r
VeUa z* vac leto . . .
Za pol leta.....
Za Nnr York celo leto . Za inozemstvo celo leto
n
Največji alorenaki dnevnik
v Združenih državah	|
$6.00 B
$3.00 $7.00 $7.00
GLAS
Ust jslovenskih delavcev t Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States«
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.'
TELEFON: CHeJaea 1 «71
NO. 144. — ŠTEV. 144.
Eutcred as Second Class Matter, September 21, 1903, at the rest Office at New York, N. Y., ander Act sf Congress ef March 3, 1879
TELEFON: CHdsse S—SS7I
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 20, 1931. — SOBOTA, 2». JUNIJA 1931
VOLUMZ XXXIZ. — LETNIK 11111.
AMER. ZDRUŽENE DRŽAVE BODO POMAGALE EVROPI
GOSPODARSKI POLOM EVROPE BI IMEL ZLE POSLEDICE ZA VES SVET, POSEBNO PA ZA AMERIKO
Predsednik Hoover se je posvetoval z vplivnimi voditelji obeh političnih strank. — Posvetovanj sta se udeležila tudi državni tajnik Stimson in nadmestujoči zakladničar Mills. — Predsednik bo najbrž predlagal moratorij za dolžnike ali pa posojilo za Nemčijo. — V prvem slučaju bodo morali dolžniki tudi Nemčiji dovoliti moratorij.
MEHIKANCI SE VRAČAJO
Vedno večje število delavcev se vrača. — Sa-djerejci demonstrirajo pri uradnikih.
' WASHINGTON, D. C., 19. junija. — Predsednik Hoover skuša dobiti kako sredstvo potom katerega bi preprečil gospodarsko krizo v Evropi. V to svrho se je danes posvetoval z voditelji kongresa. Nadaljne konference bodo sledile prihodnji teden.
V	Beli hiši je bila izdana izjava, ki pravi, da posvetovanja niso rodila še nobenih sklepov, da je pa sodelovanje voditeljev obeh strank jako razveseljivo. Nadalje je rečeno v izjavi, da so se posvetovanja tikala predvsem vprašanja, kako bi bilo mogoče pomagati Nemčiji iz mučnega finančnega in gospodarskega položaja.
Takoj po povratku predsednika Hooverja s potovanja po Sred. Zapadu so bili pozvani v Belo hišo republikanski in demokratski voditelji. Nihče pa ni hotel pozneje povedati, o čem so razmotrivali.
Medtem pa izdeluje predsednik Hoover načrte, kako bi se dalo preprečiti evropsko gospodarsko krizo. Glede Nemčije je zelo v skrbeh. Jako ga je namreč presenetila zadnja izjava nemške vlade, da pri najboljši volji ne more plačevati reparacij.
Dasi je bilo iz Bele hiše uradno sporočeno, da niso pogajanja rodila še nobenih sklepov, se govori, da bo predsednik Hoover predlagal bodisi moratorij za dolžnike Združenih držav ali pa znatno posojilo za Nemčijo.
Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da zaenkrat še ne mislijo na revizijo vojnih dolgov. Iz tega razloga se bodo odločili, bodisi za moratorij bodisi za posojilo.
Zvezni zakladničar Mellon, ki se mudi v Londonu, kjer se je posvetoval z angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom in zunanjim ministrom Hendersonom, je v neprestano zvezi z Belo hišo ter je natančno informiran o Hooverje-vih načrtih.
Nekateri domnevajo, da je predsednik Hoover pripravljen dovoliti dolžnikom Združenih držav moratorij, toda le pod pogojem, da tudi dolžniki Združenih držav dovole Nemčiji moratorij.
Pogodbe, sklenjene z narodi, ki dolgujejo Združenim državam, predvidevajo moratorij, dočim ga za Nemčijo predvideva Youngov načrt. Dolžni narodi so že oddali polletna odplačila, dočim se imajo završiti nadaljna odplačila šele meseca decembra.
Če bo dovoljen moratorij, se zaenkrat seveda še ne ve, toda v Beli Hiši pravijo, da bi imel gospodarski polom Evrope zle posledice za ves ostali svet, predvsem pa za Združene države. Da se to prepreči, je treba nekaj ukreniti.
Posojilo Nemčiji bi moral odobriti kongres, toda kongres se sestane šele začetkom decembra. O sklicanju izrednega zasedanja pa zaenkrat ni še ni kakega govora.
V	senatu sta bila že stavljena glede moratorija dva predloga. Prvega je stavil republikanec Bingham, drugega pa demokrat King. Bingham in King sta člana senatnega finančnega odseka.
Predsednik se je začel že zjutraj posvetovati s člani kongresa. Najprej je konferiral s senatorjem Reedom in republikanskim voditeljem v poslanski
UOG ANGELES, Cal., 19. junija. Od 60,000 do 75,000 mehiških poljskih delavcev je odšlo v Mehiko izza 1. januarja.
Za mnoge je ponrratek v domačo deželo zvezan s številnimi težkoča-mi, ker gre pot preko puščav in mnogih gorskih pokrajin.
Ker ameriški priseljeniški u-radniki že dolgo uganjali gonjo pro-in vsem inozemskim prebivalcem, je bil pri mehiškem prebivalstvu vzbujen občutek strahu, ki je postajal vsaki <l3in močnejši.
Splošna nezaposlenost n'ma nobenega stika s seljenjem nazaj. Celi vlaki prihajajo v E1 Paso z vra-čaijočimi se Mehikanca. Dela je dosti, ker opravljajo Mehikanci delo, za katero je Ameriteanec nesposoben.
K temu je pripomnil dr. Clements, ki stoji na čelu poljedelskega oddelka trgovskega departmenta, da bi morali ameriški priseljeniški u-radniki vendar prenehati straho-vati taike delavce in naj bi jih ne naganjali k zopetnemu izseljen j u.
PRODAJA SLADA IN HMELJA JE DOVOLJENA
DO X DOSPEL
V BAHIJ0
Prvi del potovanja proti Rio de Janeiro je bil dovršen. — Letalo j e moralo pristati spotoma, da dopolni svojo zalogo kuriva.
BAHIA, Brazilija, 19. junija. — Oramen nemški aeropian DO-X je pristal tukaj malo pred eno uro popoldne.
To je bil prvi del poleta v Rio de Janeiro.
DO-X se je d v gnil db polšestih zjutraj iz pristaniška Natal ter prevozil celo pot brez postanka. Le enkrat se je moral spustiti ira tla, da dopolni zalog okuriva.
Petindvajset minut potem, ko je Zapustil Natal, so videli letalo najd mestom Pahaihyba in 40 minut pozneje je krožil nad Pernambucom, ki je oddaljen približno 75 milj.
Na obrežju 'se je zbrala velika ljudska množica, da navdušeno pozdravi odhod letala.
Vlada je prenehala s svojo tozadevno kampanjo. — Iz neke trgovine so bili odnesli agent je za $25,000 blaga.
CHICAGO, 111., 19. junija. — Pred dobrim letom je bila vlada uvedla splošno kampanjo proti prodajalcem slada, hmelja in drugih tvarin, iza katerih je mogoče izdelovati alkoholne pijače.
Kampanja, ki je (vzbujala vsepovsod veliko pozornost in nevoloo, je bila včeraj končana.
V tifgiavini Geo Grelna so bili su-haški agentje zaplenili za petindvajset tisoč dolarjev slatd-a, hme-jia to drugih 'potrebščin.
Trgovec Grein je takoj nato odločno nastopil proti vladi. V njegovem boju so mu pomagale razne trgovske organizacije, in zanj so se zavzeli tudi nekateri sloviti advokati, predvsem Clarence Darrow.
Dv.rrow ije šel vtčeraj k Zveznemu okrajnemu sodiniku Georgu A. Car-pentru in ga pozval, naj prekliče tozadevno povelje. Sodnik je popelje preklical.
BAPTISTI
MED SEBOJ
Prepiri v baptistovski cerkvi so imeli za po« sledico odvedenje. — Le slučaj je preprečil, da ni bil umorjen.
DAT.TiAS, Texas, 19. junija. — V tukajšnjem hotelu nastanjeni pomožni pridigar Brown North Dallas bDjptjstovske cerkve je bil danes zjutraj napaden od štirih zakrinkanih banditov, ki so ga obesili na cerkveni kaordelaber. Namignili so mu, da delaijo to na ukaz pastorja Mar-leija.
Brown je pripisoval to prepiru, ki je izbruhnil med cekveno Občino in Murlejem.
Brown je doibival več pretilniih pisem, a se ni brigal zanje. Obešene a so pravočasno rešili.
PROCESIJE SE SMEJO ZOPET VRŠITI
Katoliški klubi smejo zopet poslovati. — Priče-tek nove harmonije med državo in cerkvijo. — "Osservatore Romano" dolži fašiste.
RIM, Italija, 19. junija. — Papež Pij in ministrski predsednik Mussolini sta uveljavila odredbe, vsled katerih so bili zopet uveljavljeni prijateljski odnosa j i med državo in cerkvijo.
Papež je danes razveljavil odredbo, ki je prepovedala cerkvene procesije, in ministrski predsednik Mussolini je dal dovoljenje, da se ame zopet odpreti katoliške klube.
Prič3kruje se, da bodo v teku par dni dovoljene procesije po vsej Italiji, ko bo zopet odprtih pet klubov, ki so bili zaprti na povelje ministrskega predsedniška.
Istočasno z hastopem papeža je dvignil list "Osservatore RomanV obdOlžbo, <ta so fašisti povzročili cerkvi sovražne demonstracije.
Dolži v glavnem Carl a Sforza, glavarja fašistovskih dijakov.
Zopetno otvorjen(je katoliških klubov se je zgodilo brez uradne&a naznanila.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
zbornici, Tilsonom. Pozneje sta dospela tudi demokratska senatorja Glass in Walsh.
Glass je bil začasa Wilsonove administracije zvezni zakladničar ter se je udeleževal regulacije vojnik dolgov, dočim pripada Walsh odseku za zu-nenje zadeve.
Splošno se domneva, da bo vkratkem času uveljavljen načrt, ki ga namerava predlagati predsednik Hoover.
Predsednik se bo posvetoval še z nadaljnimi voditelji kongresa, predvsem s senatorjem Smootom. V Beli hiši sta bila tudi državni tajnik Stimson in i ^domestujoči zakladničar Mills.
* Tison bo odpotoval prihodnji mesec v Evropo ter so bo ustavil tudi v Berlinu.
Vlada je dozdaj vedno zavzemala stališče, da ne obstoji nobena vez "med zavezniškimi dolgovi in nemškimi reparacijami, dasi plačuje Nemčija, četudi indirektno, zavezniške dolgove.
ŽRTVE MORSKE KATASTROFE
V parniku je se 300 pogrešanih trupel. — 77 najdenih žrtev se včeraj pokopali.
NANTES, Francija, 19. junija. — Prijatelji in sorodniki 300 še ne najdenih žrteiv ladijske katastrofe, pri k-_.teri .je potopil izletniški -parnik St. Philibert, upaljo še vednio, da bodo potapljači našli trupla.
Potapljačem se je posrečilo dospeti do .potopljenega parnika. Niso še videli nikaSkih mrličev, a iajavlja-j>o, daj bodo lahko dvignili ladjo. Danes se je vršil .pogreb 77 žrtev. Vd5 kot 85,000 ljudi je prišlo k pogrebu. Med njimi so bdle tudi B ronton ke v svojih slikovitih narodnih nošah.
Vojaštvo je delala špalir, ko so nosili žrtve iz gradu.
SEGURA NAJ LE OSTANE V IZGNANSTVU
Predsednik je pisal izgnanemu kardinalu, da je kalil mir ter da se je v tem razlikoval od svojih tovarišev.
MADRID, Španska, 19. junija. — Predsednik španske republike Al-cala Zamora, je danes objavil pismo, ki ga je poslal kardinalu Sel^uri, izgnanemu španskemu prim asu.
V	pismu praJvi Zamora, da mu ie zelo žal, ker ne more ostati vlada s kardinalom v prijateljskih odno-šajih, dočim obstotji med vlado in španskimi škofi popolno soglasje.
—	Upamo, da boste dalj časa o-stali izven španskih moja, kajti vaš povratek ibi zelo razburil javnost. S svojim 'pastirskim pismom ste zase j ali nemir med narodom. Čast drugim cerkvenim dostojanstvenikom, ki so se povsem drugače obnašali kot ste se vi.
V	Madridru so se smejali poročilom, da je zansnoval zaroto proti sedanji španski vladi don Jaime de Bourbon.
Ko so Zamoro informirali o tem, se je zasmejal in rekel:
—	To je neumnost. O tem se sploh ne izplača razpraJvijati.
KOMUNISTI Af PRODIRAJO PROTI SEVERU
Vlada je poslala v Kiang-si provinco dvajset tisoč vojakov, da u^'^avi-jo prodiranje.
ŠANGHAJ, Kitajska, 19. junija. — Komunisti so obnovili svoje delavno sti v Kiangsi provinci ter ogrožajo mesto 'Nančang.
Nacionalistična vlada je poslala proti nljim dvajset tisoč vojakov, ki no opremjeni z najmodernejšim o-rožjem.
Načelnik nacionalistične vlade Kaj-Šek 'je še vedno v Nankingu ter ni prevzel vrhovnega poveljstva nad vladnim (vojaštvom v Kiangsi in Hunan provinci, dasi je obljubil to storiti.
Vstaši so obkolili važno mesto Čen:yankwan, ki leži 150 milj za-padno od Nankinga. Ker v mestu ni bilo vojaštva, je bilo zaivzeto brez boja.
VEKA VROČINA
NA SEVEROZAPADU
ST. PAUL, Minn., 19. junija. — Včeraj je bila tukaj taka vročina, kakoršne ne pomnijo nastarejši ljudje. Popoldne je začelo grmeti, toda dežj-a ni bilo.
V	Minot, N. D., je kazal toplomer 104 stopinje.
V	Mohall, N. D., so bile zaprte vse trgovine. Ljudje so se zbirali jo cerkvah in molili za dež.
ŽUPAN ATLANTE ZA ZA PREKLIC PROMBICIJE
NA KROVU PARNIKA "ILE DE PRANCE", 17. junija. — Jumes L. Key, župan metsta Atlanta, je rekel:
— Osemnajsti amendment ni bdi vsiljen ameriškemu narodu, ampak je bil sprejet kot vojna odredba. V mirnem čalsu pa ni bil ameriškemu narodu nikdar predložen kot mirovna odredba. To je trefca vsekakor storiti ali ga pa preklicati.
IZBRUH JAPONSKEGA VULKANA
TOKIO, Japonsko, 18. ljunija. — Ognjenik Yakedake je začel zopet bruhati. Po pobočju 6e vale velike mase lave.
D0-X BO PRIHODNJI MESEC POLETEL V MEHIKO
• MEXICO CITY, Mehika, 18. junija. — Poveljnik nemškega letala DO-X, kapitan Priedrich Christiansen je obvestil tukajšnjo nemško trgovsko zbornico, da bo poletel sredi meseca julija proti Mexico City.
SMRTNA KOSA
Dane3 zjutraij je umrl nenadne smrti znani rojak JOSEPH ŠUBELJ, brat znanega opernega povca Mr. Antona Šublja. Z-dravnik je dognal, da ga je zardela srčna kap. St-ar je bil 41 let. Zapušča ženo in tri otroke ter v Ameriki dva brata in eno sestro. Truplo pokojnika leži v njegovem domu 6936—67th Place, Ridgewood, N. Y.
Sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje!
Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah.
DENARNA NAKAZILA
STO MILIJONOV DOLARJEV ZA OBRAMBO FRANCOSKE MEJE
PARIZ, Francija, 18. junija. ' — Odbor za armaidne zadeve in finančni obar posta nske zbornice sta predlagala, naj se dovoli sto milijonov frankov za zadčito francoske meje. Vsota bo ▼ prvi vrsti uporabljena za nove Utrdbe.
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO	
Din 500 ______________	______ $ 9.35
Dih 1000 ____________	_____ $ 18.50
Din Z500 ...............	....... 3 45.75
Din 3000 .............	...«••« $ 54.60
	
Din 10,000 ___________	_______ $180.00
V ITALUO	
Lir 100 ..........................	9 5.75
Li* 200 ___________________	$11.30
Lir 300 ______________________	$16.80
	127.40
	15125
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbin*, znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—f za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25,
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ ^"l". Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pri velikih n sfrj si lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum** te (lede načina n&kfczlla.
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbina m
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone H A relay 7—Q38Q
mktB
Ntw ypM, »ATTOgAX. TONS
1931
I4BGBT BLOVKNI DAILY la D.I.
r
'Glas Naroda"
]
■ President
Owned end Published by
Nnpi IB—HQ COMPANY
(A Corporation)
L. Benedlk, Treu.
M>m of
nc w. utk
of the eorporatloo end addresses of above officers: Bortnfh of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NAIODI" (▼•lee of the People)
■wj Day Except Sundays and Holidays
ŠE ENA PETLETKA V RUSIJI
■a c*> Mo Telja Ust
In
trn pot leta fit četrt leta
AmerifcOnZa New York
.40.00
.93.00
...31.50
celo leto 97.00
Za pol leta --------------------------43.50
Za hioaemstvo aa celo leto----97.00
Za pol leta...................................93.50
Subscription Yearly 30.00.
Advertisement on Agreement.
"Cflas Naroda" jahala mid dan lrrsemil nedelj ln praznlko*.
Dopisi bta podpisa ln osebnosti se ne prtobčujejo. Denar naj se blagovoli potnjaiti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, ), da se nam tudi prej&nje bivališče Paananl, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 919 W. 18th Street, NOW Yeift. N. I.
Telephone: CHelsea 3—3879
PENNSYLVANSKI KOZAKI
V	pittdburškem okraju mehkega premoga stavkajo že dalj časa premogarji.
Štrajk zavzema vedno večji obseg, dasiravno ga skušajo premogovni baroni streti z naj raznovrstne jšiini dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi.
fištrajka je deloma pod vodstvom radikalne National Miner Union, deloma pa pod vodstvom United Mine Workers, ki pripadajo Ameriški Delavski Federaciji.
Governer države Peimsylvanije, Gifford Pinchot, si prizadeva spor mirnim potom uravnati.
K sebi je pozval zastopnike United Mine Workers in zastopnike organiziranih premogovnih baronov.
Konferenca se je vršila za zaklenjenimi vrati ter ni rodila posebnih uspehov.
Medtem se pa vrše v velikih množinah aretacije štrajkarjev.
Pred par dnevi je bilo v bližini Westland rova areti ranih petindvajset premoga rje v, ki so vprizoriii v druž'bi 1000 nadaljnih demonstracijo.
Takoj so stopili v akcijo državni konštablerji ali bolje rečeno—kozaki— ter začeli metati plinske bombe na na štrajkarje.
Naislednjega dne «o se završile aretacije v bližini New Kensingtona.
Kmalo nafto je bilo aretiranih osem štrajkarjev, ker so skušali ovirati dovoz stavkokazov h Kinloh premogovniku.
Dasi jim oblasti niso mogle dokazati nikakega ne-postavnega dejanja, je bil sleherni obsojen na deset dolarjev globe. Deset dolarjev je j>a v sedanjih časih za etavkujočega premogarja že precejšen denar. Tisti, ki ne mogel plačati globe, je moral romati za devetdeset dni v o-krajno jetnišnico.
Vsega skupaj se nahaja v tamošnjili zaporih 570 štrajkarjev.
Premogovni baroni nameravajo dati premogarjem par malenkostnih koncesij, lioteč na ta način končati boj in jih spraviti zope*t na delo.
Vse pa kaže, da 'bodo morali ponuditi dosti več, kajti zavedajoče se delavstvo se nikakor ne bo zadovoljilo s par
drobtinicami, ki bodo padle z bogatinove mize.
%
Brutalne metode, katerih se poslužuje državna policija proti štrajkarjem, bodo še povečale razburjenje.
Zborovanja v stavkarskem okrožju so prepovedana. Kfckorhitro se zberejo štrajkarji in nastopi govornik, se že ^javijo državni kozaki s strojnimi puškami in plinskimi bombami.
V	kraljestvu socijalnega "mirovnega apostola" Pin-chota vlada teror najsurovejšega nasilja, kakoršen ni vladal niti začasa velikega štrajka jeklarjev.
Skrajni čas je, da posveti vsa Amerika razmeram in bojem v Penn&ylvani'ji splošno pozornost.
HINDENBURG JE ČESTITAL DOUHERU
Sovjetski tisk obravnava zadnje čase nchr načrt elektrifikacije SSSR. Gre za prvi korak k novi petletki, v kateri hdčejo tooljševiki voditi borbo za gospodarski razmah Rusije enako energično, kakor v prvi petletki, ki bo baje kmalu uspešno končana. Sovjetski gospodarski organ "Efccnomičeskaja žizn" (Gospo-dairsico življenije) posveča v št v. 67 obširen članek nalogami, ki čakajo drugo iboljševiško petletko. Glavne podatke o drugi .petletki v sovjetski Rusiji posnemamo iz "Jugo-s-ldvenskega Lioyda", iki črpa. svoje informalcrje direktno ali in direktno iz omenjenega sovjetskega lista.
Kakor pri prvi, tako Ibo »tudi pi drugi petletki geslo: Diaseči ln prekoračiti razvoj kapitalističnih držav. Razlika je samo ta, da zdaj ne poj de samo za Evropo, temveč tudi za Ameriko. V drugi petletki hočejo posvetiti iboljševiki naj vel rjo pozornost elektrifikaciji Rusije.
Pilsec omenjenega članka pravi, da je elektrifikacija Ihnbitenica vseh sovjetskih načrtov. Načrt govori o celi vrsti električnih central v Sred nji Aziji, ki naj bi preskrbovale to ogromno deželo z električnim tokom, da Ibi se mogla razvijati v nji industrija. Folelg tega hočejo boij-ševiki izkoriščati ogromne koTčine vodne energije rek Angare in Jeni-eeja v Srednji Sibiriji. Ti dve reki bi lahko dajali toliko energije, kolikor je daje 20 Dnjeprostrojev. (Dnjeprostroj je mogočna električna cemtrala, ki so jo agradili bolj še -viki kot eno glavnih etap svoje prve petletke). Druga petletka hoče pdveča/ta kapacitet® sovjetskih električnih central na 50 milijonov KW, kar pomeni, da bi sovjetska Rusija prekosila na tem polju celo [Ameriko »ki ima samo 35 milijonov i KW.
I Lrngo, na kar bo obračala nova petletka vso pozornost, je kemižna industrija.
Sovjetska Rusija se hoče rešiti odvisnosti od svetovnih ^koncertov, ki imajio v rokah vso kemično industrijo. Nova petletka govori o izredni intenzivnosti na vseh poljih kemične industrije, posebno »v proizvodnji sintetičnega bencina, sintetičnega kaivčuga, amonij ak-a itd. Nova petletka pa misli tudi na kovine in premofe. Ne glede na neuspehe prve petletke določa druga, da. se mora nakon.cn petega leta produkcija premoga ■zvišati do 500 milijonov ton, kovin pa na 60 mi-lijtcmov.
Produkcija bakra, ki je določena leitos na 150,000 ton, mora znašati c(b koncu druge petletke 1 milijon
ton.
Posdbno poglavje je namenjeno socialistični rekonstrukciji vasi.
Splošna kolektivizacija vasi bo po mnenju avtorju .omenjenega članka končana že leta 1932, iv novi petletki pa poj-de za rekonstrukcijo kolektivnega načina poljedelstva. U-stanove se mnoga velika kolektivna in 'sovjetska gospodarstva, organizirana in urejena po načelih tovarniške industrije, kar bo ustvarilo mnogo 'novih gospodarskih in kulturnih središč ter temeljito iz-premenllo lice sovjetske Rusije. V poljedelstvu čaka boljše vike še ena naloga, ki jo hočejo čim pretf izpolniti. Gre za zamen javo vsega drobnega .poljedelskega, inventarja 5 traktorji.
PAItSZ, Fraiuctja, 18. junija, — Ko Je nastopu francoski predsednik svoj urad, Jte dobil le vseh strani •veta fesrtttfte. MM mu je tudi
predsednik nemške repdbttke Hin-denburg.
Oouraer je dsagutoil v tftetovni vojni Stari stanove.
"GLAS NARODA'" — Line riovenskega naroda
j Največjega pomena je pa v novi j petletki prametmo vprašanje.
j V tretjem letu prve petletke se je pokazalo, da promet ni dovofcjraz-1 vit za potrebe novo ustanovljene sovjetske industrije. Toda prva petletka je sticrila zelo malo za gradi -I tev novih ielznišldh prog, ker se je zavedala, da kapital, s katerim razpolaga, ne zadostuje za graditev velikih in dragih železnic. Niti druga petletka se ne seiže prometnemu vprašanju sovjetske Rusije do korenin. Glavno pozornost drugega petletnega načrta je osredotočena na vodni promet ter i*a izboljšanje prometa na dosedanjih železnicah. V ta namen hočejo boljševi-ki elektriflcirati železnice, izdeio-vaJti hočejo ogromne parne in električne lokomotive, uvesti avtomatično Skopi j anje in blokiranje vagonov itd. Veliko pozornost bodo posvečali avtomobilskemu in zračnemu prometu. Ena najvažnejših nalete druge petletke je zgraditev uretsko-kruariefckega kombinata, ki naj postane druga premogovno-me-talurgična baza sovjcifcske Rusije in naj bd ob koncu druge petletke proizvajal 27 milijonov ton kovin. Poleg (tega gre za poVdčanje proizvodnje plemenitih kovih in sploh mi-neralij tako v Sibiriji, kakor tudi v evropski Ruisi)ji.	,
Druga petletka pa zahteva še večjo napetost in mobilizacijo vseh sil, kakor prva, pravi "Jugoslovenski Lloyd". Sovjetska Rusija trpi še vedno na pomanjkanju kapitala in u-rešničenje vseh teh daiekosežnih načrtov je mogoče samo pri novih neizmernih žrtvah vsega prebivalstva, pri-naijvečji omejitvi v zasebnem življenju vsakega poj edin ca in v izjemni eksploataciji dela. Druga petletka se bo mejgla izpolniti sajmo, te se še poostri režim reglementaci-je in če (bo na pritisk vlade prebivalstvo še bolj omejeno v svojih že itak skromnih življenjskih potrebah. Pnva petletka je prinesla sovjetski RuSili silno poslabšanje živ-leijskih pogojev, navzlic temu pa gre drugi še za večjimi žrtvami, pri tem pa njen cilj ni blagostanje prebivalstva, temveč tehnični ideal — prekositi tehnični razvoj Evrope in Amerike.
Če bi ne vedeli iz zgodovine, da so fanatiki ideje zmožni res velikih del in da so že opetovano obrnili usodo celih narodov iv drugo smer, bi lahko že zdaj trdili, da se druga petletka boljševikom ne bo posrečila. Talko bo-pa treba počakati, kaj naj prinese bližnja bodočnost.
Iz Slovenije.
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-Tiino za bodoče leto. Članarina znaša
$1—
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost \z Ljubljane.
Uprava "G. N/*
Special Interest Accounts '
Vsak, kdor še nima vloge pil nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
Vloge obrestujemo po 4°/o
in obresti teko od1 vSakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja'
in julija.
; Sakser State Bank
Depository oP th« state of new youk
mv TORI, M. I.
Žrtve strele na Notranjskem.
Od Nanosa sem je 9. junija kmalu po 15. prihrumela nevihta, ki je dirjala približno eno uro s silnim treskanjem. Neivihtu se je potem zavlekla proti zapadu odnosno jugo-isapadu na Bloke in dalje proti Dolenjski. Na polju okoli Unca je bilo popoldne zaposlenih več ljudi. Ko se je pojavila nevihta, so ljwlje stekli pod kozolec posestnika Rebca v bližini ceste med Rakekom in Uncem. Okoli p j! 16. pa je treščilo v kopalec:. Strela je zadela ženo delavca Kavčiča, ki je imela v naročja! triletno dete. Obe nesrečni žrtvi sta se zgrudili mrtvi, dočim strela kozolca ni moteno poškodovala;. Tudi ostali vedrilci so ostali nepoškodovani. Trupli obeh žrtev bd prenesli na deUavčev dom na Unec. Nevihta drugače na polju ni napravila škode. Zanimivo je, da je bila logaška planota, od nevihte obvarovana. O nesrečah zaradi strele pa 1 prihajajo govorice tudi z Blok, kjer je ubilo nekelga moškega.
Zanimiva razprava.
Ormcoki zdravnik dr. Otmar Maieritsch je tožil znanega narodnega in isokolskega delavca, ravnatelja okrajne posojilnice v Ormožu, Janka Grivca izaradi kletve, ker mu je očital, da je bii med podpiranči Sudmarke in 'da je bii med vojno kot dijak plačan zaupnik. Predsednik senata doktor Lešnik je vodil razpravo s skrajno objektivnostjo. TOžitelj-a je zastopal dr. Komavli, ot>tožertca G-rivca pa dr. Šnuderl.
Razpratva je dokazala stvarnost Grriivčevih trditev in tudi to, da (je dr. Maiieritslsh igral ob prevratu zelo žalostno vlogo.
Griivete je bil oproščen vsake krivde in kratzni.
V	znamenju noža in alkohola. -
Na vseh straneh kriza — najbolj pa jo olbouti dolenjski vinogradnik, ki lastnega pridelka ne more spraviti v denar. Trg je preplavljen z dalmatinskimi vini in tako je cvičku zaprta pot. To pa v naiših krajih, kjer vinotoči pod vejo rastejo kakor gobe po dežju, ne otstafja brez zlih posledic. Fantje, ki se za m al denar opijanijo, so v nesrdžo sebi in drugim. Tako si drug za drugim sledij.o pretepi in poboji.
V	mirni, idilični Stari vasi pod Lifbno pač redkokdaj pride do ne-mirotv. Tu je navada, da se zrapoje, razgraja pa ne. Ker pa ta miroljubnost nekim drugim fantom ni bila po volji, so prišli v Staro vas, se v nekem vinotoču opijanili 121 nato auflbiksali skozi vas. Vpitje je postalo močnejše in čuli so se klici: "Na pomoč!" To je slišal tudi 28. letni mešetar Avgust Pleterski, ki se je že odpravil spat, pa je vstal in stopil na cesto, da bi namišljenemu nesrečnežu pomagal. Pa ga je presenetilo raa! cesti, kjer je za svojo požrtvovalnost dobil nož v desnico. Rama je (težka, 12 cm dolga.
Posestnikov sin Franc Pafcek iz Velikega Mraševega se je v družbi' odpralvil z vozom po vino v vinograd. Gkrdg 20. so se vralcali skozi vas Brezje, vozeč s seboj kakih 100 litrov vina. Tam pa iso naleteli na skupimo vinjenih fatretov, ki so mirne pasante med "aufbiksanjem" ob-snli še s kamenjem. Palček je stopil nazaj in jih opozoril na nedostojno vedenje, ai je takoj dobil vbodljaj pned rebra, tik x>od srce. Drugega Vbodljaija se je k sreči mbranil z nogo, nakar je žbetiaai in so ga na vozu prelpeljali domov in nato v bolnico.
Brzovlak povozil dva pleskarja
Na velikem železniškem mostu preko Savinje ,pri Laškem, se je 10. junija popoldne okrog 16. primerila grozo vita. nesreča, katere žrtvi sta postala dva železniška delavca. Pleskar Ivan Košir, doma iz Dola pri Hrastniku, in njegov tovariš Albert Baftiovec, doma od Št. Pavla v Savinjski -dolini, sta faila ves dan zaposlena (pri pleskanju železniškega mostu. Ranmo okrog 16. pa se tam fcrkftata osebni vlak št. 524, ki pri-wozl v smeri z Zidanega mosta, in bral vlak št. 505, H pripeke te Celja. Ko se je pribtižad prvi viak, sba se mu oba pleskarja naglo izognila in afcnftila na drugi ttr. Nesrečno naključje pa je naneslo, da je v tistem hžpu od nasprotne strani pri-tlirjaS drugi vlak. Katastrofa je toHa <nHjitig»Mi. Dočim je enega ptee-kMja Wale aa mesbu rasqeaaril, je
drugega -s silovitim sunkom odbil z mosta, da je v velikem loku padel v Savinjo, kjer ga je takisto doletela smrt.
Tragična smrt rejenoka v mlaki.
V dbčini Ščavnici pri Gornji Radgoni sta posedovala majhno pose-stavece zakonska Orgolič Anton in Neža, ki sta se pred devetimi leti poročila. Njun zakon pa ni bil nič kaj srečen. Ločila sta se in zabela živeti vsak zase kot revna dninarja. M-ati je morala skrbeti za oba otroka, za 8-letno hčerka MLciko in 6. letnega Tončka. Ker pa ju ona le ni mogla več preživljati, so se ubogih otrok usmilili nekateri sorodniki in premožnejši ljudje.
Tonček je pred kratkim prišel kot rejenete k sorodniku posestniku Antonu 'Kajdiču na PlitviSkem vrhu. Zdrav in nadarjen se je kaj hitro udomačil pri dobrotnikih in vsi pri hiši so ga vzljubili. Bil je iztedno ubdgljiv. Pretekle dni proti poldnevu so se ivračali domači s polja in z njimi tudi rejenec Tonček. Doma se je gospodinja podala v hlev, da nakrmi živino, hčerka pa je pripravljala obed, med tem ko je Ton'cek letel pod bližnjo črešnjo zobat. Četrt ure pozneje, ko so se domači spravljati k obedu, so pa pogrešili rejenica. Ker ga na ponovne klice ni bilo oi nikoder, je gospodinja takoj sumila, da se je pripetila kaka nesreča. In res, po kratkem iskanju je opazila v prav majhni mlakici, oddaljeni od hiše kakih 90 korakov, na, gladini plavati dečkov klobuček in ko se je približala, jc vsa pleplašena opazila nesrečnega Tončka iv mlaki utopljenega. Poklicala je hčerko, s katero st*a potegnili nesrečno žrtev iz vode ter si prizadevali um vse mogoče načine Obuditi ga k življenju. Toda zaman.
Ob robu mlake, ki je komaj o-krog 2 m široka in 1 im globoka, je pustil deečk ležati majhen lonček, iz česar se da sklepati, chi je odšel k mlaki po vodo, da bi si uigasil žejo ib vročem opoldnevu ter je pri tem ponesreonem naključju zdrsnil v grapo.
Huda obsodba v Celovcu.
Pred celovško poroto je bil pretekle dni obsojen 24-letni Matija Logar, poljski dninar z Vrha pri Siavenjgradcu. Lani 17. novembra je orožnik Wolfgang Urak prišel Matiijo iskat v Haibersberg, pa je tam našel njegovega brata Franceta in opazil tri ustreljene verice, r.e-kaj druge divjačine, kxvsko puško in razne lovske priprave. Orožnik m France sta odšla v scsecinjo vas iskat Matijo. Ker ga nista našla, sta se zopet vrnila v Habersberg. Takrat i>a je Matija, skrit v pods ti eš-ju dvakrat ustrelil na orožnika in ga močno ranil. Orožnik je sicer streljal nazaj, pa ga ni zadel. Matija je nato pobegnil, a so ga pozneje le prijeli.
Zdaj je bil Matija Logar obsojen na 8 let težke ječe, zaradi nedovoljenega nošenja orožja pa na 20 šilingov glcbe.
I Peter Z^a
felix lachesnez-heude, pomožni general.ni manager FRANCOSKE PROGE ttO ODPOTOVAL S PARNIKOM "PARIS" V EVROPO.
Mr. Felix Lachesnez-Heude, pomožni generated upravitelj Francoske proge za Združene držaive, Kanado in Mehiko, bo odpotoval s par-nikotm "Parte" v Francijo. Potoval bo v trgovskih zadevalh.
Isaa časa, ko <je bil imenovan na svoje mesto, si je Mr. Lachesnez u-spešno prizaJdevaH povedati promet t tretjem in drugem razredu Fran-doBke proge.
Mlada, lepa in živahna ženica se je morala podvreči težki operaciji na slepiču.
Strašno jo je skrbelo, oh, KaKO zelo jo je skrbelo.
Ne toliko operacija, ampak skrbelo tjo je, če se bo zarastek pozna).
—	Ali bo mogoče videti — kje sem bila operirana? — je vsa v skrbeh vprašala zdravnika.
—	To je pa povsem od vas odvisno, gospa, — ji je odvrnil zdravnik ravnodušno.
*
Pravijo, da je pero močneje kot meč.
Toda danes se že večinoma vse piše s spisalnim strojem.
*
Časopisje je objavilo sledeči o-glas:
Naprodaj je hiša šestih sob, z velikim vrtom, sadovnjakom, tremi akri zemlje. Hfev, gospodarska poslopja itd. Komaj lučaj od postaje. Proda se po zmerni ceni. Pišite, da vas bom prišel čaikat na postajo.
Rojak se je odločil, odpisal in se odpravil.
Na postaji ga j a res čakal gospodar . In odpravila sta se po strmi po ti v hrib, z hriba (V dolino, potem pa zopet v hrib ter st*a po dolgih naporih slednjič dospela do posestva, ki je 'fcwlo naprodaj.
Res ije ibilo vse lepo in poceni.
—	No, ali ste zadovoljni? ga je vprašal gospodar.
—	O popolnoma sem zadovoljen.
—	Torej ibo»va sklenila kupčijo?
—	Seveda jo bova, toda samo pod enim pogojem.
—	Pod kakšnim pogojem?
—	Še sto dolarjev vam vei* dam kot zahtevate, če mi pokaže te, tistega človeka, ki zalučal kamen od!
tukaj na železniško postaJjo. #
Avstrija ima zopet kabinetno krizo.
Kabinetno krizo je povzročila denarna kriza, ki je dosti hujša kor vsaka kabinetna, kajti brez kabineta že gre nekako, brez denarja pa
absolutno ne gre.
*
Slavni učenjak Immanuel Kant je bil do 'svoje smrti plečlar.
Ko ga je nekdo nekoč — Kant je bil že v letih — vprašali, zakaj se ne poroči, mu je odvrnil:
—	V mojih mladih letih, ko bi potreboval ženo, se zato nisem poročil, ker bi je ne mogel rediti. Zdaj. na: stara leta, ki bi jo lahko redil,
pa žene iveč ne potrebujem. *
—	Kaij pa, čiitaš? — je vprašal prijatelj prijatelja, ki je bil ves zaverovan v časopis.
—	Uradna poročila čitam, — je odvrnil, — da bom izvedel, kaj ministri delajo.
—	Kar pusta uradna poročila — mu je 'blagohotno nasvetcxval prijatelj — in rade oglase prebiraj- Natančno prečrtaj kolono "Ukradeno biaigo", pa boš kmalu vedel, kaj delajo gospodje ministri.
*
—	I, zakaj til me pa ne vzela? — jo je snubil in ji pihal na srce.
Ona 'je pa pogledala v tla in molčala'.
—	Pa me vendar rvzemi. Saj veš, da rad delam in da nisem pijanec. I11 takoj po poroki se bom dal zava-ro\ nti za deset tisoč dolarjev.
Te zadnje besede so jo toliko vzpodbodle, da ga je strastno objela in hvaležno poljubila.
Toda hitro ®e je pojavil strah v njenem srcu in boječe ga je vprašala: v
—	Ja, kaj pa če ne boš hotel hitro umreti in boš morda še deset
ali dvajset let živel?
*
Zadnjič sem se seznanil z rojakinjo, koje ime sem že neštetokrat slišal v zadnjih desetih letih, pa nisem nikdar imel prilike, da bi jo spoznal.
Nič hudega sluteč sem ji rekel, ko sva si bila predstavljena:
—	Gospodična, o vas sem pa že dosti slišal.
—	Ah, — me je zaivrniia— nikar vsega ne verjemite, kar slišite. ljudje govore vse sorte, pa ni niti polovica res.
*
Hindeniburg je poslal brzojavno čestitko novemu predsedniku Francije.
Menda je bila čestitka z istimi Čustvi sprejeta, kot je bila odpb-
NEW YORK, SCTDfDXf, JUNE 2f, 1911
TEFFI:
Sprevodniki dolgo-kultjapinske železnice so se popolnoma izpridili.
O tem žalostnem dejstvu so pričale vse pritožne knjige v vseh vozovih III. razreda, neštevilni zapisniki o preiskavah in nešteti dopisi, ki so prihajali železnici od potnikov.
Izkazalo se je, da so sprevodniki, ki so se vedli napram občinstvu I. In II. rarreda docela uslužno, gospodarili v III. razredu toli predrzno in sirovo, da njihovega vedenja že nikakor več ni bilo možno prenašati.
--Sprevodnik je suval mene
in vso mojo prtljago vso progo od Cvjetkova do Kultjapina, — tako je tožila stara posestnica.
--Vozne listke ščiplje s toll
Izzivalnim izrazom, da ga ne mogoče prenašati in ga zaradi cenzure niti ni mogoče popisati, — je povedal na 'zapisnik drug potnik.
--Vaš kondukter laja kakor
stekel pes, — je razložil svojo pritožbo prosto In jasno tretji.
Vse te pritožbe so končno vendarle splašile železniškega ravnatelja.
—	Treba bo nekaj ukreniti. Vsekakor jih moramo nekake ukrotiti. Najlepše bo, če prevozim sam progo incognito v III. razredu in jih zasačim in flagranti, — je izjavil naj seji upravnega sveta.
—	Nikakor, Vaše Preblagorodje! To ne gre! — je ugovarjal želerni-škemu ravnatelju neki moder človek. — Vsi kondukterji poznajo tako izvrstno vaš obraz, da vas spoli a Jo takoj, čeprav se še tako pre-oblečete, — makar v ženska krila.
—	Kaj naj storimo?
—	Čisto prlprosto: poslati je treba koga izmed zanemarjenejših.
—	No, plejte v moji pisarni je taka podgana — Ovsjatkin! Že od narave je tako oskubljen/da ga morete posaditi tudi v I. razred, a takoj je videti na njem, da spada le v III. Možiček ima že od Boga dano figuro III. razreda.
—	Dobro, nJega poverimo! Kupimo mu listek, pa naj prevozi incognito vso progo!
—	Ali si ml prisila nove gumbe na plašču? — je vprašal Ovsjatkin svojo prestrašeno ženo.
—	Priš-ši-šlla, Kuzraa Petrovič. Kakor ste naročili, kar v eni sapi sem jih prisila.
—	Tako, tako. "priš-ši-šlla"! — Vzemi svojo pamet v roko! Naložili so mi nalogo najvišje odgovornosti, največje važnosti: Jaz, uradnik dolko-kultjapinske železnice, ki 1-mam prosto vožnjo v n. razredu, se popeljem in-eog-ni-to, kakor vsak navaden zemljan, v III. razredu. Sam ravnatelj mi Je rekel: — Morate se vortti in-cog-nl-to! Iz tega je razvidetl, kako se moram vesti. Z vsem dostojanstvom! Tako kakor človek, ki ima prosto vožnjo ln se voz i po lastni eleznicl kakor Harun ali Rašid v m. razredu. Ra-
INCOGNITO
zumeš? Če že ne moreš razumeti, pa vsaj čuti!
Pobrigal se je s kolinsko vodico znamke "Beneška lilija" ter se je odpravil na kolodvor.
—	Kaj pa je tolele? — je vpra-išal kondukter j a in pokazal na lestvico pred vagonom.
—	Stopnice, — se je začudil sprevodnik.
—	Stop-ni-ce? — je vprašal Ovsjatkin še enkrat in zlovestno zamižal na eno oko. — A čemu leži potem na stopnicah lupina melone? Morda zato, da bi si vsi potniki polomili noge, in železnica naj bi to plačala? To bi radi kaj? Kako? Vi želite torej, da bi dolgokul-tjapinska železsnica falirala, ne?
Kondukter se je že pripravil, da ga nahruli, a ko se je ozrl na samozavestni vzravnano Ovsjatkinovo postavo, mu je pogum upadel.
Ovsjatkin je zlezel ^ voz.
—	Kdo pa je ta pokveka? — je vprašal kondukter svojega tovariša.
—	Mogoče,v da je to le tako, ampak morda je tudi kakšna osebnost. Moramo si ga ogledati!
Ovsjatkin je sedel v pozi prekli-njajočega generala. Noge Iztegnjene, roke uprte ob kolena, usta raz-potegnjena.
—	Taa-koo, prosim! Dobro prosim! To je pre-krasno, prosim! — Naravnost nenavadno kraaasno! — je govoril strupeno in naduto sam sebi. — Vi mislite, da ničesar ne opažam? Ampak |az sakrabolsko dobro opažam. ..
Kondukter je dregnil tovariša s komolcem v bok:
—	Slišiš?
—	S'išim.
—	Čemu pa takole—?
—	Saj ti pravim, da bo kakšna osebnost. Da bi nas le ne zadela nesreča! Napenjaj ostro svoj sluh!
—	Prosim za vaš listek, gospod.
—	MoJ listek? Želite videti moj listek? Izvolite, prosim. Tukaj, prosim. Tu imate listek III. razre-
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN1ZANA
Angleško-slovensko
(INGUSH SLOVENE EEADEE)
IteM
hinMM ca pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
11« West It Street N«V Twk CM*
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
_ m__
ZABAVE
.v"
O G L AŠU J T E
"GLAS'NARODA" m či ta člantfvo,	v«f Slovenci ▼ vasi okoBcL
msan
ZA OCUSE SO OERNE
da, kupljen specijalno zame. Ne vznemirjajte se! Vse V redu. Ha-
ha!
Ob tem smešku, kratkem in suhem, kakor škrtanje nategovanega petelina, sta kondukter]a vztrepe-tala in odstopila.
—	Morda vam vleče skozi okence? — se 'je naenkrat vznemiril prvi.
Še ni dokončal vprašanja, ko je njegov tovariš že zapiral okence.
—	Ne-ne-ne, prosim! Okno nima s tem ničesar opraviti, — je trium-firal Ovsjatkin zlovešče. — Kaj okno! Za tem grmom ne tiči zajec. Tako, prosim.
Kondukterja sta odšla na vozo-vo ploščad.
—	Ali si slišal?
—	Da, to nekaj pomeni! presneta reč! Precej sem opazil, da je to sumljiv tič!
—	Bog pomagaj!
—	In jaz sem, kakor nalašč, posadil tik njega nekega mužika, si-rovino, ki sedi ondi in prežvekuje ribo. Oj, smola!
Toda Ovsjatkin je sedel dalje v pozi besnečega generala ter je razmišljal:
—	Živel sem, živel in doživel. — Služil sem, služil in doslužil sem si. Naj-viš-ja odgovornost! In - cog-ni -to! Jaz jim pokažem! Jaz jih na-ženem! Spoznajo me! Pomnijo me! Kondukter!
—	Kaj ukazujete? Vaše visoko blago —
—	Zakaj pa sede tamle štirje, a tukaj le je prazna klop? Kako? — Vprašam te — zakaj tako? Kaj?
— Blagovolite oprostiti, prosim, — to so si sami tako želeli, prosim. To je ena rodbina in tako se vozijo tudi v enem gnezdu, prosim.
—	V gnezdu? Jaz vam že pokažem
gnezdo!
—	Na, lepa reč! — sta šepetala sprevodnika, stoječa na pločadi.
—	Kdo neki je?
—	Mogoče — ravnatelj?
—	Ne, kaj pak še! Ravnatelj ima takšen obraz, kakor Veličanstvo, v obliki redkve. To pa je kakor o-melo in zopet, ne omelo.... vrag ti vedi!
Ovsjatkin je mežikal, metal nogo preko noge, sarkastično odkrival na levi strani svojih ust rumen zob, klical vsako minuto sprevodnika, mu sta vi j al spočetka grozeča vprašanja in potem je le še meketal:
—	Kondukter! Kaj pa je to pri vas, mhm.... No, lehko greste!
Kondukterjema so se šlbila kolena. Obraza sta jima gorela od razburjenosti in čelo sta imelo potno.
—	Vaše Visokoprevoshoditeljstvo! Blagovolite se preseliti, to je prestaviti svojo osobnost v I. razred!
—	sta ga začela prositi jecaje. — Pravkar sva ondi pripravila vaši milosti poseben oddelek.
Ovsjatkin se je za režal s prepri-jetnim občutkom ter je pritrdil.
—	Revizija mojega incognita je rodila ugoden rezultat, — je premišljal, ko je legal spat na plišo-vem dlvanu posebnega kupeja I. razreda. — Kondukterji naše proge so misleči ljudje in na vsak način dobrih manir. o tem ni dvomiti. Vzgojo so dobili dobro.
In kondukterja sta se križala na ploščadi, ter se že lažja oddiha vala.
—	Zdi se, da se Je že umiril!
—	Saj sem ti pravil, da je Imenitna živina!
—	Toda tisti mužiček, ki je sedel poleg njega, se zdaj tam repenčL
—	Tudi jaz,—pravi— hočem v tak kupe.
—	Prisoli mu jo preko gobca, pa ga takoj mine!
Drugi sprevodnik se je leno popraskal za ušesom, premišljal, toda čut dolžnosti je zmagal.
—	Nekako ne ljubi se mi____ No,
pa vendar.... pojdem ln mu dam eno....
80 LETNICA ODKRITEUA "SMRTNIH
ŽARKOV
POZIV!
9. junija je slavil osemdesetletnico rojstvo sloviti pariški zdravnik in elekrtrofizik d'Arsonval. Ob tej priliki je imel znani dunajski vse-učilški profesor dr. Stefan Jelinek v radiu zanimivo predavanje o fizioloških vplivih elektrike na daljavo, ki jih je kot prvi začel proučevati bas pariški učenjuik. Gre za Učinke tako zvanih ultrakratkih valov.
Pri eksperimentih s temi valovi nI poskusni objeikt človek, "žival ali rastlina v nobenem kontaktu z izvorom toka, temveč pride v sekundarno nihalno polje med plošče kondenzatorja. V primarnem polju nihajo valovi do sto milijonov krati v sekundi, fkar vstreza valovni dolžini 3 m.
Pri p:sebno kratkih valovih podleže poskusni žival, na pr. miš, v kaJr!n:h dveh minutah strašnemu učinku nevidnih (žarkov, 3d so jih zato časnikarji s pMno pravico krstili za "smrtne žarke". Truplo mrtve čšrvali je čisto vroče (zaradi tega zvišanja telesne temperature u-porabljajo kratke valove v najnovejšem z3. proizvajanje umetne zdravilne mrzlice).
Tudi rastline pričnejo v območju grozotnih nthljajev drhteti, spremenijo barvo iti obliko, ovenejo in postanejo breobličrra, vlažna, lep-ka masa. Če držiš roko med kon-denzatorskimi ploščami!, imaš že po nekoliko sekundah neopredeljiv občutek, c katerem ne veš, ali je v koži ali globlje; čez kakšno minuto pa te prične neprijetno žgati — roko moraš umakniti. Že če si samo v bližini polja, v katerem delujejo ultrakratki valovi, se te polasti neko neugodje. To je poskusil že marsikdo, ki je z radiom oddajal ali prejemal krat-be valove.
Vse dru-g^ je, te delaš poskuse s temi žarki v polju z malo energije. Tedaj postanejo celo koristni ln v zdraviM stroki že danes v marsičem prekašajo radijeve in Rentgen ovc žarke.
2e pred štiridesetimi leti in celo pred Teslo se je d'AzsonVal bavil a
temi žarki in si -je zgradil v ta namen primitiven visokofi-PKver.čni aparat. Takrat je že užigal električne žarnice v rokah človeka, ki ni bil v ni'kaksni zvezi z izvorom toka. Kct zdravnik se je slavni učenjak o?vil posebno s fiziološkimi in . i.tl-vi'n'mi uičinki kratkih valov »igc-tcvil -je spremembe, ki so jih povzročali v izločevanju seči in drugih oiteanrfrih funkcijah, obseval je že kulture bakterij z elektriko in posrečilo se mu je ublažiti z električnimi vplivi na daljavo učinek k'č-Jih p'rupev. Na samem sebi ;e delal poskuse, ki niso bili brez nevarnosti. Vsekakor ga je smrsutrati za dieta' enega najzanimivejših zdravilnih načinov, zdravljenja s k-atkimi valovi, ki mu moderna znanost posveča čim dalje več pozornost. S svojo bistroumnostjo in dalekovid-nostjo je postal premir cele nnve znanstvene stroke in dobrot.ris človeštva.
POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N, Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
Vsi naročniki katerimi je, oziroma bb v kratkem pošla naročnina za« list, so naproieni, da jo p6 možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledfečih nalili zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob Laushln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, "Peter Culig, A. Saftft Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spiilar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anaelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La S&lle, J. Spellch Mascoutah, Frank AUgustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND
Steyer, J. Černe Kttzzniller, Fr. Vodoptvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stulaf
MINNESOTA Chisholm, Frank Goufte, Frank
PuceTJ
Ely, Jos. X. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louts Goute Gilbert, Louis Vesšrt Hlbbtng, John Povie Virginia, Frank Hrvatlch
MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ
MONTANA Klein, John It. Rom Rpundup, M. ML Panlan Washoe, L. Champ*
NEBRASKA Omaha, F. Brodeclck
'NEW YORK Gowanda, Karl Stralaha Little Fails,
OHIO
Cleveland, Anton KarUnger. Jaobb
JOe HW Math
EucUd. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj
OREGON
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Brldgevllle, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec • Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank. Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek .tohnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John 2ust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc	.
Steelton, A. Hren Unity Sta. ln okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer
West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei
UTAH	-
Helper, Fr. Krebs
WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jos. Koren
Sheboygan, John Zorman
%
WEST ALUS Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diamondville, Joe Aollch
<tr
Vsak sartopnlk izda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina sa "Olds Naroda":
Za eno leto $8^ sa pol let% $3.; sa Miri mesece 13.: sa četrt leta flJfc.
New York City je 97. celo telo. NKročnlaa sa Evropo & sa
MEDNARODNA AGRARNA BANKA
V	dveh središčih svetovne politike se trudijo eksperti, gospodarstveniki, finančniki, državniki itd., da zajezdijo katastrofalno napredovanje svetovne gospodarske krize, katere naj ostrejše konice se zrcalijo v agrarnogospodarskih panogah svetovne proizvodnje. V Londonu je končalo mednarodno zasedanje pšenične konference, v Ženevi, sedežu Društva narodov, pa je evropski odbor predebatiral ustanovitev mednarodne družbe za poljedelski hipotčni kredit.
V	Londonu se je poskušalo rešiti predvsem dvoje kardinalnih vprašanj : ukrepi o žitnih zalogah, naha-jajočih se v posameznih državah in zboljšanje metod pri razdelitvi in trgovini z žitom. Poludradno se zatrjuje, da se je konferenca zaključila v smislu besedi predsednika Fer-gusona, ki je ob otvoritvi naglasil, da se bodo agrarnopolitična neugod ja reševala "v duhu lojalnega sodelovanja in prostodulncsti". V koliko so se ta prerokovanja uresničila, ni mogoče kontrolirati. Vsekakor pa se je morala konferenca boriti z nebroj raznimi težkočami. ki jih je gotovi meri servirala mednarodni špekulacija, ki je živo občutila, da se mednarodni forum vmešava v njene posle. Ali bo najavljeni "Clearing House" izvrševal svoje funkcije v taki meri, kakor si to zamišljajo njegovi ustanovitelji, je odprto vprašanje. Najbrž bo potrebno, da se podvzamejo odločni ukrepi in radikalnejša sredstva, da se neraamerje med produkcijo in konsumom končno u-redi, Edino uspešno sredstvo pa je, da se produkcija v prekomorskih deželah omeji in povrne na predvojno stanje. Ta potreben umik se pojavlja danes v vsem privatnem gospodarstvu. One gospodarske panoge, ki so se pod upllvom vojnih potreb čezmerno povečale in razširil, so morale v novm stanju pričeti z omejitvijo, hi isto pob bo morala nastopiti Amerika. Če bi londonska konferenca ta vprašanja na ta način reševala, bi se dosegel prav kmalu zadovoljiv uspeh in s tem bi bila svetovna žitna kriza od pravljena.
Medtem ko so se razgovori v Londonu vršili pri zaprtih vratih in so se vsa vprašanja obravnavala strogo zaupno, se je v enevi postopalo mnogo bolj širokrudno. Ženevska pogajanja so dovedla do zaključka z osnovanjem Mednarodne agrarne banke, z nekako pan-evropsko opremo in kot nadomestek evropske carinske unije.
Namen Mednarodne agrarne banke, ki naj bi se ustanovila z začetnim delniškim kapitalom 5 miljo-nov dolarjev, — ki bi se polagoma dvignil na 50 miljonov dolarjev— je nuditi dolgoročne kredite družbam, oziroma hipotekarnim bankam, poljedelskega značaja po nizki obrestni meri. Kako naj se ta nizka obrestna mera razume s stališča poljedelca?
Rentabllitetni računi naših kmet-skih obratov v Dravski banovini nam poka pjo, da je večina naših obratov p 'vna. (Tako vsaj zatrjujejo str. vnjaki.) Ostanek aktivno obrt ^čih posestev računa na obrestovanje investicijskega kapitala 1% do 2%. Računati pa moramo, da poljedelstvo v južnih krajih obratuje v večini ekstenzivno, obrestovan je investicijskega
kapitala je taankaj še znatno nižje. Iste, oziroma še slabše razmere so tudi v drugih južnovzhodnih predelih Evrope, katerim so v prvi vrsti namenjeni ti agrarni kredit. Kako nizka bi potemtakem morala oiti obrestna mera Mednarodhe agrarne banke, da bi sploh prišla v poštev za imenovane države?
K temu pa je treba prišeteti še razne druge neprijetnosti. Mednarodni kapital zahteva, predno preide v roke dolžnika, sigurna jamstva. Dolžna razmerja pa so tudi pri nas zlasti v južnih krajih, pOsetono pa v drugih južno-vzhodnlh državah precej neprozorna. Pomanjkanje katastra, zemljiških knjig in sličnih institucij povzroča neslgur-nost in včasih onemogoča sploh vsako finančno operacijo. Posledica temu bo, da bo moral ta kapital preiti večje število vmesnih členov, ki so poučeni o razmerah in bedo seveda pri tem iskali zaslužka. Ta "nizka obrestna mera" se bo avtomatično dvigala in prinašala koristi baš onim, kojim sploh niso bili ti krediti namenjeni. Dunajski denarni trg bo edini — kot običajno — spravljal dobičke v svoj mošnjiček.
Je pa nebroj drugih lokalnih pomislekov, ki padajo v oči. Predvsem zasužnjenje poljestva po tuji roki. Dobro se zavedamo, kako nevarnosti nam je serviral tuj kapital pri tfrkozvani "nacijonalizacliji" naše industrije. Vemo tudi, koliko raznih priveskov je prispelo v našo državo s tujim kapitalom, čeravno se dobro zavedamo, da nam je ta kapital v gotovi meri potreben.
V koliko prihaja snovanje Mednarodne agrarne banke za nas v poštev, je vprašanje temeljitejše-ga študija, vsekakor pa je gotovo, da se bo morala pomoč, ki jo želi nuditi mednarodni kapital agrarnim državam, postaviti na trdne noge, obenem pa se bo morala čuvati neodvisnost teh držav, ker bo v nasprotnem slučaju ta institucija postavljena v pesek.
"Jugoslovan'*
igrače za milijonarje
Današnji časi so težki pravijo ljudje. Kljub vsem gospodarskim težavam pa vidimo vendar v trgovinah z igračami igrače, ki jih o-troci poželjivo občudujejo, kupiti jih more pa le tisti, ki ima precej denarja. Neki angleški list pa je u-gotovil. da takih dragih igrač ne kupujejo stariši za svoje otroke, ampak da si jih kupujejo "stari o-troci" sami za sebe.
V Londonu živi n. pr. star gospod, ki ga v vseh trgovinah z i-gračami visoko cenijo. Ta mož kupuje največje ladje, vsake vrste, nikakor pa ga ne moti cena; kupuje pa tudi druge igrače, ki so pravzaprav primerne res samo za otroke. Neki nameščenec tiste trgovine pa je pri neki priliki vprašal slugo dotičnega gospoda, kdo da so tisti srečni otroci, za katerega kupuje njegov premožni gospod tako lepe stvari; gospod mora pač imeti precej ljubkih vnukov, katerim hoče mož napraviti kakšno veselje. Sluga pa je odgovoril, da kupuje stari gospod igrače za sebe; doma ima veliko sobo, polno najrazličnejših igrač in če gre njegova žena na sprehod, se on zapre v tisto sobo in se igra sam.
lil a A I O • A«
NEW YORK, SATURDAY, TONE 29, 1931
LARGEST SLOVENE DAILY klF.1.1
LENA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA, n
Zm Glas Naroda priredil G. P.
wmihiiwm—M
15
(Nadaljevanje.)
—	Bil je princ Ludovik z Romintenom! — Je rekel Fred, ki je pozdravil svojega bodočega svaka.
Obraz Franca van Borkenhagena je dobil sovražen izraz.
—	To je izgledalo tako, kot da sem motil!
—	Motili? Kcga naj bi motili? — je vprašal Fred nekoliko zmeden.
—	Človek le domneva. Izgledalo je kot beg!
—	Če bi natančneje pazili, bi (videli, da je dobil princ Lud^vik mrzle noge, — se je šalil Fred.
Takoj nato pa je vprašal, obrnjen proti Leni:
—	Ali hočeš naprej, Lena?
Se predno je mogla odgovoriti, je rekel Franc von Borkenhagen strupeno:	#
—	Da, na poti v Warns tet ten. Moj obisk velja predvsem Leni.
—	Ah, tako, — petem se vrnimo domov!
Fred je oprostil Leno drsalk. Franc pa je resno grizel ustnice.
—	Princ Ludovik in R črnin ten te pustita pozdraviti, Franc, — je rekla Lena, ker 'je sku£ula potolažiti svojega zaročenca.
On se je priklenil ironično.
—	Visoka čast! Hvala vam. V splošnem — veliki gospodje imajo čudne muhe. Jaz bi rad vedel, zakaj si je izfaral princ Ludovik propa-lega Rcmintena za svojega najboljšega prijatelja? Knezi so ponavadi bodj previdni! Tudi na deželi je dosti spodobnih ljudi.
Lena ga je jezno pogledala.
—	Gospod Rcmintcn je plemič čeprav je kot mi obubožan. Njegovo posestvo je megeče zelo propadlo, a on sam stoji lahko na višini človeštva. Princ Ludovik si ni mogel izbrati vrednejšega za prijatelja, — je rekla trdno in odločno.
—	Lena ima prav, Franc. Jaz ket prijatelj Heinza Romintena era poznam zelo debro ter ga lahko najboljše sodim, — je potrd'l Fred.
Franc von Borkenhagen se je ironično poklonil.
—	Na to se meram zadovoljiti. Dva proti enemu, to je neenak boj. Ali vaju smem peljati acmov v svojih saneh?
—	Jaz bi rajše hodila, — je rekla Lena. Misel, da bi bila sama s Francem von Eorkenhagen v ozkih saneh, ji ije bila neprijetna.
R-ozventega pa je poznala njegovo lenobo. Upala je, da se bo u-strašil peti.
Najprej jo je skušal pregovoriti.
—	Trudna moraš biti od drsanja. Prosim te, vstopi.
—	Ne. hvala lepa.
—	No. dobro. Pojdimo te rej.
Prijel je Leno za roko ter jo položil v svojo.
—	Imam vsaj nekaj debrega od tebe. Izprehod s teboj, — je rekel.
Pot je bila czka in Frcd je moral ostrati zadaj, v veliko skrb Lene.
Franc vem Bcrkcnhagen je pričel stokati pod težo težkega kožuha.
Pogovor od preje mu je prišel zopet na misel.
Njegova jeza se je zopet prebudila.
—	Jaz sem jezen nate, Lena! — je rekel. — Lena jo je imenoval vedno le kadur je bil v resnici jezen.
Ona je pogledala k njemu.
—	Zakaj?
—	Ker se vedno zavzameš za Romintena!
Stisnila je za trenutek ustnici.
—	Skakaj pa ga vedno nepotrebno napadaš?
—	Jaz bi želel, da bi b:la tudi na moji strani, kadar nimam prav.
—Nikdar, če si prijatelj naše hiše!
Prij-j.telj tukaj, prijatelj tam. Meni se zdi. da imaš preveč za tega Rorr.Antena. Ali ste vsi znereli? Ona ni odgovorila.
—	Ali hočeš molčati? Ne, Lena, mi nismo sami, mati je vedno navzoča. Ona stoji ivedno pri nas ket »častna straža! Tega ne prenesem. Jaz hočem govoriti s teboj! Ali me ne razumeš?
Pričel jo je poljubljati.
Ona se je stresla.
—	Pusti me vendar! Kaj si bo mislil Fred?
—	Ej, ti mala deklica, ali si misliš, da tvoj brat ne ve, kako je zaljubljenim ljudem pri srcu?
—	Jaz te nimam rada, — je zakričala. — To sem ti takoj povedala.
On je gledal nepremično v njen obr3z.
—	Ne šali se predaleč z menoj! Ali bi hotela postati žena takega stradača kot je Romintcn? Ali ti še vedno pl-aši po glavi? — je šepetal etrastno.
Mož obupa je prišla preko nje.
—	In če bi bilo tako, ah bi me oprostil?
Stisnil je njeno roko tako, da jo je 'bolelo.
—	Ne. Potem še vedno ne. Ti si moja — moja ostaneš!
Omahnila je, kajti njeno bojno razpoloženje je izginilo.
—	Ne deti j mi hudo! — je prosila.
Videl je sodze v njenih očeh.
—	Lenka, ali si govorila le v šali ali v resnici?
—	Seveda v šali!
—	Zakaj pa imaš solze v očeh?
—	Ker si mi stisnil roko!
On ji je pobožal roko.
—	Moja uboga Lenka! Tak močan postanem pogosto. Veš kaj, meni je bila boj resnica ket pa šala; Jaz te ne privoščim nikomur, najmanj pa Romintenu. Jaz bi se boril na življenje in smrt zate. Ti ne ves. kako te ljubim. Krog rpsta me lahka oviješ kot hočeš. Vse želje ti izpolnim. življenje boš imela kot kraljica. Ko bomo že enkrat v Borkenha-genu! Koncem januarja bo vse gotovo. Pridi enkrat z materjo tja in si oglej. Če ti kaka stvar ne bo ugajala, jo bom takoj izpremenil.
Ona je prisilila na svoj obraz smehljaj.
—	Tako dober si, Franc!
On se je nasmehnil.
—	Dobro, Lenka, dobri so vsi neumni. Ti boš imela dobro pri meni ker ti ugaja. Imel bom svejo ženo kot princesdnjo!
Frer dni zapazil, kaj se je medtem vršilo med zaročnim parom. Njegove misli so bile proved zaposlene s prizori, ki so se preje odigravali na ledu. Slišal je le njene besede.
—	Ah, kako krasna bi bilo spodaj v mrzli postelji!
Ali Je ncs!la to zaroko tako težko, da se ji je zdela smrt kot reši-
i
Skrbel je za svojo sestro, a obžaloval, da ji ne more pomagati.
Oče J« posted medtem že bolj tuj kot poprej, ka)ti on je bil kriv T* nesreče na Wamstettenu.
Božični praznik je minul zelo tiho.
Mati se Je čutila zelo slabo in trpečo, da je morala ležati akoro ves ^ ~ na sofi.
ter?
Lena jo je silila, naj vzame gospodinjo, ker nI mogla sama opraviti vsega.
Franc von Borkenhagen je poklonil .l«ni dragocena božična dar-
rilla.
Kaj naj stori 5 tem sijajem?
To je bilo kot roganje na njeno Obupno stanje.
Tudi sorodnike svoje neveste je Frant von Borkenhagen bogato obdaril.
Za Freda je poslal krasnega polnokrvnega konja, in mladi častnik je bil v resnici vesel tega darila.
To je bilo izpoln(jenje želje, katero je \gojil že davno.	>
Vsi so bili zelo veseli, ko je bil končan božični praznik.
Franc von Borkenhagen si je na vse načine trudil, da okrasi hiše za prihod Lene.
Konce januarja meseca je bilo vse pripravljeno in Franc von Borkenhagen je prišel po Leno in njeno mater, da jo odpelje. Dami naj bi si ogledali vse ter izrabili morebitne želje.
Grad Borkenhagen je <b5lo krasno poslopje z bogato fasado. Bil je zgrajen ob času starega očeta Franca, ki je položil temeii bogastva družine ter postavil prvo tvornico na tleh Borkenhagena.
Pred gradom so bile krasne trate, ki so pričale o bogastvu ter okusu lastnika.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Jugoslavije.
Obtožene prosi za smrtno kazen.
Junak tragedije, o kateri je razpravljalo beograjsko sodišče, je se-ljak Bori/roj Mikič iz sela Gornja Vidova. Čeprav že oženjen, se je smrtno zaljubil v lepo mlado Marijo Avramovičevo, ki se je bila ločila od svojdja moža. Borivoj ije odstranil svojo ženo iz hiše ter vzel k sebi lepo Marijo, ki pa se ga je kmalu naveličala, kar je zaljubljenega moža tiralo naravnost v obup.
Marija ga je nekega dne brez elovesa zapustila. Borivoj jo je poiskal in jo prosil, naj se vrne k njemu, kar pa je ona odklonila. Mikič je potegnil iz žepa nož in ga zabodel Mariji tvsrce. Ves obupan (je stal pred sodniki.
—	Neizmerno sem jo ljubil, — je rekel, — ne veste, kako mi je pri srcu.
Predsednik sodišča: — Kako pa boš sefoj živel brez nje?
—	Ne morem, — je odgovoril obtoženec, — zato prosim, da me obsodite na smrt!
Senat ga je obsodil na deset let ječe.
Smrt v valovih.
V vasi Bosutu pri Sremski Mitro-vici se je pripetil tragičen dogooek. Dva mledeniža v starosti 17 let, Pavle Mikulič in Adam Paunkovič, sta lovila rfbe v t-atmkajšnjem zaradi deževja močno naraslem potoku. Mikulič je hotel prebroditi potok, ker je bilo na nasprotnem bregu boljše lovišče. Ker ni v bližini mostu, je skušal preplaviti potok, a se je že sredi potoka začel potapljati. Obupno je klical na pomdi. Pa.unkovič je planil v vodo tako nesrečno, da se ni več pojavil na površino. Ker ni bilo od nikoder pomoči ,je tudi Mikulič izginil v valovih. Domačini so po dolgem iška-nju trupli pobeh ponesrečencev potegnili z vode.
4»
Kravja senzacija v Zagreba.
10. junija popoldne ije podivjala na sejmišleu neka krava in se zapodila .po Vodnikovi, Savski, Ljubljanski in Slovenski ulici na Ilico. Na vogalu Ljubljanske ulice se je zaletela z glavo v čevljarskega mojstra. Slavka Ivkoviča tako silno, da je Ivkavič odletel v zid ter si hudo poškodoval glavo in desno roko. Ko Je krava besnela po Ilici, je podrla še 7 žensk, dva otroka in dva kolesarja. Vsi so bili (k sreči le lažje poškodovani.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7.
ure
zvečer.
Poslnžujmo se vri te stare in stanovitne
Na Ilici uslužbeni stražnik Ružič je hotel ustavita kravo, ki pa ga je napadla z ro&ovi in ga podrla. Pasa ti ®o v divji paniki pričeli bombardirati kravo s palicami, zaradi česar je postalo živin če še bolj preplašeno. Upehano kravo so končno zajeli v Šetinskem jarku, pa še tu je ugriznila nekega stražnika na rok tako nevarno, da so ga morali prepeljali v bolnico:
Katoliška katedrala v Beogradu.
Na seji beograjskega občinskega sveta je 'bilo odobreno, da se sezida katoliška katedrala, za katero je dovolila mestna občina stavbisče med ulicama Gara Dušana, Despota Djordja, Princa Evgena in Stevana Visokega. To zemljišče je bilo zamenjano za ono v Moravski ulici in je skoro dvakrat tolikšno. Predsednik beograjske občine inž. Nešič je poudaril, da «je bilo to vprašanje že dolgo čes odprto in da dobi sedaj Beograd s katedralo nova monu-mentalno poslopje.
Prodajal je baker in cink za zlato.
Policij v Velikem Bečkereku je prijela cigana Rada Trivo, ki je prav spretno prodajal cink in baker za zlato in s tem osleparil nekaj lah-kovernežev za težke pare. Tako je prodal tudi svorjemu kumu v Zemu-nu Boravcu za 8000 Din kilogram bakrene in cinkove zmesi, rekoč, da je suho zlato.
[	Ponarejevalci knjig.
V	davčni upravi v Velikem Rečke-reku so odkrili ve into sleparijo.
i Prišli so na sled n.-Ke^n Bezeku, (uradniku pri davkariji Ki je ponarejal vpise iv knjige in na ta način opeharil državo za 2000 tisoč dinarjev. Podpisoval je druge uradnike in denar ,ki bi ga moral izročiti v blaga jno, je obdržal zase.
Obsojeni bankirji.
V	Subotici je bil obsdjen po dolgi razpravi bivši direktor banke v Adi Geza Rein zaradi zločina utaje, prevare in lažnega bankrotstva na 3 Teta ječe. Sest članov upravnega cdbora je pa bilo obsojenih pogojno na mesec dni zapora.
"Zdrav" mesec v Beogradu.
Pretekli mesec, kakor tudi prejšnje mesece, je število nalezljivih bolezni v Beograd zelo padlo. Po podatkih občinskega sanitetnega oddelka je bolelo v maju v Beicfjradu 49 bolnikov na nalezljivimi boleznimi, 45 se jih je zdravila v blonici, 4 pa doma. 23 jih je obolelo za senom, za škrlatinko in daviao pa samo 12. Zanimivo je, da v tem mesecu ni nihče obolel za trebušnim legarjem. To tem bolj zanimivo, ker doslej že dolgo ni pretekel mesec brez obolenja za to boleznijo in ker |je sedaj "sezona" za to bolezen.
Umrlo jih je v maju 278, od teh je bilo največ j etičnih. Pri nesrečah se »jih je 10 ponesrečilo do smrti, samomorilcev je pa bilo 8. 13 otrok je bilo mrtvorojenih.
Izredno strogo je bilo pretekli mesec v Beogradu nadzorstvo živil. Pregledali so okoli 80,000 1 mleka, od katerih je bUo 2147 neužitnih.
€€
99
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 Wes£ 18th Street New York, N. Y.
MOLITVENIKI
SVETA URA
v platno vez.................... .90
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez..................90
v fino usnje vez ............l.5t*
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez.......................................1.50
RAJSKI GLASOVI
v platno vez..................80
v usnje vez.....................1.20
v fino usnje vez.........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez. .60
v usnje vez....................80'
v fino usnje vez.........1.—
v najfInejše usnje vez. 1.20 | v najfinejše usnje trda I
vez ....................................1.50'
v bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM	I
v ponarejeno....................l._
v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ...................................1.80
MARIJA VARHINJA
fino vez ............................1.20
v fino usnje ....................1.50
v najfinejše usnje trda vez ......................................1.60
Hrvatski molitveniki:
Kretanje Paroikov
— Shipping News
Ctjeh* star—ti. fina ves.........1.—
najfinejša ves ..............1.6*
Stava Sorti » uir IJudta, dna t« 1.54
naJftnejS »ves ..............1.6*
leMid, v platno ...... JO
fina vem ....................1.—
najflnejfia ves ..........Lit.
Angleški molitveniki:
(za mladino)
Child's Prajerbook: *
v barvaste platnice 11 mm .. .so
▼	belo kost vesano ..........1.10
Come Unto Me _________________________ jo
fino vezano ...__________________ .35
Ket of Bcsns:
fino vezano_____________ .35
v usnje vesaoo ............. 70
▼	najfinejše p«nje *«ino ....1,20
(Za odrasle)
Key of Heaven:
▼	celoid fino vezano____________1.20
▼	celoid najfinejši vez________1.50
v fino usnje Tesano........ 1.01
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje *essnn........
Ave Maria:
v fino usnje vessno........ L4*
POUČNE KNJIGE:
Angleško slovensko berilo____.... Z,—
Angleško-siov. In slov. and. slovar M Amerika in Amerikand (Trank) ..5.
lngeljska služba ali naj streie k sv.
kako so
......... JO
Boj nalezljivim Mesnim ...... .76
Cerkniško jezero ..................LZI
Domači živinozdravnik. trd. ves. 7.1.60 PiniH živinozdravnik. broS. ____L25
Domači zdravnik po Knalpn:
trdo Ten. .................1.5c
broširano ....................1.88
Gospodpjstvo...................1.2*
Govedoreja ......................1J(
Bltri računar ..................
Jugoslavija. Melik 1.	____1.5«
' 2. svezek, 1—2 snouli,	1M
Kletarstvo (Skalickj) ..........2.00
Kratka srbska grasntika....... Jtt
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in grbov	J» Kako se postane državljan Z. D. JS5 Kako se postane srnin liki državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenjn .... M
Kat. Katekizem ................ m
Kubična Racnnica .........................75
liberalizem .................... j«
Ljubavna in snnbilna pisma .....35
Materija In cneriija ............L25
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .7»
Mladeničem, I. zv............... ii|
Mladeničem, EL zv. ............ JO
. . (oba zvezka skopaj Jt) Mlekarstvo ......................l._
........L40
Vajboljia slov. Kuharica, 668 str.
lepo ves. (KalinSek) ..........§.—
Vasveti za bilo m dem, trd. ven. L-
22 Junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg, Hamburg
23.	Junija:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg
24.	Junija:
He de France. Havre Vulcani.i, OU'rst
President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
25.	Junija:
Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	junija: Olympic, Cherbourg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Koterdam
27.	junija. Alauretania, CherbcArg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg
29. junija:
Bremen, Cherbourg, Bremen
1.	julija: •Paris, Havre
men
George Washington, Cherbourg, Hamburg
New York. Cherbourg, Hamburg
2.	julija: Stuttgart, Bremen
3.	julija:
Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rot^ terdam
Augustus, Napolt, Genova
4.	Julija:
Anuitariia, Cherbourg leviathan, Cherbourg 6. julija: * France, Havre Europa, Cherbourg, Bremen
8.	julija:
Majestic, Cherlmurg
President Harding. Cherbourg, Hamburg
Albert Itallin, Cherbourg, Hamburg
9.	Ju'ija: Saturnia. Trst.
General von Steuben, Cherbourg, Bremen
10.	Julija:
Columbus, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
11.	julija:
He de France, Hdvre
St. L<>uis. Cherbourg, Hamburg
15.	julija:
Hamburg. Cherbourg, Hamburg
16.	Julija:
Dresden, Cherbourg, Bremen Iferengaria. Cherbourg Olympic. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg
17.	julija:
Bremen. Cherbourg. Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam
18.	julija: Paris, Havre
22.	Julija:
Europa, Cherbourg, Bremen Maurelania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
23.	Julija:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg
24.	julija:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer,
Rotterdam
Roma, Napoli, Genova
25.	JutiJa:
France, Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
28.	Julija: Aqultania. Cherbourg
29.	Julija:
George Washington, Cherbourg, H am-botirg, Hamburg
New York, Cherbourg. Hamburg
30.	JuJiJa:
V ulcan la. Trst
31.	ulija:
Majestic, Cherbourg
PARNIKI Z ZNAKOM označi »kupni izlet v Jugoslavijo.
6 DNI PREKO OCEANA
NaJkrajia ln najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarniklh:
lie de France 24. jun.; 11. julija
(12.30 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 1. julija; 18. julija (6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) NaJkraJAa pot po toleznicl. Vsakdo Je v posebni kabini s vaeml modernimi udobnostmi. — Pijača In slavna rran-coak? kuhinja, izredno nizke cene.
Vpraftajte kateregakoli pooblaSCenega agenta
FRENCH LINE
1» STATE 6TREET NEW YORK. N. Y.
BRZA SLUŽBA
v EVROPO
preko Hamburga na naših modernih parnikih
HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALL1N NEW YORK
Redna tedenska odplutja.
Redna odplutja tudi na naših znanih kafcinsklh parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND
Zmerne cene. DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA z JUGOSLAVIJO
Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali
Hjlmbimg-JLmebicju« Lins
1» BROADWAY ... NEW 70BK
Ncntfina bra ofitelja:
1- del ....................... M
2. del ...................... M
Nemško slovenska slovar.........2.23
Največji spiMvnlk ljubarnlh hi
dragih pisca................. .75
Slovensko nr»iH slovar.........
beton •••.••••t((>iaaatl JI
Obrtno knjigovodstvo ............tM
Pevotainarstvo, trd. ves. ........Ln
Perotninantvo. broi. ............LM
Prva čitanka ..........................t________.75
Psihične motnje na alkoholiki podlagi .........................»
Praktični računar ...............75
Pravo ln revolucija iPllamlcj .. il Predhodniki in idejni utemelji roškega idejalizma ..............lJd
ttadio, osnovni pojmi Is Radio teh.
niko, veaano ..................I,—
brad rano ....................L7ft
Računar v kronski ln dinarski veljavi ..........................75
Ročni slov.-italijanski in i tali-
janski-slovenski slovar .....90
Ročni spisovnih vsakovrstnih
pisem ________________________________________ .50
Soinčeoje .......................
Slike Is živalstva, trdo vezana .. Jt Slovenska narodna mladina,
obsega 452 strani .............1JHI
Spretna kuharica, trdo vezana____1. it
Sveto Pismo stare in nove zavese.
lepo trdo vezana ..............S.—
Sadno vino .....................4f<
spolna nevamoat............... X
Sadje v gospodinjstvu........... .lf>
Slavonic American Tear Book ....1.—
Učbenik angleškega jezika
trdo vez.............................1.50
broširano ................-........1.25
Učna knjiga in berilo laAkega jezika .........................
Uvod v Filozofijo (Veherr).....1.50
Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25
Veliki vsevedei ................ J«
Voščilna knjižica ............... _5<>
Zbirka domačih zdravil ........ .«1
Zdravilna zelišča .............. .40
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva ....................LftO
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih In Srbih..........1JI
Zdravje mladino ................115
Zdravje in bolezen v domači Uftl. 2 sv. ......................Ul
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (MelUr)
H. zvez.....................so
Prorokoralne karte______l._
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Ana Karenina (loistoj)
zanimivi roman (2 zvezka)..$5.50 Amerika, pevsod de^ro, dean
najbolje ..................... M
Agitator (Keralk) broft. ...... M
Andrej Hofer.........................Jt i
Beneška vedeievalka _.......... JS
Belgrajski biser ................
Beli meeesen ................... .40
Bele noči, mali junak ...........00
Balkansko.Turška vojska ...... .80
Balkanska vojska, s slikami .... .25
Boj <9 zmaga, povt.............. .20
Blagajna Velikega vojvode...... .00
Belfegor ............................................ .80
Boy, roman	.05
Burska
Beatin dnevnik .................00
Boiičnl darovi.................. JK
Božja pot na Bledo ............ .20
Božja pot na Šmarni gori ________ .20
Cankar:
Grešnik Lenari, bral...	.70
Mimo življenja ............M
Mrtvo mesto .................75
Romantične duše...........60
Cvetke ................................................jgft
Cesar Joief IL ................................3%
Cvetina Borograjska ........................JI
Čebelica ................................................JW
Črtice Is življenja na kmetih ....	i»
Drobiž, in razne povesti spisal Milanski .............. .«o
Darovana, zgodovinska povest .. M
Dekle Eliza .................... .40
Dalmatinske povesti ............ J)
Dolga roka .................... j|
Do Ohrida In Bitolja...........70
DoO s orožjem ................ Jt%
Don Kišot is Ln Manhe...........4«
Dve sliki. — Njim Starka —
(Mefiko) .................... jp
Devica OrltuAa ........	M
Duhovni boj .......... ........ Jf
Dedek Jo pravO: Mnkli te Bera-teljčkl •Mi,i,.«,i,l,MM,«4M ai