnta temp 6 8' norm 12 5°
Učenko ali učenca
z dobrimi izpričevali 2031 i—i
sprejme takoj v Ljubljani modna trgovina.
Kje, poizve se pri upravn. tega lista. IDva izvežGana
! rezSarja
sprejme takoj v trajno delo __i hbofjiloki.
Učenca
iz poštene rodbine, ki ima veselje do mlinar-skega obrta, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji s primerno plačo Pavel Sedej, mlinar. Javornik (Gorenjsko.)
20D8 6-2
Kupujte
narodni l^olel^
Bog Vsegamogočni je poklical k sebi našo iskreno ljubljeno soprogo, dobro mamico, oziroma hčer, sestro, svakinjo in teto, gospo
Amalijo Polšak
roj. Čerin-ovo
ki je previdena s sv. zakramenti za umirajoče v 30. letu svoje dobe včeraj popolno vdano v voljo božjo, izdihnila svojo dušo.	2032 Pogreb nam toliko drage, bo v četrtek, dne 5. t. m. pop. ob 5. uri na župnijsko pokopališče v Severiču v Dalmaciji.
Svete zadušne maše se bodo brale v več cerkvah.
Severič, Dalmacija, Zagorje, Ljubljana 4. oktobra 1905.
Franjo Polšak, rudniški blagajnik, soprog: Ljubica in Verica otroka; Josip Čerin, nadučitelj v p. Marija Čerin, starši; Dr. Josip Cerin, vojaški kapelnik, Ferdinand Čerin, uradnik bosenskih železnic, Karol Čerin, kaplan, bratje; Marija | omo-žena Likar, Julija omož Črnagoj, Ljudmila Cerin, sestre. Fran Črnagoj, mestni nadučitelj, Janko Likar, mestni učitelj, Leopoldina Čerin, Ana Čerin, svaka in svakinji.
Zahvala«
Za mnoga sočutja v bolezni in smrti naše ljube tete, gospe
Katarine Plešnar roj. Rudolf
in za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo prisrčno zahvalo milim sorodnikom in prijateljem. Enako sl. obč odboru, sl. gasilnemu društvu, sl. šolski mladini, in vsem, ki so od blizo in daleč prišli izkazat nepozabni pokojnici zadnjo čast.
Črni vrh, i. oktobra
1905.
2026
IHMiii i mmM - v š mm
Kranjska odvetniška zborni ~a
naznanja tužno vest, da je njen član in bivši predsednik, gospod
dr. Anton Pfefferer,
odvetnik v Ljubljani,
dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer umrl.
Pogreb bode v četrtek 5.t. m, ob 4. uri popoldne, iz hiše št. 10 Dalmatinovih ulicah.
V Ljubljani, 4. oktobra 1905.
Kranjska odvetniška zbornica.
Zahvala.
Povodom smrti in pogreba našega umrlega preljubljenega soproga, očeta, brata in nečaka, gospoda 2027
Jakoba Škerbinca
posestnika
nam je došlo toliko izrazov presrčnega sočutja, da nam ni mogoče za vse takoj posebej se zahvaliti. Izrekamo toraj tem potom vsem onim, ki so nam v teh bridkih urah skušali olajšati žalost, presrčno zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo sl. požarni brambi in sl. Blaža Potočnika čitalnici in vsem ostalim spremljevalcem, ki so tako ginljivo izkazali predragemu ne-pozabljivemu pokojniku zadnjo čast.
V imenu vseh sorodnikov. Vižmarje, 2. oktobra 1905
Marija Škerbinc.
OMInsKI suet llubljanskl.
je imel včeraj zvečer redno sejo. G. župan prečita pismo novega ljubljanskega častnega meščana Josipa Stritarja, v katerem se zahvaljuje za nepričakovano imenovanje za častnega meščana.
Podraženje mleka.
Gospod župan prebere naslednje pismo:
Slavnemu
občins kemu s vetu deželnega stolnega mesta
Ljubljana.
Naznanjamo združeni kmetovalci ljubljanske okolice, da smo na svojem današnjem shodu enoglasno sklenili nanj sledeči poziv:
Ker je slavni občinski svet v svoji seji in potom časopisa »Slov. Naroda" občinstvo mesta Ljubljane naščuval, da nas bojkotira vsled naše opravičene zahteve glede podraženja mleka, pričakujemo in zahtevamo od istega, da istim potom ljubljansko prebivalstvo pomiri do 4. oktobra t. 1. sicer smo primorani popolnoma ustaviti dovažanje mleka z 5. oktobrčm t. 1.
Združeni kmetovalci ljubljanske okolice.
Župan omeni, da je le čestitati, ako okoličani bojkotirajo mesto, ker bodo trpeli škodo sami in se bede občinstve privadilo porabiti manj mleka. Ni res, da je obč. svet oziroma magistrat potom »Slov. Naroda" nahujskal ljubljansko prebivalstvo. Občinski svet je storil le vse, da se prepreči podra ženje mleka. Občinstve se je še precej izdatno odzvalo mojemu pozivu, naj omeji naročitev mleka po stari ceni. Večji zavodi s« odpovedali podraženo mleko in dajejo za zajtrk gojencem prežganke. Sicer je pa pripomniti, da daje skero polovico prodajalcev mleko po stari ceni. Meni se zdi, da je skrajna nehvaležnest, če okolica tako pritiska zlasti ubežnejše ljubljansko prebivalstvo. Skrajna nehvaležnost nasproti mestnemu prebivalstvu je podraženje mleka, ker
pokupi ljubljansko prebivalstvo od njih vse, kar pridelajo. Pri tem postopaje nekateri tako, da hočejo prisiliti one, ki nočejo podražiti mleka, da bi ga podražili. A pri tem hočejo oškodovati ravno revnejši sloj pre bivalstva: male obrtnike in delavstvo. Ne katerim večjim odjemalcem (Medklic: Rav natelj Pire) niso zvišali cen. So nekateri agitatorji v Ljubljani, ki begajo prebivalstvo, da je znani oklic o podraženju mleka povzročil župan in da vse to napravlja magistrat in župan. Pametnejši ljudje vedo, da hočemo rešiti le vprašanje o ureditvi cene mleku v prid ljubljanskemu prebivalstvu. G. župan poživlja obč. svetnike, naj povsod priporočajo, naj prebivalstvo naravnost odklanja podraženo mleko in tudi boljše prebivalstvo naj to stori. Nadalje pa pravi župan, da se ne spušča v odgovor došlega pisma, ker je anonimno.
Občinski svetnik V e l k a v r h vpraša g. župana, kaj namerava župan ukreniti, ker so kmetje sklenili, da bodo v četrtek zaprli vsa pota za dovažanje živil v Ljubljane. Straže nastavijo baje v Mali vasi, na Dolenjski cesti in v S.ški.
Zupan naznani, da mu je ta stvar znana in je že vse potrebno ukrenil, a kaj, ne pove. Mogoče je, da se pravi tički ujamejo.
Občinski svetnik g. Žužek vpraša, kaj se namerava ukreniti preti ravnatelju „C. kr. kmetijske družbe", g. P i r c u , ki je preteklo nedeljo zopet hujskal na shodu združenih kmetov v šoli kmetijske družbe v Marijanišču.
Župan pripomni, da je dobil več pisem, ki odsvetujejo ustanovitev mestne mlekarne. On sam dobro vč, kaj stane mlekarna, in na to niti mislil ni, on hoče ustanoviti le mestno prodajalnico za mleko. Svoje načrte o ureditvi cen mleku bo predložil v seji, ki jo v kratkem skliče v ta namen. Za danes naznani, da izda takoj mestni magistrat sledeči razglas: „Na vozovih in vozičkih, na katerih se d o -važamleko in druga živilav Ljubljano, mora biti pritrjena tablica, na kateri mora biti razločno napisano ime in popoln naslov dotičnega gospodarja. Ta naredba stopa v veljavo z dnem 15 oktobra 1905 ter se od tega dneva po-čenši vozovi in vozički brez naslovnih tablic ne bodo več pripuščali v mesto ali na trg". Predsedstvu ,C. kr. kmetijske družbe za Kranjsko' se pa poSlje še jutri sledeče pismo: „V poslednjem času razvnela se je na umeten iiačin v okolici deželnega stolnega mesta Ljubljane jako živahna agitacija za povsem neosnovano hipno podraženje mleka, kar se ga dovaža v mesto. Iz časniških po ročil in zasebnih virov razvidel je podpisani mestni magistrat, da sta zasnovala in stojita na čelu tej [agitaciji dva organa ,C. kr. kmetijske družbe za Kranjsko'. Ker je
doslej slavna ,C kr. kmetijska družba za Kranjske' vedne umela varovati dobro razmerje med nje in mestno občino ljubljansko tako na eni, kakor tudi med meščanskim prebivalstvom mesta ljubljanskega in kmečkim prebivalstvom okolice ljubljanske na drugi strani, podpisani magistrat ne more verovati, da sta omenjena organa ,L,. kr. kmetijske družbe' začela te neosnovano agi tacijo, ki globoko razburja mestno prebivalstvo, z vednostjo predsedstva ,C. kr. kme tijske družbe'. Podpisani mestni magistrat tedaj presi, da mu slavne predsedstvo blagovoli pojasniti, ali omenjena organa delujeta po naročilu in z vednostjo ,C. kr. kmetijske družbe', v slučaju, da se pa to godi iz njune lastne iniciative, blagovoli naj slav. predsedništvo ukreniti vse korake, da se prepreči tako samolastne postopanje, ki utegne imeti nedoglednih posledic in ki se morebiti maščuje nad okoličanskimi produ-centi samimi, ki so seveda lahko pristopni raznim demagoškim obetanjem" — (Podpis mestnega magistrata.) Skontraoija mestne blagajnice.
Občinski svetnik Svetek poroča, da se je vršila nenadna škontracija mestne blagajnice. Zaključeni računi so izkazali vrednosti 83.850 32 K, a našla se je v blagajni vse ta 83.840 32 K. Ker pomote ni bile naj ti, je založil blagajnik gosp. Fink primanjkljaj 10 kron iz svojega. Tisti dan je bil jako velik promet in izkazalo se je, da so tla shrambe slaba in lahko uide med špranje kak kovinski denar, ne da bi ga bilo mogoče takoj najti. Predlaga, da se vzame poročilo na znanje, a naj se obenem dovoli poprava shrambe. Obvelja.
ProSnja za poviSanje podpore. — Prodajanje smrek v Tivolskem gozdu.
Poročevavec obč. svetnik g. Svetek poroča: A Rudovi dediči so prosili, naj jim magistrat zviša že dovoljeno podpore 100 K za zgradbo nove ograje, ker stane ograja približno 900 K. Prošnji se ne ugodi, ker fin. položaj ne dopušča sedaj dajati podpore. Isti poročevavec poroča, da je razpisal magistrat razprodajo 332 smrek v Tivolskem gozdu. Magistrat priporoča, naj se sekanje smrek prepusti goriški tvrdki fosipa Golje vščeka, ki je ponudil za smreke 12 800 K. A iz občinstva so čuti glasovi, da bi izgubil Tivolski park mnoge svoje lepote, ako bi se posekalo toliko smrek. Odsek je to upošteval in z ozirom na svoječasni sklep ob činskega sveta predlaga, da se zadeva od stopi olepševalnemu odseku, ki naj s stro kovnjaki prouči vso zadevo. Obvelja.
Prispevek kuratoriju ,,Kmetijskega kemiškega preizkuše-vališča".
Podžupan prečita pismo kuratorija »Kmetijskega kemiškega preizkuševališča", ki prosi, naj zagotovi kuratoriju prispevek, ako izposluje pri ministrstvu dovoljenje za avto rizacijo za preiskovanje živil. Občinski svet dovoli kuratoriju letno podporo 500 kron, ako dobi Kuratorij v smislu § 31. zakona o prometu živil dovoljenje za preizkušanje živil.
Resolucija »Strokovnega dru štva tekstilnih delavcev in de lavk".
Poroča podžupan, ki prečita resolucije, ki so bile sprejete na shodu ^Strokovnega društva tekstilnih delavcev in delavk" za Kranjsko. Resolucija podpisana po predsedniku Frančišku J e r a j u in tajnici Heleni Urbar naglaša, da stavi tekstilno delavstvo svoje predloge, ker je delavstvo prisiljeno se izseliti ali pa popolnoma propasti, če se ne urede cene živilom v Ljubljani. Stavi sledeče predloge: 1. Strogo naj se pre pove v Ljubljani prekupovanje pred 11. uro; 2. tržni komisar nadziraj strogo, da branjevke ne terorizirajo kmečkih prodajavcev; 3 živila naj se ne zavijajo v slabi umazani papir časnikov, knjig, marveč v snažen papir; 4. občina naj skrbi za potrebna učila delavskim otrokom, ki hodijo v šolo, ker delavski očetje ne morejo zmagati teh stroškov Podžupan naglaša, da je prekupovanje živil po branjevkah prepovedano do 10. ure do poldne. Vtem času gospodinje že lahko nakupijo svoje potrebščine. A prekupovanje se žalibog ne da popolnoma preprečiti. Tako je nastalo prekupovanje po vt-žah. Mestna policija sicer zasleduje prckupovalke, a potrebno bi bilo nastaviti vsaj še 10 stražnikov, da bi bili vsemu kos. Mestni magistrat naj še strožje, kakor doslej v interesu prebivalstva zasleduje prekupovalce in preku povalke. Vselej pa tudi ni mogoče preprečiti prekupovar.ja. Ti prekupovavci gredo daleč nasproti kmečkim prebivavcem in pre-kupujejo živila. Pripravno bi pa bilo, da se razdele na trgu branjevke od kmečkih pro-dajavk. — Glede zavijanja živil je zahteva opravičena in že utemeljena v zakonu. A kdo bo prisilil proda alke, da bi imele pri pravljen čisti papir ? Najpametnejše bi bilo, da prinese vsaka stranka čisti papir že se boj. Kar se tiče šolskih potrebščin, je izdala
mestna občina že 1. 1905. 1844 kron za šolske potrebščine in tako lahko šolska vodstva dele delavskim otrokom šolske potrebščine Mogoče, da v prihodnje stori občinski svet več. Ampak dolžnost magistrata pa vendar ni, da bi za vse etroke preskrbel šolske po -trebščine.
V imenu policijskega odseka predlaga: 1. Magistrat naj še strožje nadzoruje, kakor doslej, prekupovanje; 2. razdele naj se na trgu branjevke od kmečkih prodajavk; 3 nadzoruje naj se strogo zavijanje živil v čeden papir; 4. glede podpor za šolske potrebščine bo stavil občinski svet večje postavke v proračun, ako bo to pripustil finančni položaj. Potrebne je, da se drugo leto pomnoži tržna policija, ker se mora prodaja živil strožje nadzorovati.
Župan Hribar izjavi, d a se stavljeni predlogi res uvaževanja vredni in imajo res značaj, ki ni navaden pri sličnih resolucijah na shodih, in zato so se vzela v pretres z veseljem. Zlasti pa pozdravlja peročevalčevo mnenje, naj se pomnoži tržna policija. En del stavljenih predlogov sem pa že izvršil. Od jutri naprej bodo na trgu ločene branjevke od kmečkih prodajavk.
Občinski svetnik gospod P r e d e v i č pravi, da je že prav zavijanje v čeden papir. A kaj pa, če pride dež in blato? Bo pa kaznovana uboga prodajalka ali proda-javec, ki bo zavila v blaten papir. Edine pametno je in potrebno, da se temu izognemo, narediti tržnico. (Občinski svetnik g. Lenček kliče: Kaj pa potlej! Ali bo bolj poceni?) Za cene se zdaj ne gre, zdaj se gre za snago
Gospod župan Hribar pravi, da se nujno vprašanje o tržnici proučuje in bo o njej, ko izpregovori odločivno besedo občinski svet, moral govoriti še deželni zbor, in kdaj bo to? Cene bode pa šele potem mogoče urediti, in po županovem prepričanju bode potem cene živilom nižje, kakor zdaj.
Podžupan končno še enkrat priporoča svoje predloge in pravi, da po njegovem mnenju se cene živilom ne bodo povišale, ko dobimo mestno tržno lopo.
Poročevalčevi predlogi nato obveljajo.
Razna poročila. Elizabetina ustanova se odda učenki Mariji Rakovec na dunajski stre kovni šoli.
Mestna občina dovoli o priliki združitve mestnih pripravljavnih tečajev z nadaljevalno šolo na c. kr. realki prispevek 2850 kron.
Monterjem „Mestne elektrarne" in „Mest nega vodovoda" se dovoli za popravo koles 250 kron.
Sredstva proti preteči nevarnosti kolere.
Vojaška komisija je z mestnim zdrav stvenim svetnikom dr. Kopfivo ogledala mestno bolnišnico za silo. Vojaška uprava želi, da bi za slučaj kolere bili oskrbovani tudi vojaki bolniki in bi skrbela za zdrav nike in strežniško osobje. Za nabavo neka terih posteljnih potrebščin se pa nakaže vsota 50 kron.
Interpelacija.
G. občinski svetnik Svetek interje lira glede nerazsvetljenega malega, a ličnega parka v Vegovih ulicah, ki se zaradi egip tovske teme, ki vlada v njem, lahko izpre-meni v „Seufzer Alle", kar ni želeti v in-
Stalerske novice.
š Zopet vladna ljubeznjivost Slovencem. Neoficielno, a skoro sigurno se poroča, da je naslednikom v Gradec edišlega okrajnega glavarja Capeka v Slovenjem Gradcu imenovan slavneznani, slovenskemu jeziku toli .prijazni" vodja celjskega okrajnega zastopa, pl. Lehman š Okrajni šolski svet v lfojj-niku se je sam razpustil. S tem hočejo nemškutarji, ki sede v tem odboru, doseči, da bi na „nemški" šoli ne poučeval vero-nauka slovenski katehet Hribar.
š Umrla je v St. Lenartu v Slov. Goricah gospa Ana Stiihler roj. F r ii h-w i r t h. — V zdravilišču Alland na Nižje Avstrijskem je umrl zobozdravnik dr. Robert Ghen iz Maribora.
š Samoumor. 351etni izprevodnik Otmar Auer je dne 2. t. m. pil na Lendu Mariboru z več tovariš'. Kar naenkrat pa potegnil iz žepa revolver in rekel : „Kri mora teči". K sreči so mu vzeli tisti revol ver tovariši in ž njim odšli To je Auerja ujezilo. Izposodil si je drug revolver in se Studencih pred stanovanjem svoje sestre ustrelil. Auer je bil oženjen in zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
teresu gojencev in gojenk ^Glasbene Matice".
Gospod župan obljubi, da preskrbi potrebno za razsvetljavo tega parka in upa, da temu občinski svet ne bo nasprotoval.
V tajni seji so sklepali e prošnji ne kega stražnika za pedporo in o poročilu ra čunskega zaključka mestnega vžitninskega zakupa.
je
Odlikovan
l zlato kolalno In častno diplomo
v Parizu.
—	603 104—57
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižke obleke
iz trpežnega In solidnega blag? po nizkih oenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavite.] uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.

obrt.
Sprejmem
učenca
kojega veseli ključarska 2620 3—2 Nastop takoj. J. Rebek, ključavničar, Ljubljana.
T>cbrc izuežban
orfianlst (ceclinaneo
išče službe na večji župniji. Prevzame tudi službo občinskega 2014 3-2 tajnika.
Več povč upravništvo tega lista.
2007 3-2
Odda se eno
soba
s kuhinjo kakemu revnemu, v bližini večjih šol za mali denar, oziroma proti pomaganju pri lahkem delu. — Ponudbe z natančno popisanimi razmerami na upravništvo »Slovenca" pod BI)ružinska samota".
Preje: Gradišče št. 1, sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr.
Lastna glavnica K 214,843-38.
Najboljša in najsigufnejša prilika za štedenje I
Stanje vlog 31. avg. 1905 čez II milijonov kron.
Ljudska posojilnica
j. . i i brez kakega odbitka, tako, da )„ /|1L UL sprejme vložnik od vsacih vloženih " \L lU 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 31. avg. 1905: K 11,931,564-77. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,419.749-55.
Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne t. septembra 1905.
Dr- pfedsfdnik"814'	JOSlP	ka,'Celar'
1906 40-6 IosId Inrc	Odborniki« AntonBcIcc_
veleposestnik v MeJvodah.	posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubl|ano.
ve^^K^l. iUp„» V^olju. svet. ,„ FrnnčISck Leskovlc, Ivan Pollak ml.,	Karol Pollak,	Gre«. Sllbar,
lilšnl pos. in blag. Lj. pos.	tovarnar.
tovarn. In pos v Ljubljani.
župnik nn Rudniku.

D^IVAH ORAŽEH
zdravnik v Iijubljani
opozapja na svoj
ontopedično-zdravilni zavod
v katerem se zdravi raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd.
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordinacijskih urah od 9 —10. dop. in od 2.— 3. ure popoldne	1739 10-9
v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadstropje.

^nmimnui^
H Krojaška delavnica
^	za obleke za gospode pO meri in i967 10-3
{J zavod za uniformiranje
Josipa Rojlna, mm*.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
Hodile, Iflutsclier & K

0.
H
M N
m
N
Največja zaloga elegantno izvršenih oblek za gospode ^ ^	in dečke.	^
Bogato izbrana zaloga izključno angleškega blaga.	^
Založnik c. kr. ^ drž. uradnikov.
Ljubljana I IX ITRITD Ljubljana
Stari trg št. 9 J ■ IX I— U I— ■ 1 Stari trg št. 9
priporoča svojo tovarniško zalogo 583 52—44
suknenega, platnenega in perilnega blaga
po izredno nizkih stalnih cenah.
♦♦ Potrebščine za krojače in šivilje. ♦♦
5

trgovina železnin In kovin
190 34 30 Ljubljana
Valvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50.
Velika zaloga
blajajnic in denarnic ter vseh v želez-ninsko stroko spadajotih predmetov.
cene nizKe! ^
V soboto, 30. septembra 1905 se prične
popolna prodaja
vsega še nahajajočega se manufakturnega blaga, narejene moške obleke, bluz in površnih jopic za dame, preprog, posteljnih oprav, perila itd.
v Ljubljani, Resljeva cesta 3
400 104—46
nasproti jubilejnega mostu
zaradi takojšnje popolne opustitve trgovine.
Prodajo se tudi večje partije zimskega blaga
ceno na debelo gg. trgovcem v okolici.
Istotako se daje prodajalna v najem.
Zahtevajte zastonj
In franko moj veliki, bogato ilustrovani glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nikelnaBtih, srebrnih in zlatih ur z znamko Itoskopf, llahn, Omeg«, SchaffhauBen, Ulashiitte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnin po izTirnih tovarniških cenah.|
Nikel. remont, ura......K 3'—
sist. Roskopf patent ura.....4—
, „ črna jekl. rem. ura , 4' — švic. izvir. Roskopf pat. ura . . „ 5'— Ooldin rem. ura „Luna" kolesje , 7 50 srebr. , » „Gloria" „ , 7-60 , „ » dvojni plašč . „ 11-50 , oklep, verižica z rlnčico 1 "na pero in karab., 15 gr. težka . 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem . 9 50 ura s kukovico K 8'50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 —, Jvarcvaldska ura K 2'—. Za Tsako uro 81etno pismeno Janistrol Nlkak rinikol Zamena doroljena, ali denar nazaj!
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100- 32
Radi izredno
velike zaloge blaga se prodaja isto že pred začetkom sezone pod lastno ceno.
Največja izbera
obleke za gospode, športnih oblek, površnikov, športnih sukenj, zimskih sukenj, paletotov, pelerin in havelokov kakor tudi oblek za dečke
in otroških kostumov. Najfinejše izvršeni damski kostumi, jopice, paletoti, plašči, ovratniki,
krila in krasne bluze. Najnovejši ševiot ali double poldolgi paletoti se prodajajo od 6 gld dalje
brez konkurence. Naročila po meri iz angleškega in francoskega blaga se izvršč najhitreje in najfineje na Dunaju. 1998 6 4
Angleško skladišče oblek
0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. |
920
< ►"O
-I
O <
o
£
u
£ <
J <
o
H
»-3
s <
N
w J
»N

.. ■ SraSi.''.v*
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TELEFON 154.
NR]FINEJŠE BRRVE ZR UMETMIKE
DRR. SCHOENFELDfi & KO. V DUSSELDORFU
FINE OLJNRTE BRRVE ZR
ŠTUDIJE 0Rn' SCHOEMFELDB & KO. V DflSSELDORFU
(PUŠICR 20 VIN.) - MEČILA,
APARATE, BARVE IN PREDLOGE ZA
SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IM VSE DRUGE POTREBŠČINE
ZGRLNO SLIKRNJE
VELIKO IZBIRO
LESENIH IZDELKOV
ZA VŽIGANJE IN POSLIKALE IMRTR
BRRTR EBERL
MIKLOŠICEVR CESTR 6 LJUBL/JRNR.
ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM.
TOVARNA OLNJATIH BARV, LAKOV IN FIRNEŽEV
INDRA TEA
H cj
N
m
S w K
2 O N
m
2
w
'psjr Najboljši čaj na svetu.
1927 30- 5
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Trst.