Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jtova S)oba Cena 1 Din. Redaucija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnorti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačliive. Štev. 44. Celje, pondeljek 2. junija 1930. Leto XII. Hmeljarstv© Ncvokopitni hmeljarski strokov- njaki in izveclenci so mnenja, da je naziranje onih hmeljarjev staro- k c p i t n o , ki trde, da se hmeljar- stvo samo regulira — in da so lime- Ijarji prestali že marsikatero krizo in da bodo prestali tudi sedanjo. No- vi izvedenci pritrjujejo sicer, da so hmeljarji glede skrčenja nasadov in opustitve starih na pravi poti, ne po- nijslijo pa, da je to oböje že tudi po- sledica samoregulacije hmeljarstva. A ne le hmeljarstvo, tudi vse druge panoge kmetijstva se same regulira- jo. Kdo bo gojil kulturo, ki mu je le v škodo? — Ali naj dela hmeljarstvo izjemo? Kar se tiCe ustanovitve hmeljske prodajne zadruge, ki jo tudi zahte- vajc novi izvedenci, naj jim služi v pojasnilo dejstvo, da smo pač Slo- venci pridni in spretni kmetovalci — talenta za trgovino — zlasti hmelj- sko — pa nimamo. Le malo se naj ozrejo v preteklost in prepričali se bodo, da je naša trditev upravičena. Naši ljudje slišijo in berö. o »Hopfen- verkehrsgesellschaft« v Žatcu, a ne vedo, da se ta družba peča največ s tem, da preskrbuje hmeljarjc z žico, motvozom, umetnimi gnojili in dru- gimi potrebSeinami za hmeljarstvo in da se prav inalo ali pa nič ne pe- La z nakupovanjem, oziroma s pro- dajo hmelja. Čehi in Nemci prodaja- jo svoj hmeljski pridelek ravno tako, kakor Slovenci. Novi hmeljski izvedenci zahtevajo tudi obvezno signiranje hmelja. O tem vprašanju se je že mnogokrat razpravljalo — in vendar se uvidev- ni hmeljarji doslej niso izrekli za ob- vezno signiranje. Glede reklame za naš hmelj v ino- zemstvu je treba vprašati one čini- telje, ki so že delali, ki delajo in ki bodo delali smotreno reklamo — a v letih nadprodukcije je vsa rekla- ma zaman. Če se Cehi boje katastrofalnega propada hmeljarstva, se bo tudi njih prostor na svetovnem trgu izdatno oniejil. Cehi bodo rriorali v tem slu- caju opustiti vsaj 50% svojih nasa- (]ov — aij pa. pokuriti nerazpeeani hmelj. Slovenski hmeljarji se sigurno ua- dejamo, da bomo prestali sedanjo krizo, četudi morda šele po preteku nckaj let. Obupati pa ne smemo! Da se bo naša nada čimprej ures- nicila, pa se naj že vendar prebudö uvidevni hmeljarji Savinjske doline iz odrevenelosti in naj žrtvujejo svo- je moCi in izkušnje za povzdigo in ohranitev hmeljarstva. Siarokopitni hmeljar. Konzumentom in javnosti Nova naredba g. bana dravske ba- novine, ki je bila objavljena v »Služ- benein listu« in je stopila v veljavo s 1. junijem, dovoljuje celjskim tr- govcem znatno podaljšanje obrato- valnega časa. Poleg tega, da se za pol ure vsak dan podaljša tedenski de- lovni čas. se tudi ukine nedeljski I počitek, katerega je imelo trgovsko j osobje v Celju že 15 let. Omenjena naredba g. bana pa ni prisilnega značaja v vseh slučajih, ampak pra- vi v točki, ki se tiče nedeljskega obratovanja, da trgovine smejo, a ne da morajo biti toliko in toliko časa odprte. Za niesta Ljubljano, Mari bor in Kranj pa predpisuje ta naredba nedeljski počitek v trgovskih obra- tih kot obvezen. Pričakovalo se je, da celjski trgov- I ci ne bedo osvojili maksimalnega de- lovnega časa, ki jim ga dovoljuje omenjena naredba, vsaj nc v toliko, 1 v kolikor bi bil s tem kršen nedeljski počitek. Ako ga osvojijo, pade Celje na nivo zakotne gorske vasice, kjer se zaradi kmečkega prebivalstva, ki tvori tarn pretežno večino kenzu- mentov, ne more zahtevati od trgov- ca, naj ima trgovino v nedeljo za- prto. Pri naSih razmerah v Celju, kjer smo se bili že vsi sprijaznili z dosedanjim cbratovalnim časom, ni nikomur, najmanj pa trgovcem, ki znajo sami ceniti nedeljski počitek, prišlo na misel, naj bi se ta počitek ukinil. Kupne 'moči konzumenta se ! s podaljšanjem delovnega in obrato- | valnega časa v trgovskih podjetjih ne more povečati in bi na ta način ne bila omiljena niti kriza trgovine, niti hi ne bilo s tem omogočeno lažje na- kupovanje konzumentom, ki si rao- rejo svoje potrebe v trgovinah pri dosedanjem o))ratovalnem času kriti popolnoma komodno. Prepričani smo, da se iz javnosti nc bo nihče oglasi I, da si ne more nakupiti vse- ga, kar rabi iz trgovine, v času ko obratujejo med tednom, in naj bi iz tcga razloga ostale odprte še ob ne- I deljah. Tega mnenja, odnosno pre- pričanja, je tudi večina celjskih tr- govcev. Oni sami se ne strinjajo z ukinitvijo nedeljskega poeitka, a se hujše so s tem prizadeti nameščenci. Trgovci sami v večini imajo toliko socijalnega čuta, da noCejo (in v tem slučaju še celo brezkoristno) zaposlo- vati svojih uslužbencev preko že itak predolgegu obratovalnega časa, ker tudi sami c'utijo potrebo nedelj- skega počitka in vedo, da jim bo nje- ga ukinitev zlasti v zimskem času samo povečala režijo. Nameščenci pa vidijo v čim krajšem obratovalnem in delovnem času in absolutnem ne- deljskem počitku predvsem sred- stva za zmanjšanje brezposel- nosti, ki je postala že velik in ak- tualen problem, katerega se ne more kar tako preiti, kadar se hoče po- daljšati delovni Čas. Ako bi znal kdo odpraviti brezposelnost in dvigniti socijalni položaj nameščencev, bi znal odpraviti tudi gospodarsko kri- zo, oziroma bi izginila s tem dej- stvom avtomatično. Od podaljšanja delovnega c'asa pa lahko pričakuje- mo novih redukcij, predvsem v onih trgovskih podjetjih, ki zaposlujejo večje število trg. osobja, n. pr. razna skladišča, razpošiljalnice itd. V tem položaju pa je izdalo pred- sedstvo tukajšnjega Gremija trgov- cev objave, iz katerih je očividno, da si je imenovana institucija osvojila do])iistne določbe v naredbi g. bana najširšem smislu. Predvsem pa uki- nja počitek ob nedeljah in praznikih. Cudimo se tej odločbi, zlasti ker ve- mo, da to ni volja večine celjskih tr- govcev. Nespametno je, na zahtevo samo nekaterih, maloštevilnih tr- govcev, proti volji večine trgovcev, vsega nameščenstva in tudi širše javnosli podaljševati delovni čas, v kolikor tega naredba gospoda bana neposredno ne predpisuje, ampak sa- mo dovoijuje. Podvzeli so se že ko- l'aki, da uveljavimo željo po nedelj- skem počitku tudi na višjem mestu, na celjsko javnost, na konzumente, pa apeliramo, naj nam pomagajo in naj ne nabavljajo svojih potrebščin v trgovinah ob nedeljah in prazni- kih, v kolikor bodo trgovine po no- vem obratovalncm redu odprte. Da je in hoče ostati Celje s svojimi skoro 10.000 prebivalci mesto, po svo- ji ureditvi vsaj enakovredno manj- šemu Kranju, ki ima poleg Ljublja- ne in Maribora kolikor toliko mode- ren obratovalni čas in absolutni ne- deljski počitek, nioranio merodajnim krogom dokazati in zato smo se s tem apelom obrnili za pomoč tudi na konzumente in širšo javnost. Celjski trgovski in priv nameščenci. DOMACE VEfTI d Ne motite sprejema po radiu! Dravska direkcije pošte in telegrafa objavlja: Ministrstvo za gradbe do- biva pritožbe, da uporabljajo stran- ke v mnogih krajih apai'atc; za ma- sažo in zračenje itd., med njimi tudi bolnišnice in zdravniki in sicer v času, ko so radiosonske oddajne po- staje v obratu in da s tem niotijo ra- diofonsko sprejemanje. Tako motenje je po zakonu prepovedano (čl. 213 kaz. zakona iz 1. 1929. pravi: »Kdor preprečuje z električnimi aparati namenoma ali iz malomarnosti delo- vanje radijskega aparata, ali kdor vzkrati za radijske aparate potrebno delo, se kaznuje, če je ovira nastopi- la, z zaporom do 1 leta ali v denarju do 10.000 Din), razen tega pa preti nevarnost, da bo, ako se taki aparati razširijo med ljudstvom in motenje naraste, vedno več poslušalcev radia odpovedalo svoje postaje, s Cimer se bo stalni dohodek države samo zmanjšal, širjenje radiofonije med ljudstvom pa se skrčilo, namesto da bi se razmahnilo. Ministrstvo naro- ča zato direkciji, naj opozori vse svoje podrejene pošte, da morajo na vsako prijavo v tem pogledu nemu- doma uvesti preiskavo, in ako bi se prijavljena oseba ne odzvala pozivu, prositi krajevno policijsko oblast ali žandarmerijo za posredovanje. Opo- zarjamo pošte na strogo ravnanje in postopanje v smislu tega odloka. d Znižanje obrestne mere. Držav- na hipotekarna banka je znižala s 1. junijem obrestno mero za lom- bardna posojila od 8 na 7 odstotkov. d Direktor ljubljanske žeiezniške direkcije g. dr. Jakob Borko je na- stopil včeraj dvoinesečni dopust. Za- stopal ga bo pomočnik direktorja g. inž. Matko Klodič. Tast Kondeiik in zet Vejvara Ceški spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 73 »No, vidite«, je rckel, »nismo sami v tej puSCavi. Tudi tu se nekdo pe- lje. Hujše je, kdor mora iti peš. In slednjič — čez poldrugo uro smo v Kostelcu, to se pravi pri naših, samo malo se bomo vstavili v mestu, da pokosimo . . .« Mojster Kondeiik se je, zamislil. V dežju in blatu nista mogla konja ta- ko hitro naprej, vožnja je trajala sa- mo do Kcstelca .poldrugo uro. Enako- merno gibanje stare kočije je učin- kovalo skoro uspavalno — vsi so se zbudili iz dremanja, ko je voz obstal pred krčino v Kostelcu. Obed ni bil bogve kako dober, po- sebno juha je bila kakor voda, toda mojster ni zabavljal. Skoro junaško je prenašal neudobnost pota. — In «Mm sta se konja malo odpočila in nakrmila, je zopet zlezel na voz.. Ne- halo je deževati. Ostali kos pota so se vozili bolj veselo; streha kočije je ^ila pomaknjena nazaj, videli so po- krajino. Cez pol ure so bili pri gozdu, od daleč se je že svetila gnzdarska hiša med drevjem. »Samo da nas ne bi nil ice opazil, predno se vstavimo«, je želel moj- ster Kondeiik. To se mu je izpolnilo. V gozdarski hiši je bilo kakor mrtvo. Samo besno lajanje psa jih je pozdravljalo, ko so se ]>ribliževali. »In sedaj prihiti mati«, se je vese- lil mojster. »Tega pogleda ne bi pro- dal za nobeno ceno!« Toda gospa Kondelikova ni bila najbrže radovedna. Ker ga je opozo- rilo pasje lajanje, je prišel iz hiše gozdar in je ves začuden gledal, ka- ki gostje prihajajo. »Moj Bog«, je vzkliknil gozdar, »vi ste oni gospod iz Prage . . .!« Na njegovem obrazu se je pojavilo veliko začudenje. »Iz Prage, seveda, oče«, je odgovo- ril mojster dobrovoljno. »Še nekaj sem vam jih pripeljal, da bo bolj veselo.« Toda ker se je ustrašil, da preveč kriči5 se je sklonil k gozdarju in ga je vprašal bolj tiho: »Kaj pa delata gospe? Ali spita po obedu, ali sta šli na izprehod v gozd?« »Gospe iz Prage?« je zategnil gozdar. »Kaj se gospoda ni z njimi srečala?« »Kje pa?« se je čudil Kondeiik. »No, mislim, najbrže v Brodu . . .« »V Brodu? Kaj bi pa tain delale?, se je začudil Kondeiik šc bolj. Gozdar je gledal nekaj časa moj- stra z odprtimi usti, kakor bi v du- hu štel in je odgovoril počasi: »Vjema se, da, v Brodu. Gospe sta nam danes odšli okoli enajstih, do- mov v Prago — z vso prtljago------.« Gozdar je segcl v telovnikov žep, vzel ven veliko uro in je pogledal. »Res, sedaj je tri — že davno sta v Pragi.« Mojster Kondeiik je stal kakor okamenel. XXXII. Povratek. Gozdar je potlačil s prstom tobak v pipi, parkrat potegnil, da mu ne bi ugasnila in je gledal malomarno go- spoda Kondelika. »Torej sta odšli, oče?« je vprašal mojster gozdarja, »pred poldnem v Brod, v Prago?« V mojstrovem glasu se je glasila prošnja, da bi gospodar svoje bosede preklical, da bi rekel — mogoče — da tie je zmotil ali da se je šalil. Pra- ški gospe sta tarn v hiši, v sobi, da gledata iz kakega kota svoje drage goste iz Prage, hudomušno kukata nanje, da bi jih potem tem bolj pre- senetili. — Mojster se je ozri na okna gozdarske hiše, toda ni zagle- dal niti Betke niti Katinke. Namesto njih so se kopičile za malimi okni ©troške glave, ki so gledale z izbulje- nimi, radovednimi očmi na mojstra, in zadaj za otroki se je pokazala po- stava gospodinje v spodnji . obleki, kakor bi ravno vstala iz postelje. Z razprtimi prsti levice si je stiskala na prsih srajco, na kateri ni bilo — kakor se je zdelo — niti trakov niti gurnbov. Kondeiik se je obrnil od te slikc, ki je v njem vzbudila misel o tujini, neredu in negostoljubnosti. Res, po gospeh ni tarn niti duha niti sluha. Saj se ne bi zdržali in gotovo bi bili že tu. Pogledal je zopet gozdarja. »Saj pravim, dragi gospod, da sta šli proč. In gotovo sta sedaj že do- ma«, je odgovoril širokopleči mož. »Toda za božjo voljo, zakaj tako hitro«, je zaklical mojster. »Saj mi smo ravno prišli — —« Ni dokončal. Ko je gledal gozdar- Stran •>. »Nova Doba« 2, VI. 1930. Štev. 44. d Telelonski promet Žalec—Gra- dec, Žalec—Dunaj in Kočevje—Milau je bil otvorjen z včerajšnjim dnem. Pristojbina za enkratno navadno go- vorilno enoto z Gradcem znaša 29.70 dinarjev, z Dunajem 37.95 Din in z M'ilanom 34X55 Din. d Mednarodni promet z nakazni- cami. Ministrstvo razglaša, da se uvede s 1. julijem t. 1. mednarodni nakaznični promet in pa promet z odkupnimi pisemskimi pošiljkami, paketi, vrednostnimi pismi in škat- lami z Italijo, Švico in Madžarsko. Nakaznice za Italijo se morajo glasiti v italijanskih lirah in čentezimili. Največja vsota, ki se pošlje z eno na- kaznico, znaša 1000 italijanskih lir. Na nakaznicah za Svico se označuje nakazani zncsek v švicarskih fran- kih in .santiniih. Največja vsota ene nakaznice znaša 250 švicarskih fran- kov. Na nakaznicah za Madžarsko je treba nakazani znesek označiti v pengili in filerjih. Največji znesek za vsako nakaznico je določen na 300 pengov. dNov dnevnik v Ljubljani. Veeraj je izšla v Ljubljani prva številka dnevnika »Jugoslovana«. Kot izda- jateljica je označena tiskarna »Mer- kur«, kot urednik pa Janez Debevec. d Pri zaprtosti in hemoroidih, mot- njah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franc Jožefo- va« grenčica, večkrat na dan použi- ta, krasen pripomoCek. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franc Jožesova« voda sigurno razkrajajoče in vsolej milo odvajajoče. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge- rijah in špceerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 3. junija. Zelo toplo, naraščajo- ča oblačnost, nevihte. Damsko in posteljno perilo fino in elegantno izvršuje proti naro- čilu M. Sribar, Celje, Aleksandrova ul. Prevzame tudi samo izdelovanje perila iz lastnega blaga. 3m IzCeljainokolice c Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta imeli v petek 30. maja zvečer v klubovi sobi Celjskega doma reden občni zbor pod predsedstvom gosp. Prekorška. Predsednik moške po- družnice CMD gosp. Prekoršek je po otvoritvi občnega zbora pozdravil navzoče v imenu obeh podružnic. V svojem govoru je orisal zgodovino CMD in nje pomen v bivši borbi proti avstrijskemu rcžimu in germaniza- cijskim težnjam »Sehulvereina« in »Südmarke« ter podal par zanimivih reminiscent'. Iz proslave 50-Ietnice Schulvereina »Südmarke«, ki se je vršila pred tremi tedni na Dunaju. ja v oči, se mu je zdelo, da se je se- daj zasvetil v njih nasmešek. — »In jaz sem mislil«, je govoril go- spodar gozdarske hiše, »da je gospo- da že tako zmenjena. — Saj je dobi la gospa pismo in ko ga je prebrala, je nam rekla, da mora domov, da jo tarn čaka gospod . . .« Kmalu hi bil mojster zaklical: To- da kaj vam ne pride na misel, saj sem jaz prišel za njo! — toda pb- smehljivi izraz gozdarja ga je skoro pekel in spoznal je tudi, da se mora udati temu, kar je bila rekla gospa Beti. Niti sanjalo se mu ni v tern trenotku, zakaj je draga ženica od- šla, toda kak vzrok je gotovo imela. Ne sine jo torej spraviti v sramoto niti nje niti sebe dati v nezaslužen posmeh. »Res, pisal sem ji«, je govoril v za- dregi, »toda mislil sem, da šele ju- tri, v nedeljo, potem pa srao sklenili, da gremo ponjo šele v soboto, in tu smo torej------« Posmehljivi izraz v gozdarjevih očeh je ugašal, ko je odgovoril: »Mislil sem, da je v tern kaka po- mota. Toda slednjič se ni zgodila no- bena nesreča. Ako se gospod sedaj obrne in gre nazaj v Brod, gotovo še vjame večerni vlak ali brzovlak — in zvečer bo doina.« se je čutilo, da kažejo Nemci močno voljo za nadaljno germanizacijsko delo izven mej Avstrije in Nemčije. Pomen CMD je ostal isti, kakor je bil pred osvobojenjem in važnost narod- no obrambnega dela se v lastni drža- vi ni zmanjšala. Razveseljivo je, da se je začela tudi mladina v zadnjem Casu zelo zanimati za naroclno- obrambno delo, in CMD je našla v njej močno oporo za bodočnost. Taj- niSko poročilo ženske podružnice je pcdala gospa Rakušova, blagajnižko ga. Cilenškova, tajniško poročilo moške podružnice g. Žerovc, blagaj- niško g. Pavle Zabukošek. Na pred- iog pregledovalke in pregledovalca raeunov ge. Prekorškove in g. dr. Jura Hrašovca je bil podan blagajni- ci in blagajniku absolutorij z zahva- lo. V novi odbor ženske podružiiiee a 20-1 etni posestnikov sin Jerncj Kroflič od Sv. Lovrenca pod Prožinom. N. p. v m.! ( Nabavljalna zadruga drž. name- ščencev v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor v petek 0. t. m. ob 20. v prostorih bivSe Citalnice v Na- rodnem domu. ( Upokojeno nčiteljstvo iz Celja in okoiice bo imelo svoj redni sestanek v sredo 4. junija v Laškem. c Avtobus Gelje—Dobrna vozi od- slej petkrat dnevno tja in nazaj. Vsled nepričakovanega navala se je moral a že sedaj otvoriti peta proga 7. odhodom z Dobrne 14.50, prihodom v Celje 15.40, kjer ima zveze na oba osebna in na brzovlak proti Ljublja- ni in Zagrebu, ter z odhodom iz Celja po prihodu vseh teh vlakov ob 16.15 in s prihodom na Dobrno ob 17.05. Kdor ima tiskan vozni red, naj ga v tem smislu popravi.. — Avtobus me- sta Celja. c Kopalna sezona v Savinji se je že prieela. Ker mestni kopališči še nista odprti, se kopljejo ljudje na prostem. Temperatura Savinje zna- ša 16—17° R. c Koncerti v parku. Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Celju bo prirejalo ob Četrtkih od 8. do 10. zve- čer koncerte v mestnem vrtu. Prvi konceil bo v četrtek 5. t. ,m. c Letovišča v zavetiščih Slov. plan, društva v Logarski dolini. Savinjska podružnica Slov. jilan. druStva v Ce- lju bo oddajala tudi letos letoviščar- jem sobe v Tillerjevi koči v Logarski dolini. Sprejemajo se le zdravi ljud- je; ljudje s pljučnimi ali nalezljivimi Štev 44. »Nova Doba« 2. VI. 1930. Stran 3. ZJUTPA3 za izkuhavanje jSchichtovo TERPENTINOYO MILO pa fe pranje gotovo / boleznimi se ne sprejemajo in mora- jo po naredbi podružnice kočo takoj zapustiti. Podružnica zahteva, da se obenem s prijavo plača v gotovini 50 j dinarjev od nakazane postelje kot kavcija. Kavcija in pravica do naka- zanih prostorov zapadc, če nakazani prostori v teku 4 dni ocl dnova, za katerega je prostor nakazan, niso od upravičenca do 10. zvečer zasedeni ali pa če niso vsaj 4 dni pred dne- vom, za katerega so nakazani, pre- kücani. Sie er se kavcija zaračuna za izrabljene ali neizrabljene prenočni- ne. Vse prijave za nakazila jo naslo- viti na Sav. podr. SJov. plan, društva v Celju v roke dr. Milka Hrašovca v ¦Celju. <¦ Društvo slovenskih sodnikov bo imelo svoj rodni občni zbor v nede- ljo 15. t. in. ob 11. dopoldne v prosto- rih okrožnega sodišča v Celju. c Smrtna nesreča. Te dni je sunila (35-letnega posestnika Petra Škrabla v Podvrhu pri Braslovčah krava v trebuh. Ker je imel Ökrabl težko ki- lo, so nastopile koinplikacije. Prepe- Ijali so ga v celjsko bolnico, kjer pa je kljüb takojšnji operaciji v petek 30. maja podlegel poškodbam. (- K roparskem napadu na go. D. ZamparuUijevo, ki je bil poskušen v noči na petek 23. t. m. v Aškerčevi ulici, smo izvedeli, da sta bil a osum- Ijena dejanja mesarska pomoCnika F. P. in J. B. iz tržiške okolice, ki sta bila v poslednjeni času zaposlena v Celju. F. P. je bil v soboto odan v za- pore celjskega okrožnega sodišča, J. B. pa so privedli v nedeljo. Izkazalo se je, da je J. B. nedolžen. c Vlom v gostilno. V noči od petka na soboto 31. maja je nekdo vlomil Sipo na oknu poscbne sobe gostilne g. Svetela v Gaberju, odprl okno in .se splazil v lokal. Natakarici je ukra- del 80 Din drobiža, 400 Zeta-cigaret in si privoščil poleg tega še 1% litra vina. c K vlomu v trgovino g. Šribarja. Vloma v trgovino klobučarja gosp. Franca Šribarja na Glavnem trgu, ki je bil izvršen v noCi na soboto 24. maja, je osumljen stari znanec celj- ske policije R. F., ki je pred leti iz- "vräil v Celju več svojevrstnih vlo- mov. Osumljencu so že na sledu. c Tatvina kokoši. V noči od čctrt- ka na petek je nekdo ukradel gosp. Franju R. v Li scab pri Celju iz kur- nika štiri kokoši v vrednosti 200 di- narjev, z verande pa lonec, vreden 20 Din. Ker so kokoši očividno koko- dakale, jili je tat takoj poklal. Glave kokoši so našli zjutraj kakih 100 ko- rakov od hiše ob Savinji. c Tatinski berač. V petek 30. maja je bil aretiran v Celju Anton Einfalt iz Konjic, ker je ukradel iz veže po- leg trgovine g. Neger j a v Gosposki ulici krojaške škarje, vredne 35 Din. Einfalta so že enkrat prijeli zaradi bpraöonja. a so ga takrat izpustili. Sedaj ga je policija izročila okrajne- mu sodišču. c Ubežna papiga. V soboto 31. ma- ja okrog 10. je pobegnila iz Celjske- ga doma iz kletke argentinska pa- piga. Kdor bi jo našel, naj jo odda v omenjenemu hotelu. c Preselitev. Geometer g. Fran jo Smid se je preselil s svojo pisarno •s Slornškovega trga v Narodni dom. c Spomenica glede nedeljskega po- čitka v trgovinah. Pomočniški zbor pri Gremiju trgovcev v Celju je v soboto predložil banski upravi v Ljubljani listo, v kateri izjavlja ve- čina celjskih trgovcev, da noče svo- jirn nameščencem potrebnega nedelj- skega počitka kratiti. v Žigosanje debelinskih mei. Mest- no načelništvo v Celju razglaSa: Vsled odloka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljublja- ni z due 22. HI. 1930 No. 2471/1 se na podstavi zakona o merah Ur. list št. 301/68 z dne 24. VI. 1927 pozivajo vsi lastniki debelinskih mer (merske klupe), da predložijo v Casu od 1. do 15. junija t. 1. od 8. do 12. dopoldne vse pred letom 1928. žigosane debe- iinske mere pristojni kontroli mer in dragocenib kovin v Celju v uradni preizkus in žigosanje. c Malinovec, oranzada in citrona- da so najbolj priporoeljive osvežu- joče pijače. V prvovrstni kvaliteti jih dobite v ti^govini Anton Fazarinc. Celje. 383 Gledališče DR. MAKSO ŠNUDERL: „Pravljka o rajski ptici" (K uprizoritvi v celjskem gledališču 4. junija.) Romantični fantast France, tipič- ni zastopnik predvojne idilične do- be, zapusti doma mlado ženo Bredo in po duhu sebi sorodno sestro Ivan- ko ter odide po nalogu usode na fronto. Naključje ga privede v rusko vojno ujetništvo, daleč v sibirsko prostranost, domov pa pride uradno obvestilo, da je padel. Ločen od sve- ta in velikih dogodkov ostane ujet- nik tak, kakršen je bil — podoben menihu, ki je zamaknjen poslušal petje rajske ptice in niti opazil ni, da so med tem potekla stoletja in je na zemlji zrastel nov svet. Tista Francetova rajska ptica, ki jo za- maknjen posluša, je njegovo hrepe- nenje po domu in ljubljeni mladi že- ni. Njena pesem ga prepaja vsega, drži ga v začaranem krogu, preko katerega ne vidi in ne sluti ničesar. Njegova mlada žena Breda živi drugačno življenje. Zagrabilo jo je veliko dogajanje, propadanje starega in nastajanje novega sveta in, ker jo vest o moževi smrti zunanje osvo- bodi, se vrže z vso strastjo v ta ka- otični vrtinec. Poroči se z drugim, praktičnim, hladnim in realnim ra- čunarjem Tonetom, ki je v drami najtipičnejji zastopnik nove, iz vojne nastale materijalistične dobe, ki ne pozna ne sentimentalnosti ne abso- lutne pravičnosti. In kakor je ob pr- vem niožu, ki ždi v začaranem krogu rajske ptice v Sibiriji, izživljala svo- ja erotična čustva, tako izživlja ob drugem, trdem in močnem možu svoje seksualne strasti. Rodita se ji- ma dva otroka. Oderska drama se zaßenja šele te- daj, ko trčita oba ta svetova skupaj na realnih tleh: ko se Franco, za mrtvega proglašcni Fi'ance — živ vr- ne in boče razbiti to, kar je ustvaril novi čas, ki ga je bil on preživel v začaranih sanjab prošlosti. Vzpored- no z notranjimi konflikti in tragedi- jami teb štirih nastopajočih oseb se pa skozi vsa tri dejanja razvija tudi suboparni sotlni proces, ki sijajno dokaže revnost vsega prava. kadar hoče urejati dogajanje življenja, ki inora iti svojo neizprosno individu- al no pot. Drama, ki jo bo mo v sredo videli na našem odru, nima »glavnih« in »postranskib« ulog; vse štiri uloge so glavne, vse štiri osebe doživijo vsak svojo tragedijo in se jim do- končno določi njih življenska smer in vsebina. Breda je toliko več od drugib, ker je tragična krivda polo- žena v njo. Ta tragična krivda pa je psihološka, ne moralna ali sicer konvencijonalna v smislu družbe, za- kona, vere ltd. Vse štiri osebe so pa tudi predstavnice dobe: France in Ivanka predstavljata predvojni ro- mantični, Tone in Breda pa povojni racijonalistični svet in zmaga Tone- ta nad Francetom je le zmaga novc- ga nad starim, zmaga realnosti nad snom, čarobno pesmijo rajske ptice. Zapletljaji so psihološki, zato je to psihološka drama. Duševni razvoj Cetvorice je gibalo dogajanja in deja- nja. Fi-ance je fantast, romantik, pes- niaka natura, ki veruje v absolutne etične pojm ev človeku. Nasprotno spoznanje ga zruši. Sestra Ivanka je Francetove vrste, a vendar ni slepa kakor je on. Zelo dobro pozna pravo jedro, zato je ostra, krivična in za- grenjena. Breda je nasprotno tip mo- derne ženske, ki živi od hipa do bi- pa, zato izgubi naposlea oba moža: Franceta In Toneta. Tone je predsta- vitelj sodobnega Cloveka. Ni absolut- no slab, a silno realen je. Misli trez- no, stvarno, trdo, subo. Posloven člo- vek. Skrbinškova režija podčrtuje glavno bistvo drame tudi scenično. * Zadnje gostovanje Mariborčanov. V sredo 4. t. m. ob 20. bodo gostovali MariborCani zadnjikrat v tej sezoni v ccljskom gledaliSCu z dr. Šnuderlo- vo noviteto »Pravljico o rajski ptici«, ki je doživela pri krstni predstavi v Mariboru velik uspeh in bo sprejeta tudi v repertoar ljubljanske drame. Predprodaja vstopnic se vrsi v knji- garni Goričar & Leskovšek. Kino Meslni kino Celje. Pondeljek 2., to- rek 3.. sreda 4. in četrtek 5. junija: »Dekle na križu« (Sramežljivost«). Tragedija nedolžne deklice. V glav- nih ulogah Evelyn Holt, Ernest Ve- rebes in Livio Pavanelli. Orkester. Od pctka 6. t. m. dalje se bo predva- jal Ufin kulturni velefilm »Pori«. Slavnostni koncert CPD v Celju V soboto 31. maja zvečer se je vršil v veliki dvorani Celjskega doma kon- cert Celjskega pevskega društva v proslavo 100-letnice rojstva dr. Be- njamina Ipavca in 50-letnice Stanka Premrla. Društveni predsednik gosp. Fink je uvodoma orisal glasbeno ustvarjanje obeh slavljencev in raz- ložil posamezne točke programa. Koncertu sta prisostvovala tudi skla- datelj msgr. Stanko Premrl, ki je bil deležen prisrčnih ovacij, in g. Zorko Prelovec kot zastopnik nedavno ustanovljene Hubadove pevske župe. Zbor CPD se je zelo potrudil in gre pevovodji g. Pecu Šeguli priznanje za njegovo požrtvovalnost in trud, ki je bil zvezan z naštudiranem pro- grama. Zbor moški in mešani, je do- kaj izenačen in discipliniran ter po- je z lepo dinamiko. Z dobro voljo in vztrajnostjo bo zbor gotovo še znat- no napredoval. Program je bil polju- den in za razvajeno uho deloma morda nekoliko zastarel, a je bii kljub temu izveden z uspehom. Odlomek iz II. dejanja opere dr. Benjamina Ipavca »Teharski plemi- či« je podal moški in mešani zbor z dobrimi solisti go. Zinko Thalerjevo (sopran), gdč. Rozo Bervarjevo (alt), g. Kazimircm Modicem (tenor) in g. Francetom šifrerjem (bas-bariton) s spremljevanjem klavirja (gdč. M. Pl- zakova) efektno in s toplino. V stilu so bile tudi pesmi dr. B. Ipavca za mešani zbor »Pod nebom širnim«, »Leži polje ravno«, »Zapuščen« in »Ej, tedaj!« Po odmoru so sledile tri Premrlove nabožne pesmi s sprem- ljevanjem klavirja (gdč. M. Plzako- va) in harmonija (gosp. Viktor Šmi- govc), od katerih je zlasti ugajala pesem »Sem kakor oljka« z lepim basovskim solom g. Šifrerja. Mešani zbor je učinkovito zapel Premrlove posvetne pesmi »Raj«, »Slovenska govorica« in »Polžek». Gosp. Zorko Prelovec iz Ljubljane je nato v ime- nu Hubadove pevske župe čestital zboru in ga bodril ter izročil pevo- vodji g. Šeguli lep šopek. Z občut- kom je zapel mešani zbor dr. Kimov- čevo »Ti boš pa doma ostala«« s pri- jetnim tenorskim solom g. Modica, Adamicevo »Sj)i, sinek moj!« je po- dal nežno, »Za njega vse potrpim« pa s primernim temperamentom. Precizni sta bili Žgančevi »Dildil du- da« in »Cin can cvrgudan« ter zani- miva pesem srbskega komite »Jelte žalba« v harmonizaciji g. P. Šegule in basovskim solom g. Šifrerja. Kon- cert je bil zakljuCen s Pavčičevo »Na- rodno napitnico«. Koncert je bil žal le srednje obis- kan. Celjsko pevsko društvo bi za- V SIODO J Ker nam je bilo ncmogoče posloviti se osebno od vseh prijateljev in znancev, si dovotjujemo tem potom ob odhodu iz Celja v Krogujevac zahvaliti se prav prisrčno vscm, lei so nam v teku 8 letnega bivanja v lepem Celju izkazali toliko iskrenega prijateljstva in simpaiij. Ob slovesu kličemo vsem: Zdravstvujte! Vladimir Ž. Mihailovic kapetan I. klase z rotibino. Stran 4. »Nova Doha« 2. VI. 1930. Štev. U. Geometer FRANJO ŠMID se je pr*eselil s svojo pisarno s Slotttskovega trga v Narodni dom, II. nadstropje Bolezni ledvic ozdravite s pitjem Radenske zdravilne vode N avod i I a z a p i t n o zdravitev d o m a dobite na zahtevo od Zdravilišča Slatina Radenci. služilo več pozornosti občinstva. Koncert je kljub vsemu uspel in za- služi agil no društvo vse priznanje za kulturno delo, ki ga vrši z veliko lju- beznijo. — rp — Sokolstvo x Naš župni zlet je pred durmil Bratje in sestre, še nekoliko dni nas loci od vclikega slavja, kjer se bo naše Posavje zclružilo z lepo Savin j- sko in Šaleško dolino v nepremaglji- vo sokolsko fronto. Niti eden ne sme manjkati. Bratje, ki imate kroje, ne pozabite na svoje dolžnosti. Ostalo občinstvo vabimo, da se udeleži po- vorke v narodnih nošah. Okoličani, pripravite skupine narodnih noš na okinčanih vozovih. Vse podrobne in- formacije se bodo objavile še pravo- Časno. Bratje in sestre, na svidenje 15. junija v Celju! x četrtinska vožnja na župni zlet v Celju. Danes je prispelo obvestilo, da je dovoljena udeležencem Župne- ga zleia v Celju, ki se bo vršil v ne- deljo 15. t. m., četrtinska požnja na vseh železnicah. x Sokolsko predavanje v radiu Ljubljana. Ponovno opozarjamo, da bo jutri, v torek 3. t. rn. ob 19. preda- val župni prosvetar Celjske sokolske župe br. dr. E. Mejak v ljubljanskem radiu o »Sokolski prosveti«. x Vozne cene po železnici. Vsi ude- leženci Vsesokolskega zleta v Beo- gradu uživajo 75% popusta na želez- nici na podlagi zletnih legitimacij, ki bodo pravočasno pri društvu na raz- polago. Stroški za vožnjo iz Celja do Beograda in nazaj bodo znašali okroglo 100 Din. x Sokolske potrebščine. Vse sokol- ske potrebščine, kakor nove čepice, embleme, peresa i. dr. ima v zalogi brat M. Pšeničnik, trgovec, Celje, Kral ja Petra cesta. x Letovanje članov Sokolskih tlru- štev na Jadranu. Sokolsko društvo Novi Sad inia v bližini Hercegnovo- ga (Bijela) dvonadstropno zgradbo z lepim parkom in plažein, v kateri lahko biva do 120 oseb. Clanstvu So- kolskih društev se nudi prilika, da z malimi stroški preživi nekaj časa ob morju in se navžije krasot najlepše- ga dela Dalmacije: Boke Kotorske. Pogoji za letovanje so v glavnem sle- deči: 1. Vsak član (-ica), naraščajnik in deca (v spremstvu roditeljev). ki želi letovati, plača za hrano in sta- novanje ,20 Din dnevno. 2. Pravico na letovanje ima vse ono članstvo, ki je popolnoma zdravo in je članarino v i'edu vplačalo. Letovanje ni vezano na dafjšo dobo. Hrana in stanovanjc se plača od števila prebitih dni, di- rektno pri upravniku cloma. Natanč- nejše inforinacije se dobe pri dru- štvenem tajniku br. Novaku. Sokolsko društvo v Celju. Nioniif a«t>o senčnkov m blazin vezenje monogramov. Pavla SLUGOVH, Celje, Vodnikova ulica. I Književnost k Rajko Vrečer: »Savinjska doli- na«. Publicist in zgodovinar g. Raj- ko Vrečer, šolski upravitelj v Žalcu, je izdal v samozaložbi 267 strani ob- segajočo ilustrirano knjigo »Savinj- ska dolina s posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodo- vino v besedi in sliki«. Spis je raz- deljen na tri dele: prvi obsega sploš- ni zgodovinski oris Savinjske doline, drugi kronike 18 savinjskih občin, tretji pa upravno in gospodarsko zgodovino Savinjske doline. SCdos* oglasuje, i______________________________________________, Malinovec pripravljen iz aromatičnih gorskih m?- lin in vkuhan z čistim sladkorjem I kg Dun 18 - Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. ll'O TONČIČ CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica. Birmsha darila uro, zlatnina-, srobrnina najboliše in najcenei^e v tr^ovini Anton Lečnik, us*a^, zlafa«* in ogatik Celje, Glavni tr^ st. 4 Lepa mebiovana soba sredi mesta se odda takoi. Naslov v upravi. Čedno meblovana soba i z eno a!i dvema posteljama s postrežbo se odda letovižčariem. Zavori.-a 26. Mlajssga dijaka iz boljše hi§e sprejmem jeseni v popolno oskrbo in primerno nadzorstvo v vili poleg ginmazije. Ev. pomoč pri učenju. Pünudbe na upravo pod »Učitelj«. USTANOVUENA &ETA 18S8. Celje v lastni hiši Narodni dosn Sprejema hr^nilne vloge od Tsakog^r, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačujo točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter Ceke na ino- zemstvo. Izdaja TJverenja za izvoz bkga. Za varnost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premozenja po Din 100,000.000 — še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500-000 . PODRUiNICI: MARBBOR lOifANl Aleksandrova cesta št.11. (u lastni hiši) kieparstvo, vodovo^ne inštalacije strelovodne naprave. CELJE, ZA KRESIJO 4. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dcla in popravila. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. 50-46 Mehanična pletama 9n3n0l Žalec pri Celju izdeluje raznovrstne moške in ženske nogavice ter priporoča svojo bogato zalogo vsem cenj. trgovcem. Opozarjamo posebno sej- marje, da imamo verino v skladišču večjo Koliöino partijskega blaga. Cene zmerne. pražGno in surovo, od najcenGJšG do naif ncjšc> vrstc ÄI Oj 2K 3MI[ ai S * Ä S33L ISL CELJE, KRALJA PETRA C, 22 veietrgovina kolonijalnega in špecerijsktga blaga Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavcrJu, ki že obstija 64 !et Csliska mestna hrasiHnica v CELJU, KREKOV TRG (w lastni p»|ači pri kolodivoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denerju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter nalozbam cerkuenega in občin- skega denarja posveca posebno painjo. •Iranilnica dajc poso- jilo na zemljišča pc najni^ji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg Xfi Iflflcf A TctllO z vsem premoženjem premozenja hranilnice 96 lllCd&U t»6IJC in vso d^včno močjo. urejuje tmaa rečuiic. — udgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. — Ufca v Celju.