(59 - Tudi enostranska alt obojestranska lammaeija s pomočjo termoplastičnih folij je uspešna samo pri določenih tipih transparentnih papirjev. Pr. novejših vrstah se skoraj praviloma dokument in folija ne spnmeta zaradi površinskin odbojmh lastnosti 2.4. Zaščita :n varovanje gradiva na transparen-tn:h papirjih 1/ povedanega sledi, da je gradivo na prosojnih nosilcih bolj občutljivi) /a zunanje vplive, posebno za povečano vlago m mehanske poškodbe Zato je priporočljivo hraniti tako gradivi) pod strožjimi m bolj nadzorovanimi mikrokIimatskimi pogoji in naomi uporabe Oprema v skladiščih bi morala biti dimenzijsko prilagojena formatu gradiva, tako da bi origmale lahko hranili brez prepogibania, še najmani pa zvijanja v zvitke. Vsaj najdragocenejši in najbolj krhki primerki bi morali imeti še dodatne zaščitne ovoje iz nevtralnega papirja ali folij, ki morajo bit, brezbarvne, prozorne, ne smejo vsebovati škodljivih snovi,ki bi kakorkoli ali kadarkoli kvarno delovale na gradivo m ne smejo biti hidroskopne. Take folije so npr Mylar, Melinex, ki imajo ustrezne optične in fizikalno-kcmijske lastnost-, manj idealna, vendar še vedno dobra, je zaščita v p'o I i c t i I e n sk i h lb I i ja h Prednost vlaganja gradiva v folije ie mehanska zaščita, kar omogoča enostavnejše rokovanje pri uporabi. Slabosti pa so: - relativno visoka cena (Mylar, Melinex), zaradi velike količine gradiva bi ga bilo potrebno zaščititi - statična elektrika, ki privlači prah, vendar se da očistiti - možnost znojenja pr prenašanju gradiva iz skladišč v delovne prostore v pumeru sprememb temperature in vlage SKLEP Poleg varovanja originalne dokumentacije v Ustrezni! arhivskih skladiščih pod nadzorovanim-pogoji hranjenja, vidim zaenkrat edmo realno učinkovito možnost podaljšanja živlienjskc dobe tehnične dokumentacije starejšega m mlajšega datuma v uporabi le-tc v mikrofilmskih ah drugih novejših oblikah zapisa in izdelavi kseroks ali drugih kopij iz teh sekundarnih oblik zapisa. LITERATURA. L F. Mcsaroš, Grafička enciklopedija Tthnička knjiga, Zagreb 1970 2,G,Darragh, Deacidifieation of Bnttle Manuscripts and Documents, Restaurator, vol 2. 3-4, I978,str 179 -184. 3. C. Stei nkellncr, Transparentpapier 1. Herstellung und Eigenschaften, Maltechnik Restauro, I in 2, 1979, str 9- 13, I 13- 117. 4 T. Mušnjak, /aštita, čuvanje i raogučnosti restavr-ranja načrta na paus-papiru Arhivski vnesnik, 21-22 1978 - 1979, str 345 -356 5. S.S. Yates, The Conservation of Nineteenth - century Tracing Paper, The Paper Conservator, 8,1984, str 20-39. 6. A.S. Rivas, PH. Sun-Mi I Ian , Conscrvaeion > Rc-stauraeion de ma pus y Pianos, y sus Reproduec-iones, RAMP Study, PG1. 87/WS/6, Paris: UNESCO. 1987. /USSAMMENI ASSUNG i)er Schlitz unJ Möglichkeiten der Konservierung und Kestaui ii-rung der leclinisehcn Dokumentation Jiikrl I oüopiva Im Beitrag sind die Sehutzwciscn und die Konservic-riBgsmöghchJktiffi der technischen Dokumentation dargestellt Diese Art des Registniturgutes ist ein anderes Problem vor allem wegen des Formats,das gewöhnlich großer ist als das andere Schriftgut, und wegen der Materielle, che sind: - beim .iltcren Schriftgut - gewöhnliches Papier - beim heurelj Schriftgut - verschiedene Arten von transp-ircntpapiereri Größere formale und empfindlichere Sehrifttriigcr er fordern aber - aufmerksameres Behandeln und Verwendung, - strengere Aufbewahrungsbedingungcn, - entsprechende Ausstattung. Vom Konservatoriseh- restauratorischen Aspekt stellt das größte Problem dasjenige Registraturgut dar, das auf verschiedenen Arten von Transparentpapieren enstan-den ist. Im Prozeß der Verwendung und des Schutzes des Registniturgutes auf dem Pauspapier kommt es außer zum verhältnismäßig schnellen naturliehen Altwerden auch zu anderen Beschädigungen, von denen mechanische Beschädigungen und die Verwendung von Klebestreifen am häufigsten sind. Z,naiist\enora/isko\aIno delo v ar'iiv i Bogdan L«kič UVOD Naloga prispevka ni ponudit; znanstvenoraziskovalne rešitve za vprašanja in probleme iz arhivistike, temveč opozoriti na nekatere arhivske dejavnosti in na pomembna vprašanja, ki uhje nujno reševati z znanstvenoraziskovalnim prijemom. Opo- zori naj na mogoče sme - nadaljnjega razvoja arhivistike kot znanost! ter na tista vprašanja in probleme s tega področja, ki pri nas še zmeraj niso dovolj preučeni al pa niso hi i i predmet resmh preučevanj; osvetli naj posebne in skupne interese arbi- 70 vov m arhivskih služb v SFRJ pri uresničevanju znanstvenoraziskovalnih projektov iz arnivske dejavnosti .n mogoče organizacijske oblike znanstvenoraziskovalnega dela pa tudi kadrovsko usposobljenost arhivov za znanstvenoraziskovalno delo .n druga pomembna vprašanja, ki so neposredno in posredno povezana s tovrstnim delom v arhivih Prispevek naj nam pomaga ugotoviti do katere stopnje je arhivi<-tiuia teorija uporabila ustrezno metodo znanstvenoraziskovalnega dela pri reseva niu svojdi problemov, /ato menimo, da je treba ob vsaki obravnavani dejavnosti ali vprasaniu navesti literaturo; le tako bomo imeli vpogled v dosedanja prizadevanja za reševanje teoretično-praktičnih problemov* Obsežnost snovi ne dopušča, da bi vso literaturo kritično ovrednotil' pri-adevali pa si bomo to storit, globalno pri pomembnejših vprašanjih iz arhiv ske dejavnost; Nekateri zgodovinarji in celo nekater: arhivski dclavci še zmeraj postavljajo vprašanje kaj je arhivistika - znanost al1 pomožna zgodovinska veda /ato menimo, da se je treba ob njem ustaviti -amo toliko, kolikor je nujno ob tej priložnosti Iz. filozofskega zornega kota je znanost bistveni dciavnik socialnega napredka, instrument prakse, raziskovanja novega na temelju vedenja o zdajšnjem in preteklem; ugotavljanje zdajšnjega stanja zato da bi lahko predvideli prihodnost, sprcnvnja-nje stvarnosti v skladu z. idealnimi cilji človeškega razvoja Znanost je raziskovanje m znan je, v katerem morajo biti trditve zasnovane na pomembnih in ra zum.kih razlogih, njihova uporabna vrednost pa potrjena 7 uporabnostjo.1 / liinstvcno spoznanje ma podobno splošno sestavo kot&saka druga intelektualna dejavnost, z. uporabo katere je treba rešiti neki praktiun problem Izhodišče so povečini izkušenjska dejstva i/ teh pa se z razmišljanjem izpeljejo sklepi in s® preverjajo v praksi.- Od vseh drugih oblik družbene zavesti se znanost najbolj razlikuje po svoji metodi, ta pa mora temeljiti na treh bistvenih '.naeilnostih prvič, vse, kar se trdi n occmcrsc sklepa, mora biti jezikovno nedvoumno i/razeno drugič zn anstvena stališča morajo biti utemeljena in soodvisna z. drugim ugotovljenim znaniem in tretjič vse izsledke znanstvenega razi:,kovanja je treba praktično preverit; 3 Vsaka znanost ima svoj objekt dela ter razsiko-valni predmet :n nalogo, zasnovano na znanstve-nora/i .kovalni metodi Objekt dela je lahko za več znanstvenih panog isti Kai zadeva metode dela pa znanstvenim panogam v družbenih vedah m treba imeti posebnih raziskovalnih nietod, ampak sc lahko uporablja zanje metodo, utemeljeno v drugih družbenih večjih I i kombinacija metod z več /aianstvenih področij.4 Za vsako znanstveno panogo ic značilno, da ima svoj raziskovalni predmet in nalogo, to pa je tisto, po čemer se bistveno razločujejo znanstvene panoge v družbenih dejavnostih. Glede na to, kaj razumemo pod pojmom znanosti, ni sporno, da je arhivistika znanost, ne pa pomožna zgodovnmska veda - za kar so jo dolgo imeli - dokler je bila se v začetnem obdobju svojega tcorelično-prakiic nega razvoja. 'I o nam potrjujejo tudi sodobni domači in tuji ufflivistični priročniki in pn^pevki/' Objekt dela arhivistike kot zananosti je arhivsko gradivo Predmet in naloga arhivistike v ozicm pomenu je preučevanje teorije in prakse povezane z. delom arhivov pri varovanju, prevzemanju, obdelavi (ureja nju in izdelavi 'iianstvcnoinfonnativiiih sredstev)', uporabi, znanstvenem m kulturnem populai"! raniu, informiranju, komplctiraniu pubhuianju m tehnični zaščiti arhivskega gradiva. V sirsem pomenu zajemata predmet in naloga arhivistike tudi preučevanje zgodovine razvoja arhivov (arhivske službe), arhivske zakonodaje in tehnike. Cc vzamemo za temelj predmet m nalogo arhivistike, je .-.c najbolj sprejemljiva delitev arhivistike na arhivsko teorijo, prakso, arhivsko zakonodajo, arhivsko tehniko in zgodovino arhivov. Jako delita arhivistiko Bcšjmir Nemetli v Pnrucniku jz arhivistike m Gcrhart I ndcrs v svojem arhivisticncm priročniku Poslovi u arhivu. Podobno menita Fugenio Casanova italijansk i arhivist, in nemški arhivski teoretik Mcusner^ Poudarit' pa je treba, da so mnenja o deiitvi arhivistike tudi drugačna I ako je v priročniku Teorija :n praksa arhivske sluz.be z'SSR zapisano stalisce, da pomenita zgodovina in organizacija arhivske službe (tako pojmuje zgodovino arhivov tudi arhivska zakonodaja) pomožno znanstveno panogo.'-' Da bi arhivi lahko izpolnili naloge, ki sta jim jih naloziii družba .n znanost, sc je morala arhivistika ukvarjati z. vscmifcprasanji. ki so neposredno in posredno povezana obiektom m predmetom njenega preučevanja - zato da bi naredila arhivsko de javnost čimbolj smotrno, učinkovito in sodobno in da jo kar najbolj prepusti v uporabo zananosb in družbi Zato je tudi razumljivo da sc je podroeic predmeta in nalog arhiv i si kc čedalje bolj sirilo. Mnenje, da se arhivistika ukvarja s problemi arhivskega gradiva od tedaj, ko ga prevzamemo v arhiv, je preživelo in ni sprejemljivo.10 Pisarniško poslovanje je posebna znanstvena panoga, ki mora dat. odgovore in rešite na vprašanja pomembna za nastanek in evidentiranje zunanjih -načilnosli, kroženje, obdelavo in varstvo dokumentov, dokler so n se v operativni funkciji ustvaijalca gradiva. Druga dela iij naloge - do predaje arhivskega gradi va arhivu so seveda predmet ne -amo pisarniškega poslovanja, temveč tudi arhivistike Zato bo ta še naprej iskala ¡iste tcorcticno--prakticnc rešitve, ki jih bo opravljal arhiv.'1 Narava predmeta in nalog arhivistike kot interdisciplinarne vede zahteva povezanost in uporabo dosežkov širokega kroga druzbemh ved in pomožnih zgodovinskih ved Od družbenih ved spadajo mednje predvsem: palcografija sfragistika heraldi-ka arheogralra m zgodovina mstituci| Komplementarnost teli znanstvenih ved m poniožmh znanstvenih panog arhivistiko ne glede na posebnost njihovega predmeta in nalog raziskovanja, je jasna Arhivistika uporablja njihove raziskovalne izsledke toliko, kolikor ji ti pomagajo, da laze in učinkoviteje rešuje teorctično-prakticna vprašania arhivske dejavnosti In tako kot druge vede tudi ar- 71 hivistika uporabila spo/nania in dosežke drugih sorodnih ved V tem primeru so te \ede /a «rti i Uiti ko ponio/.ne. Prav tako uprabljajo arhivistiko tudi druge dru/.bene vede. Arhivistik.s in ponio/.ne zgodovinske vede pa se zelo jasno razločujejo po predmetu in nalogi. Arhivistika preučuje celostno \ ¿a pomembna vprašanja povc/ana z arhivskim gradn 0111 (od pravnega 'ar stva, valorizacije, prevzem.mja. ure|.mja izdelave ziianstvciioinforniativ nih sred« tev, prezentac ije obveščanja objavljanja pa vse do tehničnega varstva)12 pomožne zgodovinske vede pa se ukvarjajo s posameznimi vidiki prcucevania dokunien •ov, ki jih zgodovina, <11 hivistika 111 veda o zgodo vinskMi vinli uporabljajo za boljše razumevanje 111 ¡/rahljanje tovrstnih 'godovmskih virov.' * Kadar gre za metodo znan•itvenorazr kovalnega dela za arhivistiko ni mogoče reči, da uporabila samo .svojo metodo Zaradi svojega posebnega predmeta in delovnih nalog uporablja arhivistika za številna dela m naloge svoje znanstvenoraziskovalne metode, ker pa je komplcment irna z drugimi družbenimi vedami uporablja tudi metode dela teli ved Ne glede 11.1 to, ali lijrtivis-uka pn ;ovjih raziska vali uporiblja svoje metode ali metode drugih družbenih ved, je izredno pomembno pri preučevanju zagotoviti dialekhciio povezanost arhivistic ne teorije in prakse. I.. enotnost teorije in prakse v ¡irhivski dejavnost, mora tcmel|iti na 'nanstvem Podlagi. ARHIVSKA DHJAVNOS IN 'NANS I VI NORAZ.'SKOVALNO D1 £0 IZ ARHIVISTIKI V OZ.ILM POMI.Nl Dejavnost arhivov kot samostojnih Ustanov je r'i/nieroma ntlada Začela se je v 19 stoletni Arhivi in arhivske sluibe v Pvropi 111 v svetu pa so se močno razvile v 20. stoletju. Pri nas -.0 se začele razvijati v drugi polovici 19 stoletja, ra/niah pa so doživele šele po drugi svetovii' vojni skratka med Petdesetimi in šestdesetimi let! tega stolctia Z nastankom burzoaznih revolucij seje i/redno Povečalo zanimanje za preučevanje zgodovine na rodov in dr/av. I11 ker temeljijo zgodovinske raziskave v bistvu na arhivskih viiili, je razumljivo da je bistveno spremeni1 tudi odnos druz.be do ai hivskega gradiva Dokumentov niso vcc varovali sa® zar.idi operativnih potreb držav m njihovih vladajočih plasti, temveč kot zgodovinski vir za Preučevanje družb držav in narodov. Tako n.ista J''jo arhivi kot samostoinc ustanove, njihova te mel|iia naloga pa rc zavarova'. prevzemati, olxle-'ovat-" arhivsko gradivo ter ustvarjat' možnosti za njegovo uporabo objavljanje in drugo. Obenem z. razvojem liistriografi|e nastajajo m se r'izvijajo tudi arhivi ni arhivska služba, s tem pa •udi arhivistika V začetku lnzvoj;* arhivistike sta bila njen pred ni''t m naloga piecei zozen 1 z. rastjo dru>bemh po ,r^b m razvojem znanost' pa se je področje menega iSa čedalje bolj Sirilo. Na to je precej vplival raz v°i raznolikih družbenih ustanov, ki ustvai jaj® gra-(I|vo z. 1 razna področja družbenega življenja pa tudi nastanek štev rinili oblik m v rst dokumentov. Arhivi in arhivske službe so se čedalje bolj razvijali,, arhivska dejavnost se ic širila in da bi arhivistika lahko odgovarjala na številna pomembna vpra Sanja neposredno in posredno povezana z arhivskim gradivom, ic morala .vo|a teoretična in prakse na spoznama temelpt; 11.1 znastvenoraziskoval nem delu Sodobne arhivistike 1 ni mogoče zamisliti drugače kot samostojno znanstveno panogo, kakršne so biblrotekarstvo, muzeologija ali iti formatih).'4 V arhivistifciih priročii'k'h (domačih ai tujih)1-5' so obdelana vprašani 1, pomembna za delo ini raz voj arhivov. V Injili so podana dozdaMija teoretična m praktična domača 111 tuia spoznanja k: temeljijo na ziiaiisfvcnoraziskov ilneni delu. To so seveda ti sta poznanja iu izsledki raziskav, ki so enako uporabni za vse arhive. Na nekatera vprašanja, ki so skupnega pomena za vse arhive pa se zmeraj ni odgovorjeno To so povečini tista ki zahtevajo skupno organiziranje in raziskovanje. Največji del opravil in nalog, vc/:anih na urejanje gradiva ion lov, temelj: na neprenehnem nizi-.kovani'i To se nanaša predvsem na uporabo preliminarnih zgodovinskih zapis®' in na ugotavljanje notranje sestave in razvrstitev gradiva za vsak lond posebej. O znanstvenoraziskovalnem delu v arhivih |c bilo do zd.u v naših arhivističnili revijah zelo malo napisano. To vprasame obravnava samo nitka j prispevkov.I(' V teli prispevk ih, razen v pri;pcvku Sredoja La lica, (e znanstvenoraz 1-kovalno delo v arhivih obravnavano bolj ah manj analitično in s poglabljanjem v probleme, s katerimi se mora ukvarjati arhivistika Pisci povečini poudaiiajo, da se morajo arhivistr ukvarjati z znanstvenoraziskovalnim delom i' arhivistike 111 drugih družbenih "11 pomoz. nili zgodoviiin-kih ved da bi lahko delavci vJarhi vili opravljali dela in naloge uuiboh k.ikovostno ©pof.arjajB na interdisciplinarnost arhivisticnc vede, ki zahteva, da se SgSjivisti ukvarjajo z vsemi toSimi vedami kr neposredno ah posredno vpliva 10 11.1 kakovost arhivisticnc misli in prakse. Prispevek Srcdoia Laliea Potrebe in možnosti ziiaiistvenor.i/.skovalncga dela v arhivistiki m /a napredovanje arhivske službe SI R.l obravnava vprašanja nosilcev znanstvenoraziskovalnega dela pa tudi kadrovske organizacijske m gmotne možnost' za znanstvenoraziskovalno delo. Na podlagi zidov ankete opozarja na prednostna podro-cia raziskovanja. 111 siccr po temle vrstnem redu: I) arhivska -lužba - orgamzacija. načrtovanje normi ranje standardizacua ;ii drugo; 2) arhivistika v ozicm pomenu 3) sistem: poslovam 1 s spi-a 111 4) krajevna zgodovina Lalic zelo dobro ugotavlja, da bi bilo treba skupaj organizirati iil Imaiiciratr arlii vc /a izpeljavo tistega dela studijskih projektov, ki so skupnega pomena za jugoslovansko arhivsko .liizbo. Menimo, da je treba vprašanja rz BHivske dejavnosti, k zahtevajo pri ivkaniu teoretičnih in praktičnih rc-Mtcv znanstveni postopek, obra.nava ti po temelimh področjih arhivske dejavnosti Sku šali bomo prikazan le najpomembnejša vpraMii]a m probleme ki jih je treba reševati z znanstvenoraziskovalnim priicmom - boflisj da gre za prcuceva 72 nic zdajšnji J rešitev ali pa za iskanje novih Zavarovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva -/.ven arliivo- Poudaril' smo /c. da je treba tist: del pisarniškega poslovanja ki je neposredno ve/an na zavarovanje arhiv skega gradiva obravnavati kot problem, ki ga mora reševati poleg vede o pisarniškem po slovanju tudi arhivistika. Obe vedi morata neposredno sodelovati in komplementarno najt. rešitve, ki bodo zadostile interesom operative ustvarjalcev dokument irncga gradiva in interesom aihiva za prevzemanje arhivskega gradiva, / i arhiv so na tem področju dejavnosti - poleg zunanjih in notranjih značilnosti dokumentov - najpomembnejša vprašanja klasifikacije, evidence dokumentov, valorizacije arhivskega gradiva m vrednotenja ustvarjalcev gradiva glede na vrednost gradiva, ki nastane pr; n|ihovem delu za znanstvene in druge potrebe. I Vprašanje klasi'ikacijc gradiva je eno temeljnih vprašanj pisariijskega poslovanja m ariuvistiKC Od tega kako je to vprašanje rešeno, je odvisno, koliko bo sistem ureditve gradiva ustrezal ne samo operativi ustvarjalcev gradiva temveč tudi arh,-vom pri nadaljnji obdelavi 111 uporabi arhivskega gradiva Izkušnje kažejo, da je enotna klasifikacija graditve po snovi (glavne skupine, skupini in pod-štcvilkc) najbolisa rešitev.1 Na žalost uporabljajo za , daj to klasifikacijo povečini v organih uprave družbenopolitičnih skupnosti - pa tudi v teh ne povsod F-notna klasifikacija gradiva po vsebini je izredno dobra rešitev, ki ni odvisna od notranjih organiza cijski'n sprememb ustvarjalcev gradiva. Po drugi stran: ta klasifikacija '.clo učinkovito in smotrno zagoHv Ija mformaciic o vsebini gradiva - bodici da gre za dokumentarno gradivo, ki je operativne narave, ali pa z.a arhivsko kot vir znanstvenega in drugega spoznanja. Izpeljava te klasifikacije v praksi je preprosta seveda ce dobro poznamo -.istem klasifikacije in sistem kartotečne obdeiave Pri enotni klasifikaciji gradiva po vsebini nasta iajo te'ave zato, ker je treba poprej temeljito preučiti kolikšno pristojnost /a opravljanje del >n na log ima vsaka od ustanov, v kateri nameravalo vpeljati ta sistem Nuinoje torej treba raziskati opravila glede na vsebino, na podlagi tega pa določiti kla -,iflkaci|ske znake. I lotnost klasifikacije se kaze v tem da mia določena vsebina ne glede na ustanovo isti klasifikacijski z.nak V tem sta tudi največja prednost lin največji pomen tega sistema klasifikacije Ker 11111 torej preprosta klasif.kacija gradiva po vsebini takšne prednosti, bi uporabo tega sistema Klasifikacije v pisarniškem poslovanju kazalo preučit: tudi pri ustanovah z drugih področij družbenih dejavnosti To pa je v resnici /clo zahtevno in obsežno delo. T aksno znanstvenoraziskovalno delo je mogocc uspešno opraviti samo ob zavzetem so- ji ob porazdelitvi nalog, ki naj bi jih pomagale uresničevati vse arhivske sluz.be od zveznih, republiških pok raim.sk,h do gjpčinskih skupa| z ustrez nii.ii us'ano\anii kicr se razvršča gradivo. Urez pretiravanja lahko rečemo da ima taksen sistem klasifikacije prihodnost posebno zato, ker |c najprimernejši /a avtomatsko obdelavo pisarniškega poslovanja. 2 Pisarniške evidence ne glede in to, aii gre za sistem delovodnika ali kartoteke, so še posebno po membne tako za zavarovanje kot z.a obvc.ščanic o vsebini gradiva Ti dve te ms Ij ni značilnosti sta enako pomembni za operativno delo Ustvarjalca gradiva m za uporabo arhivskega gradiva - potem ko je le-to prevzeto-v znanstvene namene Sistem kbisibkaciie m sistem evidentiranja gradiva sta temelju zahtevi na podlagi katerih ic treba razvijat, nadaljnjo obdelavo fondov gradiva v arhivih /ato bi morali znova preučiti vprašanje evidenc i iT ponuditi tiste rešitve ki bi ustrezale tako operat1 vnim kot arhivskim potrebam Gre z i to. da te evidence olirani|o svoi pomen tudi potem, ko je izločeno tisto dol. umentarno gradivo, ki je brez vrednost' Le tako se lahko arhivi ogiicio velikanskemu delu - pripravi arhivskih popisov saj s vi dence v pisani-,kem poslovanju niso nic drugega kot ena od oblik arhviskcga Kip i sa Pri vodeniu spi&vnih evidenc v pisarniškem po slovanju z AOP je veliko lažje vodit- evidenc e kot pa pri klasičnih oblikah / AOP je mogoče dobiti cvidcncc dokumentarnega gradiva pa tigi arhivskega; potem ko zločimo dokumentarno gradivo, ki je brez vrednosti S to drugo evidenco dobiva ar hiv, skupaj z arhivskim gradivom tudi inlbrm itiv-no sredstvo Da b' to /peljali, moramo pri vodenju evidenc v pisarniškim poslov.uim zagotoviti vse pomembne podatke, nujne z.a zadostib-v operativ n i h m arhivskih potreb Nekatera dozdajšnja pre ucevanja m praktiuic ./kušnic pr. resevanui tega problema v zvezi,, upravi kažejo di ,o na dobri poti I9 Očitno gre za problem, ki ga je treba še' naprej preučevati ob sodelovanju .tiokovniakov pisarni \op poslovanl'1 Kiiivistike mi -'.formatiki - 3. Valorizacija arhivskega gradiva, .¡kratka vsebinska in druga ekspertiza iianstvcnc in praktične r red nos ti dokumentov je ena iiaizahteviv.-j-.il, in aajodgovoriieisil, nalog vsakega arhiva « To nalo go opravljalo arhiv, tako da uporabljajo cznamt kategorij dokumentarnega gradiva * rok, hranjenja /a vsako ustanovo posebej, k- jil sprejemajo ukvarjale, grad,va v soglasju s Sstojnimi arhivi. I ikscn seznam lahko nastane samo z ravisko ai mm delonv Poleg jega je treba izdelati še historiat u,tvaja ca lonca (ustanovitev in statu-ne spremeni noHn °C|Cii!Ci ial°S- organ, Me„a pisarniško poslovanje, kompletno» gradiva, izvirnost doku men'o v liz.icnft ohranjenost, :n pop,., dokumentaH nega gradiva. s nr v'în mbr t fe pou(lim'lg ' * W nas ¡„ v ,vet!) nn r r të'.u""" pnsloS™1 »rhivov glede vred I"1 odb.mnja pivskega g ad -a ,z doku n uit. rnega gradiva Prav tako poni -mbno jej d i se S "kZIrTa| Hr:i',n° hrani VC,ik °d (50 do ž ffif® grad'V: I r*r»mcrjavi z. - mogli dru h ÈIS-F? Priznati moramo, da ta pro fišb nnm 1 " PrCfen " J> ^ Pnmcrne metode dela katero b, ahko 73 ustrezno resi 11 to temeljno vprašanje arhivistike Gre za to tla se seznami kategorij dokumentarnega gradiva z roki hranjenja narede na podlagi vrste in na, iva dokumentarnega gradiva ne pa na temelju vsebin .ke razčlembe dokumentov Da je to res nam potrjuje tudi dejstvo, da v nasi arhivistiem li teratur' št nimamo objavljenega prispevka o eksperti/i dokumentov ali doioeeni vrst- dokumentov glede na njihove zunanje n notranje znaulnos'1. zaradi katerih se shranjujejo trajno Ne govorimo o meril,h za vrednotenje arhivskega gradiva temveč o metodi, kako poteka vridnotenic na karopo/.ar ja nasa arbivistuna literatura Vprasanic valorizacije arhivskega gradiva mora biti metodološko 11 organizacijsko precej drugače postavljeno, To delo je treba opravit: po področjih družbenih dejavnosti znotraj teb pa po istovetnih ali sorodnih ustanovah K temu delu je treba pri t-cgiiiti - to je odvisno od gradiv « - ustrezne profile strokovnjakov, ki preučujejo zgodovino določenih področij družbenega iifijenja Ni treba da so objekt valorizacij« vrste 111 nazivi dokumentov, ampak njihova vsebina Če bi poleg vsebinskega merila upošteval' ¿Gdi druga merila, bi se s tak mim vrednotenjem dokumentov oguni vsakrsnemu tve ganju ki ga p.masa zdajšnji sistem valorizacije Za radi tega vrcdnotenie arhivskega gradiva ni m ne bilo potrebno Osrednje vprašanje .odobneg i 'nlormacijskega arhivskega sistema je, kako dat' čimbolj popolne in natančne podati c in inloimaci|c znanstvenim m drugim uporabnikom gradiva, 11 ga imajo arluvi. Vcblo boli se ukvarjamo z vprašanjem avtomatske obdelave podatkov, s ti ami. kar je uporabno za prakso v arhivu -lian; pa z osrednjim vpiašanicm - odkrivanjem vsebine arhivskega gradiva Očitno bo potrebno se veliko trdega raziskovalnega dela, preden se bomo dokopal' do znanstveno utemeljenih skl-pov. Opozorili bpmo na nekatera vprašania ki zahtevajo odgovore, obenem pa so nuffli pogoji za enoten informacijski arhivski sistem I Enoten lnformacijsli arhivski sistem zahteva enotno metodologijo '/dclave informativnih sredstev C rez. cnotmf inlormativnih sredstev ni mogo-cc zagotoviti enotnega informacijskega sistema /.atoje nujno opredeliti enotne vrste standaulc m enotno metodologijo izdelave znanstvenomfornia-tivnili sredstev. To praktično pomeni, da je treba določiti elemente .-a vsako vrsto nosilcev informacij v sklopu vsake baze podatkov m dati napotke /a njihovo izdelavo. Če tega ne bomo imeli, bomo ostali zgolj' pri načelnih obravnavah baze podatkov ¡nlormacijskega si ;tcma 1 notni sta idardi znandvenomlorniativnn sredstev ali nosilcev informacij nšij bi zagotovili prvič, nova, sodobnejsa /iianstvcnoinlormativna sredstva primerna za avtomat ,ko obdelavo podatkov in drugič, izdelavo enotn-h znanstvenoinformativnih sredstev v vseli arhivih v državi - to pa je prvi pogoj za nastanek enotnega informacijskega arhivskega sistema 2 I emeliito je treba preučiti klasične vrste mini s'tvenoinfbrma'jvndi sredstev in na podlagi znan stvenih dognanj ugotoviti koliko so po svoji sestavi elementov, vsebini n jeziku uporabna v AOP. Da bi lahko pravilno odgovorih moramo prej preučit' vse vrste znanstvenoinformativnih sredstev s teoretičnega in praktičnega vidika. Tako je treba ravnati zaradi tega, ker se praksa razlikuje od teoretičnih postavk- te razlike so včasih sicer upiavičcnc, saj so se izoblikovale >z prakse kot -zrušenjsko spoznanje, včasih pa tudi ne Povedal' smo ze da taksnih znanstvenoraziskovalnih analiz na žalost ivrnamo. Namesto tega poslušamo pavšalne presoje o klasic ni'i vrstah znanstvcnomlormativinh ¡redstev - to pa v resnici ni sprejemljivo. Pozornost je treba nameni': zlasti posebnim znanstvcnoinlormativnim sredstvom fondov in zbirk (sumarm mventar analitični inventar in rc-gesti) - /a razliko od splošn h informativnih sredstev (pregledov, vodnikov ipd ) katerih opisne enote, fondi in zbirke so pri posebnih znanstvenointdr-mativpih sredstvih enote opisa arhivskega gradiva različne - škatla zadeva in dokument /ato je treba pn preučevanju teh znanstvenoinformativnih sredstev paziti na globino m širino informacij in podat kov, ki se obdelujejo. 3. Za izdelavo enotnega informacijskega arhivskega sistema so posebno pomembna gesla tezaver ter širifiS -n globina obdelave indeksa, ki se bo uporabljal v sistemu obdelave gradiva ter odlaganja in preiskovanja informacij. Vsebino enot opisa arhivskega gradiva je treba opisati (indeksiranje) z naiprimernejšimi, najbolj lasninr n natančnimi besedami /ato je nujno sprejet' enoten geslovnik ali deskriptorje, v katerih ni sinonmiov, polisemov in homonimovT'' In ker vsaka zgodovinska doba (zaradi družbenopolitičnih gospodarskih kulturmh tehnoloških sprememb) prida jeziku nekatere značilne posebnosti -te pa se nupio zrcalijo v besednjaku dokumentov, se postavlja vprašanje, koliko je mogoče besednjak informacijskega sistema pnlagod'ti besednjaku dokumentov ali obrnjeno, toda da pn tem dc-skriptorji kar naibolj zrcalijo vsebino dokumentov in duh casa, v katerem so nastali Ostane nam torej sestavljanje besednjaka (enotnega geslovnika) in preučevanje možnost' za prilagajanje tega besednjaka posameznim zgodovinskim obdobjem Vprašanje besednjaka je najtesneje povezano / izdelavo tezavra. 1o se najbolje kaze v ejcfiruciji težavni, ki jo je sprejel Unesco » I ezavei je dinamični besednjak semantičnih m generično povezanih pojmov, k t zajema določeno območje človeškega znanja Ni nič drugega kot skup desk nptorjeî^za določeno področje v obliki besednjaka.Sestavljajo ga določene besede, razvrščene po vrstah m razdeljene v podskup.nc, ki jih označuje določena ključna beseda.40 Skratka, tezaver sestavila besednjak deskriptorjev, k- izvira iz arhivskega gradiva in razmerja med deskriptorji 41 Povedano arliivi-sticno: tezaver it luč drugega kot kjïsifikaëijsldî shema besed ali pojmov (od n|diovega najbolj splošnega do najož|cga pomena), struktiinranih v določeni hierarhiji, po kater' je mogoče dajati vse pomembne uilormacije iz vsebine arhivskega gradiva Rešiti bo treba tudi vprašanje širini in globine obdelave indeksa (registra), Temeljno vprasame pa je, kako enotno tematiz:rati sestavo baze mfor- 76 macij o vsebini arhivskega gradiva ne glede na fon de in /birke ter njihovo pripadnost arhivom Kadar gre za strukturo informacij o fondih in zbirkah, se nam zdi, da bi bilo dobro uporabni delitev po področjih dejavnosti, ki nam jo daic statistika, kadar pa gre za sestavo mformacii baze podatkov o vsebi ni gradiva, bi morali temeljito preučiti uporabnost enotne klasifikacije gradiva po snovi, ki je zasnovana na decimalnem sitemu (glavne skupine skupine, podskupine) klasifikaeije. uporablja pa se v pisarniškem poslovanju 4 Prostor nam ne dopušča d i bi n idrobncje ra/clenih vse prednosti tega sistema klasifikacije, zato opozarjamo samo na nekatere najpomembnejše pr te, zelo uspešno se uporablja v pisarniškem poslovanju upravnih organov; drugih, i/redno primerna je za avtomatiko obdela vo podukov, in tretjič, omogoča učinkovito dajanje informacij o določeni snovi z gradiva vec ustvarjalcev ah fondov. ( e bodo raziskave pokazale, da je enotna klasih kacija po srgvi uporabna tud. na drugih področjih dejavnosti - to je mogoče ugotoviti tudi na podlagi funkcii m nalog ustvarjalcev gradiva, potem smo n isli tisto rešitev, ki bo izredno učinkovita pri in-formiraniu znanstvenih in drugih uporabnikov o vsebini gradiva. To zelo obsc/no in zapleteno nalogo pa je mogoče opravit- samo z organi'nanim skupnim raziskovanjem vseh arhivskih slu/b v državi ob pomoči ustvarjalcev gradiva. Raziskovanje 111 .snemanje arhivskega gradiva v domačih in tujih arhivih /a dopolnjevanji arlm>! ih ¿jjoitoiTŠjskii) uro« R iziskovanje mi snemanje arhivskega gradiva v domačih in tujih arhivih je ena od pomembnejših nilog >odobnc aihivskc slu/bc Brez dopolnjenih arhivskih virov domače in tuje provcnieiicc ni mogoče uiti celostno zajeti in preučevati jugoslovan ske zgodovine, zgodovine posameznih narodov, narodmh manišin m zgodovine domačega kraja Dopolnjcv inje arhivskih virov naj bi dopolnilo pomanjkljive fonde m zbirke ' '.godovinsknm arliiv-sk:m: vir domačega in tujega izvora 111 obogatilo celotni fond arhivskega gradiva Prež. virov tuje proveniencc ni mogoče dohit> celotne podobe o dr žavnili. fjBitičnijtj gospodarskih, kulturnih in dru gih odnosih m sodelovanju naših narodov r narodi m dr'avami v I vropt in svetu To so temeljni raz logi, , aradi katerih so v veljavnih arhivskih zakonih določene pravice in dolžnost' arhivov federacije, republik mi pokrajin, da opravljajo raziskave in snemajo arhivsko gradivo v tujih arhivih zaradi dopolnjevanja. Rizir,kovanju 111 snemanju arhivskega gradiva v tuiili arhivih je 11 inienjcnc v ntiši arhivisticni literaturi veliko pozornosti V njej avtorji opozarjajo na pomen iz zahtevnost te naloge, na metodologijo in organizacijo dela :n na nujno potrebne strokovne delavce ki lahko uspešno opravijo to raziskovalno delo, pa tudi na arhive v tujini, ki imajo gra d;vo, pomembno z 1 zgodovino naših narodov.44 Izredno pomembno pa jo - in to je treba posebej poudariti - da je za opravljanje te naloge potrebno zelo strokovno osebje (/. ustreznim znanjem o zgo- dovinskem obdobju, ki ga raziskujemo 111 z izkušnjo pri raziskovanju :n odbiranju dokumentov) in odlični poznavalci jezika tistih dežel, v katerih poteka raziskovanje. Prizadevanje jugoslovanski arhivskih služb, da bi bilo raziskovanje iii snemanje gradiva v tujih arhivih učinkoviteje in bolj smotrno organizirano, je povsem upravičeno. Gre /a to, da se namesto posa-mezn.li .nteresov inštitutov, akademij, univerz in diugih ustanov ki opravljajo tematsko raziskavo v tunli arhivih organizira sistematično raziskovanje fondov in zb'rk, reprodukcije tega gradiva pa naj bi so distribuiialo v arhivih v skladu z njihovim mte resi /al pa do zdaj ailuvska služba ni mogla doscu kakršnega koli soglasja in dogovora s tenu znanstvenimi ustanovami. Velik korak na tem področju pa so dosegli arhivi r. dogovorom da bodo njihove raziskave potekalo sistematično, Kako jiomeinbno je to za učinkovitost 111 varčevanje denarja nam /elo dobro ponazarja Vodnik arhivskega gradiva fondov Državnega arhiva v Pragi ki ga te zdelal Arhiv Slovenijo. Gledano metodološko je to znanstvenoraziskovalno delo arhivov treba organizirati v naslednjih fazah dela ugotavljanje londov in zbirk, ce ni ustreznih piegledov ugotavljanje plodnosti držav 111 njihovih arhivov, v katerih bodo potekale razi sk ivc; sporazumno dogovarjanje (mod arhivi federacije, republik 111 pokrajin) o porazdelitvi razi ;ko vanja in evidentiranja gradiva v arhivih posamez 11.il] dežel začenjanje sistematičnega raziskovanja :n evidentiranja arhivskega gradiva na podlagi ugotovljene prednosti in pregleda evidentnanega gra diva. zacetok snem.inia dokumentov. Izdajateljska dejavnost Pod izdajateljsko dejavnostjo arhiva pojmujemo predvsem *n^i$tvejiftr*zi*^v;^ji)flelo in pripravo rokopisov za tiskanje publikacij.46 /nanstvenorazi .kovalno delo arhivov v sklopu izdajateljske dejavnosti lahko ra'dchmo v štiri tomeline skupino; pripravo m objavljanje rokopisov , nanstvenomforma tivnih sredstev pripravo m objavljamo- arhivskega gradiva pripravo in objavljcnjc znanstvenih študij in prispevkov .z arhivistiko ter pnpravo in objavljanje študij in prispevkov iz krajevne zgodovine. I Priprava m objavljanje rokopisov mformativ-111*1 in znaiistvonoinlormativnih sredstev je ena zelo pomembnih nalog vsakega sodobnega arhiva. S tovrstiimv publikacijami arhivi najučinkoviteje širijo znanstvene informacije o fondih in zbirkah in gradivu ki ga imajo Z objavljanjem znanstvenem-formativnih sredstev znanstvena in druga javnost neposredno dobiva mlormaciie o določenem fondu ah ¿birki. Pri objavljanju je treba dati prednost sploimim 1 iformativinm sredstvom (pregledi vodniki, katalogi, splošiv inventarji ipd ), ki dajejo tomeline informacije o vseli londili ¡11 zbirk,1I1 kj jih imajo arhivi.4 ' Vodniki fondov 111 zbirk so ena najboljših splošnih znanUvcnoinlormativn-h sredstev. S pripravo rokopisa in z. objavljanjem posebnih /nanstvcnoinlormativnili sredstev (sumarni analitični inventar icgcst>) dobiva znanstvena iii druga lavnost inlormacije o gradivu nekoga fonda ali zbir- 77 kc. Rokopisi teh znanst venom form ii'.ivn li ■red-tev Pa se najpogosteje izdajajo v interni tehniki ali pa se uporabljajo kot rokopisi v arhivskih čitalnicah, njihovi avtorji pa ostajajo širš" javnosti neznani. Izdaja rokopisov znansivenoinformatmiih sredstev mora temeljiti na znanstvenoraziskovalnem delu. Informacijo in podatki, vsebovani v manstvJ noin format i vnem sredstvu, morajo zrcalit: bistveno vsebino gradiva, in to natančno in jasno. Ne glede na to, ah bo rokopis znaustveuoiii format ivnega sredstva objavljen ali ne, mora biti skrbno pripmv-Ijcn. Ena od oblik znanstveno in formuli vnih sredstev ^o tudi razstavni katalogi dokumentov - seveda za listo arhivsko gradivo, ki je bilo razstavljeno na določeni razstavi 2. Priprava in objavljanje arlrvskega gradiva je ena od pomembnih in odgovornih nalog vsakega sodobnega arhivu. To gradivo je treba praviloma objavljati ob urejenih fond i h in zbirkah. Objavljale gradiva je lahko sistematično (v '¿klopu Ion lovskih celot in zbirk) in tematsko (ne glede na ion -dovske celote in zbirke). Mm'i morajo siroto pazili, da so pri izbbi in Predstavitvi dokumentov skrajno objektivni, tako da bodo v izdaji zaobseženi vsi dokumenti, pomenih ni za objektivno presojanje preteklosti. Do k» m en te je treba objavljali v ee los t ne ni izvirnem besedilu To so temeljne zahteVe vsake tovrstne izdaje. Poleg lega ju treba znanstvenoraziskovalni aparat rešiti subjektivnih presoj, sklepanja in sugestij. Objavljanju arhivskega gradiva je v naši arhivi-itieni iiteralun namenjena precejšnja pozornos'.4^ endar pa so načela /a izdajanje arhivskega gradil podi'na samo za arhivsko gradivo iz starejših obdobij,*' za izdajanje sodobnega arhivskega grad i-Va pa to še ni narejeno izdaj'' arhivskega gradiva so po svoji naravi ali namenu lahko: znanstvene {namenjene za uporabo znanstveni in drugi javnosti), znanstvcno-popular-nc (namenjene širši javnosti, v tijiii se popularizirajo vidni dogodki ali osebnosti iz zgodovine z doku merili), vzgojnoizobraževalne (naincnie-nc učencem in študentom, kol so zgodovinska beri-lf) -pu.), informativne (namenjene t uri sto n m dvu-£1411 °biskovaiecm). Izdane pa morejo ^it: „amo-sl«jno ali v sodelovanju / drugimi arhivMimj in ''■"-instvcnimi ustanovami v državi 'n tujini. 3. Priprava in objavijanje rokopisov študij in pri sPevkov iz arhivistike sta posebno pomembna za nadaljnji razvoj arhivske stroke Glede na predmet deti m naloge arhivov je veliko možnosti za preučevanje in pisanje Študij in prispevkov \i. arhivistike Veli ko vprašanj in problemov Še zmeraj cjka r"i odgovore ali na preučevanje in posodobljenje. S 'trim tehnološkim razvojem družbe so nastale ne1 sjutene možnosti za nove oblike komunika ije mod jffljm in nove oblike informiranja. Arhivistika ,T1ora sprem Ij;iti iij dajati znanstvene on^ovorc na vsa tista vprašanja, ki so vezana na sodobno v r-"'tvo, obdelavo in uporabo arhivskega #raq!JV Ta I,a'oga j t zahtevna in odgovorna in je ni mogoče 'Pnivljati volontersko. Zahteva sodobnejše 1,1 bo . °rEanizirano znanstvenoraziskovalno delo. Daje to res kažej o podatki, da imamo zelo malo Študij, ki se neposredno al; posredno ukvarjajo s problema t i ko iz arhivistike. P i nas prevladujejo prispevki, objavljeni v arhivi stični literaturi ki .so povečini nastali ob arhi '¡stičnih posvetovanjih, tistih drugih pa je prueej manj. S pozorno strokovno razčlembo ugotovimo, da velik del teli prispevkov ni znanstveno utemeljen in je bol; nekakšna inlormacija kol pa znanstveno besedi.o 4. Priprava in objaviianie študij in prispevkov .z krajevne zgodovine ne spada v arhivistiko. Kadar gre za območne arhive m če na njihovih ravneh ni znanstvenih ustanov, ki bi se lahko ukvarjale s kra jevno zgodovino, menimo, da so arhiva edine usta nove, ki se lahko ukvarja o s tovrstno dejavnostjo, seveda pod pogojem, da imajo za to primerne de lavce (svoje in zunanje sodelavce). Trebil je poudariti, da je pisanie kraievue zgodovine ne samo obrni oene (krajevne) narave, ampak ima precj širši pomen, kar zadeva zgodov 110 nekega naroda, na rodnostnili manjšin. Kiilluriio-pros^elna lilejafnost S kullnrno-prosvclnc dejavnostjo morajo arhivi seznanjati javnost s kulturno dediščino, kijo hranijo, s pogoji, pod katerimi je mogoče uporabljali arhivske vire, da spodbudilo potencialne raziskovalec, da s predavanji seznanijo javnost z vsebinskimi vrednotami zgodovinskih dokamentov in da delujejo vzgojno-izobraževaino, posebno na mlade'rodove, z ohranjanjem zgodovinskih tradicij. Vprašanjem kulturno-orosvetne dejavnosti arhivov je na me nje no v naši ariiivislieni literaturi precej pozor nosti.51 Najpogostejše oblike kulturno-prosveinc dejavnosti arhivov so razstave arhivskih dokumentov, objavljanje dokumentov v javnih občilih, in sicer /a določeno tem,o ali zgodovinsko obdobje; preda vanja o arhivskem gradivu in njegovem pomenu, predavanja iz zgodovine na podlag1 arhivskih virov; organizirani obisk arhiva, da bi obiskovalci spoznali arhiv in njegove naloge ter gradivo, ki ga hrani; hospitaeije Študentov zgodovine in srhi v isti ke m druge oblike. Ne glede na obliko delovanja bi morala b u kulturno—prosvetna dejavnost arhiva zasnovana na prej dobro preučenih arhivskih virih, ki so na voljo, in zgodovinski literaturi, tako da bi dobili čimbolj objektivne sliko o temi, k; p predmet obravnave. To se nanaša posebno na razstave dokumentov i.n predavanja. Po arhivistieri literaturi je mogoče sklepali-da se li dve najpomembnejši obliki knltur-no-prosvetne dejavnosti uporab ijatii prod vse m ob raznih zgodovinskih jubilejih, zelo mulo pa je drugih tem - namenjenih znanstveni osvetlitvi kakšne pomembne zgodovinske teme ali osebnosti. Arhivi bi nioran v svoji dejavnosti ostati zvesti z mm ost i. Zneb ii se morajo .dejnili 111 Kitičnil predsodkov in svojo dejavnost na tem področju temeljiti na zahtevah znanstvenoraziskovalnih ugotovitev. To velja zlasti za razstave dokumentov m predavanja iz zgodovino, ki jih je treba zasnovati na kritični analizi zgodovinskih virov. 78 I ehnicno varstvo arhivskega gradiva Kadar gre za tehnično zavarovanje arhivskega gradiva (konscrvacija, restavracija in mikrofilma nje). .>c ustavimo samo oh nekaterih pomembnih vprašanjih 1 Obolelo in poškodovano arhivsko gradivo je treba nenehno laboratorijsko anali/irali, ugolavlja-1, povzročitelje okvar ter ga u.->lrezno konzervirat' in restav rira'.i /alo so nuine nenehne raziskave pa tudi preučev anje naših 111 tujih izkuSenj.52 Sestava gradiva in kemikalij ki >e uporabljajo pri ustvarjanju sodobnih dokumentov, je glede na čas trajanja arhivskega gradiva in berljivost njegove vsebine vprašanje, ki zahteva preučevanje ne samo zaradi ustreznih konzervatorsko-rcslavralorskih posegov 'cmveč HkK zaradi standanliziranja papirja in t'sk irskega črnila /alo da se rok hranjenja dokumentov čimbolj podaljša. 2 Pri niikrofilmanju arhivskega gradiva - z.alo d» bi zavaroval' in popolnih fonde in zbirke z.aslu žita posebno pozornost dve vprašanji: prvo, preučevanje in ugolavIjanjc cnolmli snemalnih slan dardov, vzdrževanje in varovanje mikrofilmov m drugo, zdelava /nan-lvcnoin(brmalivnih sredstev. Pri enem m drugem so se zmeraj različni postopki. Nadir gre '.a znanslv cnoinformalivna sredstva, jc treba preučili koliko so Ic-la primerna ,'a avtomatsko obdelavo podatkov, skratka ali jih jc in koliko jih jc treba prenoviti ARHIVSKA DTJAVNOS I IN ZNANSTVENORAZISKOVALNO DLL .O 'Z ARHIVISTIKE V ŠIRŠEM POMENE Poved ili smo že. da arhivistika v -arsem pomenu zajema (udi uhivsko zakonodajo arhivsko tehniko in zgodovino arhivov ali arhivske službe! Vsako od teh področij zahteva posebno preučevanje. Tokrat bomo opozorili samo na pomen njihovega preučevanja z.< razvoj arhivske službe in arhivislicnc mis- Vrtuvsk i zakonodaja Ce ne poznamo zgodo' me razvoja arhivske zakonodaje, ne moremo preučevali razvoja arhivske službe, pravnega sistema varstva arhivskega gradiva arhiv ske dejavnosti in navsezadnje arhivislicnc misli Zgodovina arhivske zakonodaje nam omogoča da laže in bolic razumemo zdajšnjo stopnjo razvitosti arhivskih predpisov. Samo s pozornim preučevanjem arhivskih predpisov jc mogoče spremljali, kako so se reševala temeljna vprašania iz pravnega varstva arhivskega gradiva irl dobnala čedalje jasnejšo in natančnejšo zakonodajo. Arhivska zakonodaja nam omogoča, da ugotovimo, katere izkušnje iz. preteklosti so bile slabe ifl katere dobre, na podlagi lega pa ustvarjamo nove. Vsak arhivski predpis iz preteklosti bogati spoznanja ne samo o razvoju pravne zakonodaje na tem področju CeiHveč priča tudi o stopnji razumevanja in od nosa družbe do arhivskega gradiva kol kulturne dediščine. brez katere ni mogoče preučevali z.godo v inske prelcklosM Arhivsk i zakonodaja jc dokaj dobro zrcalo razvoja arhivistike ku .'nanosu In končno: po'navanjc veljavne arhivske zakonodaje je pogoj za uspešno in učinkovito uresničevanje celotnega sistema varstva, obdelave in uporabe aihiv-skega gradiva. Prem evanju aihivskc zakonodaje se zmeraj ne namemamo dovolj pozornost - niti približno toliko ne, k olikor bi zasluzilo 4 Vrlmska tehnika Arhivska dejavnost je po svojem objektu predmetu obravnave in delovni nalogi v marsičem spe-cificna Zalo morajo biti prostori irhiva namensko projektiran1 ali namensko preurejeni in tehnično opremljeni. Brez ust rezu ili prostorskih Hi malčkih, tehničnih in drugih možnosti ni mogoče 'agolovili primernega varstva strokovne obdelave, informiranja ter uporabe m tehničnega varstva arhivskega gradiva, /alo jc vprašanje arhivske tehnike neposredno povezano z. učinkovitim opravljanjem temeljnih funkcij in nalog arhiva Zalo je udi razumljivo, da je arhivski tehniki namenjene v naši ar-hivisličm 'ilcraluri kar precej pozornosti/' /godovina arhivov ali arhivske sliiz.be Za celostno podobo razvoja arhivistike neke dr zave jc zgodovina arhiva ali arhivske službe zelo pomembna Zgodovina arhivov nas iC/nanja 7. nastankom pravnim položajem, lunkcpann in nalo gami ; rhivov pa tudi z. njihovo organiziranostjo, osebjem arhivskim gradivom ki ga premore, s stopnjo njegove obdelave in z drugim Ce preučujemo zgodovino aihivov, lahko n ijbo Ijc ugotovimo koliko jc arliivislična teorija upoštevana v praksi in naspiolno. koliko je praksa vpli vala na razvoj arhivistične teorije Zgodovina arhi vov nas seznama l nastankom lazvoja posameznih arhivov m ariiivov v celoti /a posamezno območje. Preučevanja zgodovine arhivov ni mogoče ločevati od cbugih arhivskih institucij ki so kakor koli vplivale na razvoj arhivske službe in arhivislicnc misli z'clo pomembno je ludi ugotoviti hierarli.č-na razmerj i med samimi arhivskimi institucijami pa tudi med arhivi in pristojnimi državnimi organi. Naša arliivislična hlcratura sc je precej manj ukvarjala z. zgodovino arhivske sluz.be, precej večjo pozorno-.! pa je namenila zgodovmi posameznih ajiivov.5» /NANSTVI NORA/ISKOVAENO PELO L ARI 11 VIST IK ■ POMIMBNO/A JUGOSLOVANSKO ARHIVSKO SLU/BO Večino znanstvenora/ skovalncga dela i/, arhivistike, ki jc povezano vsakdanjim delom arhivov, bodo opravljali arhivi še naprej posamično. O teh opravilih smo ze govorili, zalo jih ne bomo znova poudarjali. Nekaj del in nalog zn inslvcnorazisko-valne narave pa je taksnih da po zahtev no.ai, obsegu :n uporabnosti presegajo posamezne arhive in zahtevajo združevanje kadrov m denarja za njihovo izpeljavo. I o so tisti znanstvenoraziskov ilni projekti, ki so skupnega pomena .'.a jugoslovansko arhivsko službo. 7i) Za organiziranje skupnega dela pn takšnih pro .ickuh se z,r /enla vsak arhiv, saj bo tako po najboljši, najučinkovitejši in najboli smotrn, pot1 dob"I "dedke raziskav, ki jih bo lahko uporabil pri s-o-jem delu v praka To so tudi projekt, ki so nujni zf uresničevanje enotnega sistema varstva, obdela ve, nlormiranja m uporabe arhivskega gradiva Izpeljava tajnih projektov zahteva, da se arhivi natančno sporazumejo, kateri arlnvi, s kakšnim osebjem m katere projekti aii dele proiekta morajo izpeljati '¿i\ uresničenje sEejetilj nalog je treba zagotoviti tudi potreben dcnai Glede na to, koliko so posamezna vprašanja aktualna in pomembna za nadaljnji razvoj arhivi >tič-"e teorije in prakse, bi morali - pri tem seveda ne skušamo dajali popolnega pregleda vprašanj - sku Pen trud usmeriti v tele raziskave - preučiti uporabnost enotnega la/vrscaiija grabiva po vsebini v pisarniškem poslovani i in zunaj upravnih državnih organov. To vpra.šame je treba Preučiti tudi glede na temelje za ustvarjanje enotne baz» podatkov o vsebini arhivskega gradiva. K iz Peljavi tega projekta je treba p'itegnit arhiviste, strokovnjake za pis.irni-.ko SOslHinje in informat. ke; - bistvene evidence pionirskega poslovanja je treba preučiti glede na potrebe arhivskih informativnih sredstev. Pri uresničcvaniu te naloge naj so-dclujeja «rhivisti in strokovnjaki za Sšarriiško poslovanje - organizirati vrednotenje arhivskega gradiva po Podiocjih dru/beiuh dejavnosti in po zvrsteh ar hivskega gradiva Tako nastanejo ekspertize arhivskega gradiva, ki pa morajo temeljiti na kritični ■"členitvi dokumentov glede na zgodovinsko kulturno m uporabno vrednost. Pri tem projektu je trebil /aiioslit- arhiviste zgodovinarje in druge strokovnjake a ustrezna področja - preučit? avtomatsko obdelavo pisarniškega potovanja glede n i var.tvo, valorizacijo 111 popis ar hivskega gradiva. Pri tej nalogi naj sodelujejo ailn V|sti, informatiki in strokovnjak: za pisarniško po-sl o vanje; razčleniti k lis i Si* zn.mstvcnoinfoi mapvna s'"edstvH po njihovi vrednosti "i pinnernosti za AOP in glede na to ponuditi icsitve K uresničeva n.iu te naloge je treba pritegnit! ailvvistc 111 informatike, ~ ugotoviti elemente informacij za vsaKo bazo t odatkov enotnega jugoslovanskega mformacijskc-Pa arhivskega sistema Pri tem projektu naj sodelujejo informatiki n arhivisti - objavljanje spioaioinlbrmativndi in znanstve 'Toinlornuitivnih sredstev fondov in 'birk arhivov v •'ugoslaviji. To nalogo naj prevzamejo arlnvist; jugoslovanska arlnvistična revija ovrednotit: mlo treba do'.dajšnjo vsebino Arhivista n na Podlagi tega ponu(hti novo sodobnejšo -asnovo ki 1 1 morala biti bolj znanstvena kot pa jc bda do-'usnja. Dozdaišnjo vsebino in zasnovo Arhivista a.' razi.len> uredništvo revije ali posebna skupna arhivistov; objavljanje arhivskega gradiva jc pomembno za zS°doyijiJ narodov in narodnostnih manjšin Gre objavljanje arhivskega gradiva federacije, ki ic pomembno za vse republike m pokrajini /a objavljanje arhivskega gradiva je treba pridob-ti vse pr.-nicrne znanstvene delavec - sistematični raziskovalne evidentiranje in siic-manie Brhivskega gradiva v tujih arhivih po dogovoru jc treba organi/uati med zveznimi repubh škimi mi pokrajinskimi arhivi za obdobje od leta I9I8 I a dela je treba prepustiti dobrim poznav d ceni sodobne zgodovine - raziskave in preučevanje sestave gradiva in kemikalij, ki se uporabliajo pri '/delovanju sodobnih dokumentov zaradi roka njdiove uporabnosti m berljivosti arhivskega gradiva. To vprašanje bi bilo treba preučiti tudi glede na možnosti za vpeljeva nje standardov za dokumente, ki bi jih moral, upošteva«! v pisarnah kjer nastaja gradivo. To nalogo je treba zaupati konzervatorjem in drugim ustrez ujm strokovnjakom ki bi lahko opravil; nujne la boratorijske raziskave ORGANIZACIJA ZNANSTVI NORAZISKOVAL.NPGA ¿Mi L A Glede na številne težave in vjKšanja! ki |ih morajo arhivi reševati, posebno Usta ti izhajajo ali ki bodo izvirala iz uporabe sodobniki tehničnih sredstev i.i nastanka novih vrst dokumentov, se morajo arhivi kadrovsko iij organizacijsko pripraviti tako, da lahko pravočasno odgovorijo na sodobna vprašanja ai hivistikc rcucevanjc vprašanj in problemov, ki so za vse arhive skupnega pomena, je treba tudi skupaj orga-ni.-nat. Da bi to dosegli moramo določit, arhive nosilce znanstvenoraziskovalnega dela; zagotovit ustrezno osebje in določiti organizacijo, ki bo najučinkoviteje ustrezala postavlicin nalogi P,-; organ-z i rji j u znanstvenoraziskovalnega dela je treba upoštevati stvarne možnosti pa tudi to koliko so rešitve sprejemljive za nosilce nalog. Nosilci znanstvenoraziskovalnega dela ki jc za arhivsko službo skupnega pomena bi morali b"; Arhiv Jugoslavije in arhivi republik Vsak od teh arhivov bi morai imeti v svoji sestavi skupino za znanstvenoraziskovalno delo. V teh skupinah bi morali biti strokovnjak i z znanstvemmi nazivi iz arhivistike, zgodovine m nilormatike. Ob takšn. organi/nanos'! znaiistvcnoraziskoval nega dela je nuina koordinacija - to pa je treba določiti v dogovoru arhivov - nosilcev znanstvenoraziskovalnega dela Ker gre za znanstvenoraziskovalno delo, ki jc skupnega pomena, jc nu|iio ustanoviti znanstvenoraziskovalni svet ki bi iahko tehtno razpravljal in •»prejemal programe dela por.rdeljeval dela in na loge za znanstvenoraziskovalno delo v arhivih in spremljal izpeljal!!! sprejetih programov. V znan stvenora 'iskovalneni svetu naj bi bili najvidncHi znanstven' in strokovni delavci Poleg tc pa je >c druga možnost za organiziranje znanstvenoraziskovalnega dela arhivov, ki bi bila lahko precej bolj učinkovita in smotrna. Ne predla ga m o je iz razlogov, ki bi izvirali ¡z sjanja in razmerij v naši državi in negotovosti, ker ne vemo, kako se bo naša dežela organizirala kot država. Gre za to, da bi bilo še najbolj smotrno, če hi pri enem 80 od arhivov v državi uihtnoviii arhivisticni in.tilul ah vsaj neke vrste šlevilcno in kadrovsko močnejše organizacijske enole pri enem od arhivov v dizavi. Prt prvi različici je Ircba izagSov ip denar z Iclnimi proračuni arhivov no ilcev znanstvenoraziskovalnega dela, pri drugi pa hi bilo mogoče lo vprašanje rešili , zveznim proračunom. Organiziranje znanslvcnoraziskov ilncga dela jc prav golovo vprašanje, ki mora temeljili na potre bah arhiva njegov, učinkov ¡losi in smotrnosti m na sivimi i h družbenih možnostih za njegovo orga-ivziranjc /ancsljivo pa lahko rečemo, da arhivi znanstvenih problemov svoje stroke nc bi smeli vcc reševati volonlersko in da je /adnj. cas, da reši j (j lo 'idevo primerno >aj so lako storile ze ;davnaj mnoge "dežele v Pvropi in drugje po svetu OPOMBI I. M \ Cernomorsk, Istoi nikovedenije isjurii SSSft Sfjvjetikij periodHv'i&Saja koli M-oskv« 1966 dr Nad i Kl«rič: <5 kritici ¿vora l.ao naucnoj disciplini freči program Radio Beograda, l'roleée 1970. — 2. linciklopcdija keksikografskog zavoda, 5. kcksikogralski zavod FNR.I, Zagreb 1961. ,tr. 19* - Druga opomba.—4 Vlirja na Clross: Historijska znanost. Zagreb 1976, str. 307. —5. Vlahi enciklopedii i 1'rosveta. O p.,t a enciklopedija četrti izdaja .lugoshvija, h. Pn 2, Prosvct i Beograd 1986, sli 759: I nc ikiopcdija I ek: ikogralskog zavoda, 5, Slujij Por. keksikografski zavod I'NR.I, Zagreb 1961, str. 359; Prof d Slovan M k.ikoleca Organi/.icioE poslovni leki.ikon. Rad. Beograd 19X6 str 831 Politicka enciklopedij;- Sa vremena adimni araciia. Ikograd 1975, tr. 626. — 6. Priročnik iz. arhivistike. SAR.I, Zagreb 1977, str 3 Sergij V illiin in .lo/j /ontar: Arhivistika Arhivsko društvo Slovenije. Ljubljana 1973. str. 16: .losip Butorae: \rhiv-slfM čiti«kii /agreh 19*>()• I eoriin i praksa arhivske službe SSSR (prevod) /AS. Beognd 1976, str. 5-8. Phl R Scholknberg: Moderni arhiv i Principi i tehnika rada i p re vod) SDAR.I, Zagreb 1968, str 8: C.crhart I Elers: l'oslov i i.i arhivu fpievod) 'L \S Beograd 1981, str. 5 in 6 1'nručnik / irhivistikc (liJmcoški) pr®Wn in izdmi p i /AS. Beograd 1982; Iv 1'craten Osnovni načela i granice -irh'vistike. Arh" ist st. 2, str 7: Olga .luyaBv i , \ñ,k» Petranovič \rhivistika Vhivski pregled, št 2, 1972 ,tr 142 — 7. Pojem in obdelav i gradiva sla vzet* v 5ir§em pomenu zi izilchvo preliminarne zgodovinske beležko, ki ii ilikacijo in ■ 'stonn/acijo gradiv i in >zdelavo iiilormativnih sredstev 8 Primerni. iz fjÉivistikcj SARJ, Zagreb 1977, str. 9 do I I. — 9. Gerhart Hndcrs: Poslovi u arhivu (prevod) Z>s Beograd 1981, Str 5 in Teorija in priks.i njivske službi SSSR (prevod) ZAS, Beograd l(>76. Str. 8. — Id Primerni' i/ arhnastike (prevod i francoščine) ZAS Beograd 1982. str 14. — II, Di Bogdan I Prv i i druga lawi obrade irhivske gradič n istale posle 1945 god Sodobni irliivi. Arhivsko drir.tvo Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor. 1985, str. 57. — 12, Priruenik iz arhivistike, SAR.I, Zagreb. 1977: Dr. .losip Butorae: Arhivska čitanka, Zagreb, 1950; Sergij Vilfan in .lože Zontar: \rhr.istika, Arhiv -ko dru >tvo Slovcnik I jubljana 1973: I oorija i prak a arhiv -ke službe SSSR (prevod). ZAS. Beograd. 1976; Tli. R. Schcl-lenherg' Modern arhivi, Principi i tehnika rada (prevod) SD \R.I Beograd 968 (.urban I nder: Poslovi u ¡tfliivu (prevod), ZAS, Beograd, 1981; Sredoje l.alič: Potrebe i moguenosti i aučno-i.tri tackog rada na polju imivisti ke i unapredjenia arhivsko službi SI R..I, Arhivist si 1, 1977 Jr Milo Miloscvič: Naučila lomponeaita u arhiv-Lkom radii \rhiv,st t 1-2.1984 dr lože /.ontar R*/ oi i prohlemi jugoslovanske arhiv i-tikc, Arhivist >t 1-2. 1987, str 134. -13 Sticpan Antoljak Pomome istonj ske nauke, Istorijski arhiv u Kraljovu, kraljevo [jm; Teorija i praksa arhiv.■»k1: službe SSSR, Z<\S, Beograd 1976. 1'rirucmk i/ arhivistike SAR.I Zairitb. 1977; lo a'p Butorae Stjepan B i ;e: Iz hisHrije pisanih dokunicnit i Arhu Hrvatske, Zagreb. 1966 Dubokovie N.ulalmi O slVagistici i .tem.itologiji otoka livar,- Brhivist >t, 1 4 Vera I Ireni An ili/a tinte u :lužbi paleogralijc '.bornik Historijskog instituta. JAZU. /agreh. 1960; Nada Klaič: Današnje stanje, i buduei '.a.lan pomočmh histoiijskih nauka Arluvsl' vjesnik XII. 1970 Ivanka huica /iva-nov if Obrada pečata, Arh" ->ki pregled ,t. I 2, 1971; .In kov Stipšič: hgdotik i diplomatskih izvora u proslosti i d.ina;;. Arhiv «ki vjesnik \\ '972 B irtol/ina|ič Hera! dika, Jragistika geneologija Skolskn knjiga, /agreh 1971 , Miloš koiistar.i.mov M 'inoranduinat kako Ibrmu li element 'iinuisn m arhiv is tika Makedonsk irhivi.t št. I. 1972.— 14. Mnenje arhr škili delavcev Jugoslavije na posvetov mju na Ohridu oktobi i 1990. — 15. Oponi ha si 12. — l() Sredoje kalii Potrebe ■ moguenosti na-uenoi itra/iv ič-kog rada iti polju arhivistiko i unapredje-nja arhivske sluz.be Sl-R.l, Arhivi t. :>t. I Iyj7:JH* Miio IVliloševič: N iiicna komponenta uarhr.skom radu \rlii \ist, št. 1-2, 1984; Mirjana Da i Vuičnoi:;tra/.ivacki rad u aHiivim.1 Arhivski pregled t I 2 str [23; Mag. Janoš Doboš: NiHeni rad u irhivinvi. Arhiv.Ai pregled st I-2, I987 it r 127; kaslo Bro/ovi. Inlormai.ija o ikiul noj delatnosti arhiva ( ongradske zupanijc Arhiv ,ki pregled st I 2. I987, tr HO Vera frujie: Nauenoistra/,: vaeki rad u arhivuna. Arhivski pregled >l I-2, I98"7 iti I33. — 17. Ml iden Kosov.u kancolaiijsko poslovanje i Hlivska delatnosi. Pnvredna štampa Beograd, I98l,:'tr. I68, 174 i 188 (v redba o kanccl n ijskom poslov mju organa uprave sR Srbije t piititvo o ..provodjeniu kan eelariiskog poslovanja SR Srbije. .ledinsPeni kla .ilika cioni znakovil Sergij Vilhn Dei imalna klasilikacija u arhivistici, Arhivist. št. 2. 1956, str. 3. —18. kaneclarij-sko poslovanje ..aveznili organa i orgam/ai.ija (Malerijah sa savetovm;n i prepisi) Arhiv .lugoslaviie. Beograd 1990 (priredili dr. Bogdan I ekic i Olga Oiler) S'obo-dnrika Andjclkovii Danilovi ilnstiian i C inak i Milan Vlahovic Vodjcii)e osnovnih evidenci|a u kancelanj-skom poslov su ju putem AOP-a, njihov znaCa j i prezen tacija program .kog paketa s'r 48 \ lado Bijeh Vodje nje Ividfncija predmeti uprav nog postupl.a pomocu sretlstava A()P~a str. 59; Mladen Vujovie Vodjenje oi novnih evidcni.ija putem .uitomaiske obrade podatak.i novo moguenosti u /aštiti nhu ke gradje, -.tr 6. — Iv Opomba št 18. 20 I i. iperti/a nauene i piaktienc vrednosti arliu .ke gradič, QH>rija i prnk ..i arhiv .ke sili/ bo SSSR, Ikograd, 1976. sir. 57; Schellonberg R.Tli: Kriteriji vrednovanji arhr ske gradje. Modemi intiiv i P. in i.ipi i tehnika r ida Beograd 1968, st i I 18 I nders (icr-h irt I kspert'za arhivske gradje Pošlo' i u irhivn Beo gi id I98I str 81 Bciu di Ivan i ^spcrti/a vrijednosti arh'-.ske grad|e koja sc čuva u JtlliivskiS ustanovama ArliivistiSka predavanja dr Ivana Diuca na irlmskom tečaju i' Zagrebu 1968 /agreh 1968 str 80'Od.ihiranie i izlučivjuije Priruenik i/ Siiivistiki* Beograd ar 44 (prevod). Vilfan Sergij in Jože /ontar. Izloi mje nepo trebnega registi.iturnega gradiva odbiranje arlm kega gradiva. Arluvi-tik.i I jubljairi 1971 str 81 Mirčič Rad mila Odahiranje i lucivanjc, PrirucniK iz. arhivistike,' /agreh. I')nl. str ¿3: dr Bogdi i I ;ki< Valoiizacija arhivsko gradje. Arhivist. št. 1-2, 1986, str. 62: Olga Oiler: I ist* kategorija rcgisliaturskog nvr.eiijala sa roko\, ma čuvanja. Arhivist št. 1-2, 1978, str. 74; /aštita i vred-novanja uidonzuelmh dokumenita, Arhivist si 1-2, 1988, str 262 Vrcdiun anja dokumenata koji nastaju ar hniranjem ..amoupravlj-ini i ndnik i sodobn arhiv. 86 Maribor 1986. ;ti 31; I jupče Mitošev Odabiranjc na nhivskata grailja od regislraturr,k'oga matenjala vo legi- 81 Mraturite MiikSonski iHivist I 1972, str, Si Dubrav-ka PajEč Fristu'jj vaUui/aeiji audovizuelni- gradje A rli i vi st, št. 1-2, RT Ljubljana. Arhivist, št. 1-2, 19X9. str. 124. Milit Pctrmu Vredno-anjc nekih Sisovnil dokumenata kojs su do ida smatrana arhi\skom gra djom, Arhivski pregled št. 1 2. 1986. ar. 10 Mr. .lanftš Doboš: Vrednovanje nekih masovnih dokumeanata koja »J do sada smatrana arhiv skom gradiom. Arhivski pre-gled.i t. 1-2 1986. Lir 36: Trajko ZajkB/ski: VitBriiacij« |ia arhivska graclja, Arhivski pregled st 1. 1980. str -"4 in drugo —21 Dr Mogd.in I eki,: Valorizacija arhivske gradje Arhivist št 1-2 1986. tr 62 —22 S tem 5>raša-ajem se ukvarjajo samo Bkatiri giji priročnik iz arhivistike, V naši, arhivi; tu ni literaturi je nameniene temu Problemu zelo malo pozornosti /a '.daj imamo na teij podioi u samo dve študiji: dr. Milov ma Bosiča: Izvori a istoriju Komunisticke Strtije lugosiivijc 1919-1941 ''davai ki eentar komunist Beograd 1984 in di Bogda 11 * I ckiča Arhiv,k. iz.vori z i istoriju sodi il; ttčkc .lugo slavij« I 943--IB5.3. godille Arhiv Jugoslavije. Beograd 1987, 1'rispevki Bpjavljeni v .uhivisticnih revijah k go v°re o obdela1 i arhivskega gradiva družbenopolitičnih »'ganizacij (Mil ¡'¿i IVtrovu a. I jubodraga Ropov,!.' 'Sranka Šuštarja idr.), ufaxvnih oiganov (Danice I Gavrilovič idr ), tehničnega gradiva (Ivana Pudl.i Vere ' rujic Dragana ČiroMČa Milovana Bosiča Bogdana I t kiéa in drugih) pa tudi drugi ,c dotikajo tega problema ;mio posredno. — 23. Danica I. Gavnlovié: I .torij .k i helcoka. Arhiv ski pregled st 1-2. 1973 str II, —24 Vsi arhivski priročniki (domači in Ulji) S imenjajo posebno poglavje izdelavi znanstvenoinlormat'vrih sredstev Ve-'i^o prispevkov je namenjenih splošnHi in posploscmm Posameznim vrstaij znan tvcnoinlbimat:' mil sredstev kot so: Olga lo'imovir Sieihivamc i obrada arhiv k* Kradje Arhivski almanah št 2-3 l%0 str 1.39; Olga MSčalica: Naiiuio-mlormatHna sredstva. Arhivski pre g led št. 1-2. 1971 str 102; Kresimu ¡Memeth: Arhr-ska Pomagala. Arhivski vjesnik, XI-XII 1968/69. str. 325; Miloš Milosevic: Icndencir razvoja nekih naucno-oba vestninih ::rcclsta-..i. Aihivùt. st 3 4, I9S8, ,tr 133: ZA savrcmemiu primjenu nekih naucnoobavestaiiuh sredsta B> Arhivi',t št 2, 1960. str 17 I va njo Bil|;m -Sergij Vil-l;|n -Miloš Milosevic Ohavcštajna sredstva aihiva u s|nžbi nauke. Arhivist. št. 1-2. 1973. str. 21; Danica .1. Gavrilovi-' Naucnotehmcka obrada sa\rcmeni!i fondov a sa posebnim osvitom na i.,kustvima Arhiva Srbij«. Arhivski pregled t I 2. 1967. str 56 I termin» pjula: sinnar:n inventar arhiv ;kog 1'onda. Arhivist *t I 1974 str, 4- Viekoslava I lun'ki' Metodologiia rada na i/radi »odicn, Cdasmk VII l\ I96S (>9, sti 23; Va.siha Koli «vie lz. rad a inveinaia i .nventarisBje arhivske gradje, Arhivist it 2. l|>55. str 81 Pannsijc 11 i t O nv-nt .risanju sMjefijh fondov a Arlnvs!.' pregled St ! 1955 str £ Pravilnik o strokovni obdelavi: in i'.delavi pnpomo. kov /a raziskave arhivskega gradiva (I r 1. SR Slovenije, ■t 11/88). — 25. Arhivsko vrcc pri Arhivu Srbije 1967-197 3 Mrucna uput!.tva i preporuke /jShivskog v«"a Arhi v Srbije. Beograd 1974, — 2/- Bogdan ¿teku Margareta .lovovir Milica Milu ev u Izrad i mventara ,a ondove sicdjenc po principu slobodne provcnijencijc I>tveii kongres arhivskih radnika Jugoslavije, Referati i s;«Jpštenja MMR I Siruga 1980. sti I 5.0: - 27. 1 vanJa •la'1 a Osnivanje i rac! ( entia za inlbrmisanic Dižavnog arhiva Srbije, Arhivski ilm uvi!; s' |-3 i960 sti 163 ~~28 KrcšrSiir Ncmeth Izgi idnja jedinstvenog nli rma ,-|°nog .istema u arhivinv S! P,J, Arhivist si I, 1977, str. 75. __ 29, Danica D. Gavrilovič: Arhivi i krbcinet, ka Arhivis' ''t 1-2 M)7I str. 17: MIHBiii._Ltifiu arhivi i |vibcrnetika Arhivi,.t st. 1-2, 1972. ttr 88; Geljman V|nogradov Mchani'a-i,,i informacija u uihivima Ar-mvski pregled st. I 2. 1973 ti !()" - 30 Božidar Bo-J°vie: Koncepcija centra z i inlbi niisanje Arhiva .lugosla vije i osnovni element' arlnvsko-mlormaeionog sistema u SI R.l, Arhivist št. 1-2, 1981 str I 10; Olga BečiTeva Inforiiiativnot sistem i arlin ite. Arhivist, št. 1-2, 1981 str. 125: Vladimir Viiemu: Autom.itska obrada podatak 1 u INDOK - i I u ž h i kao putok;rz za |irimenu automat,za eije, u SrhiviiSji. Arhivist, št. 1-2. 1981. str I ^2, Ivanka .laiv.a: Ccntar/a inlormacije, Arhivist,'št. I 2 1981. ^tr 151 Damir /.agota Delovanie dokumentaeiono-ii.ror-mativnog sistem* Arhiva Hrvatske. Arhivist št I i 1981, s:r. 15« Miljcnko Pand'i'- E<-'ki problemi organi-zaranja inlbrmacionog sistema arhiva u SR llratskoj. Arhivist, -it 1-2 1981, str 162 —.31 lovan 1'opovij. Prvo saviv.no svetovanje arhivskih radnika. Arhivist, št. 1-2, 1981, str. 10. - .32. Radomir .lemuovic Suiio upravni porazum oarhivskoj iniormativnoj delatnosti u Jugoslaviji, Arhivist. št. 1-2. 198.3. str. 246. — 33. Isto. str. 247. — 34. Božidar Bojovir. Elementi informativnih smKlsrava i korisecnic računaia u arhivskoi mformativnoj delatnosti, Arhiv ist st. 1-2, 1986, str. 9.3; dr. Košara Vu-kasovič, nag Mirjan.i Milenkovu l)okumentarni jezik i indeksiranje informacija s posebnim osvrtom n i irhivsku gradiu, Arhivist. št 1-2, 1986, str, 10 — ^. Ing. Andrei Kovaču. Metodologiji 'zgradnje komp|iiter:;ko-plani-ran-h informacijskih sistemov. Sodobni irhivi 86, Miri bor, 1986, str. I i8; Mag. Mirjani Milcnkovir. Automat-;ka obrada fondov .i . i/rada tezaunisa Sodobir irhivi 86, Maribor 1986 str. 142; Božidar Bojovie Iskustvo Arhiva Jugoslavije u primeni autom itske obrade podata ka Sodobn, arhivi 1984. str I I s I Fdvik JftFiie: Arhivi v družbenem sistemu mforniirania Sodobni irhivi 82, Ma ribor. 1982 ;tr 123 dr Miroslav Luketie: Arhivi u te mn naucnih 1 tehnoloških inlbrmiau Jugoslavije, Sodobni arhivi 89. XI. 1989, str 55; Mag. Peter KJiisinc: Ai hiv no.,il<.i informacij Sodobni irhivi 89 \I 1989. iti 58. 36 Hozidar Bojovič Svetlana Adzic Izgradila |e-dinstvenog arbivskog inlbrmacionog sistBRj , njegovo ukljucenje u sist.eS društvenih > naucnili informacija z.-mljc ArhriKt, :t 1-2 1989, Mr 14; Mirjana Milnsav^ Ijcvic Izrada, indek.aranie i anotiranie bibliografije nauč-no-inlbrmativnih sredstava ArBvist šl 1-2. 1989. str. 39; Vqji:;liv Prodanovic: Indeksiranje gradje i i zri d m te-zaurusa, Arfcivist. .t. 1 2, 1989, str. 50: Suz.ana Srndovu Kooperativna baza podataka arhivskili naucno-inform.i tivnih sredstava u arhivima .lugoslav i je, Arhivist ::t 1-2, 1989 str. 69; Mag, Slobodan Radovanovic Svetlarn Ra-dovano' 'č: Program za pretr iživanic arhivskih fondova Arhivist. st 1-2. 1989 str. 74,— *7. VojislaJProdano-vie Inilek nanje gradje izrada tezaurusa k.io u.,lov za izradu arluvskog infomacionog «istema Arhivist st 12 1989, str 51 - 3X. Dr Košara Vuksanovič. mag, Mirja n;i Milenkovi' Dokumentarni jkon: Arhivske publi kncijc, \rhivist t 1-2, 1964 str. 94- Mirrnri Dajič: O lovni poneipi izdivanja nekih arhivskih publikacija. Ar hr ski pregled, st 1-2 198^ str. 52. 47l Dr. Milo.-, Miloševi» Načela izetavanj» arhivske gradje, Arhivist št I, 1982. str. 125. —48. Radovan Samartlžič: Metodi priredi i v inj» publikovanja arhivske gradie. Arhivski pregled, št. I, 1969, str, 54; Dr. Miloš Milošcvič: Načela i žilava-nja irhr. ke gradje, Arhivist, st. 1-2, 1982, ".r, i25; Objav lev uijc arhiv, ke gradje, Arhivist, st. 1, 1970, sU 3; I dip II i anagič: O i/davaniu istoruskih dokumenata kod na-, Arhivr t -I 3-4 1958, str 104 Mirjana Dajie: Metodologija rada na pubhkovanju arhivske gradje, Arhiv ist .t. 1-2 1971, str 128; Ivin M lipovi«. Načela iriucno-kritičkog objuvljivanja fcfiivskiK dokumenata \rluv ;ki vjesnik XV I972,str. 127 Dr Mo/o Mad/.ir Pubhkova nie arhivske gradje o admekom pokretu u llo>ni i I leree gov i:n \rhivisi, t. 1-2, j$K5, sir. 106.—49. Dr. Miloš MilofSevič: Kacela i/davffljfl irhivske gradje, Arhivist, st 1, 1982 ;tr 125.— 50. Poleg arhivistienih priročnikov sestavljajo poglavitno arhiv istično| literaturo revije' Arhivi:!, Arhiv ki pregled. Arhiv ,ki ilmanah. Arhivski vjes lik. Arhivi Makedonski arlm i t, (ilasnik Sodobni adi; vi. — 5 1 Bernard Stuli O kulturnoi i prosvetnoj delatno sli irhiv.-,kih ustanova Arhivist. -t. 3-4 ¡¡59, str. 15: Mag. Mila? Todorovi Pedagoški funkcij« biblioteka mu/eja i arhiva i oblici sn.ntflnje sa škol ima Arhiv Vojvodine, Sremski Karfivci, 1977 Rathnifi Lekic: Kultur-ilo-prosvetna delatnost arliiva. Arhivist, št 1-2, 1984, ir [13 Ibrahim Ibrešagič O nekim \ idovima «uitveH i kiilturno-prosvetne dielatiios'i Arhiv« Bosanske krau ne u BfHja I uei, Glasnik VIII IN 1968, str. 10\ Mihan l'akrovski: kulturni i politi k1 /nacaj arhiva. Arhivski pregled i 1-2, M67, str. 25; Va.alija kolakovie: Kultur-no-propagandni rad Istorijskog arhiva Beograda u znaku iubileja Arhivist si 1 1955, str, 75; Anali/a kulturno-prosvetne dciainosti arlir škili uitanova u SR Srbiji Arhivski pregled št. 1-2, 1981, str. 72, — 52. Tatjana Rib-kin ilfškadija: kon/.cr»iicija rotauraciia. Priručmk i/, arhivistike." SDAR.I, 1977, Mr 262; I ;tlija Donia/etovii Metod ./vodje.nja kon/ervaeije i rc.Uauracije dokumena ta Arluvrt 5t 2 1956 ir 81; O restauraciji oštecenr, dokumenata, Arhivski pregled. st. 1-2 1965, -tr. »3; Vera HTšak l-lajsman. Principi i metode konzervacije i restauracijo stare arhivske gradje u Laboritorij' llistorij ,kog instituta .lugo.slovenske akademije znanosti i umetnosti. Arhivist, st I -2. I96"\ str. 59; Rc.tauracija ori|en talmh rukopisii /bomik I hstori|skog aistituta .¡A/' , si 4, 1961. ftr 19"* Sticpin Dpeie Post upu l> sa arhiv.-,kom gradiom oštecenom od elementarnih nezgoda. Arhivski vjesnik. Vil VIII, 1969, str. 195; Nada Davitlov.ski: Pa lijep i polietilen i u laminaciji novina i časopisa u Labo ratoriii Na-, ionalne sveučilisne biblioteke u Zagrebu-, Arhivist št. 1-2, 1965, str. 62; Mag. Jcdcrt Vodopivcc: Nevtralni papir trajneiši nosilec -ijnsa. Sodobm arhivi 89 M Maribor. 1989 ar 1 7; Marina I lusirska' konzerva-eija arhivskih i bibhoteenih londova u Poliskoj, Arlvv ,ki vjesnik, Vil V III 389. - 53. I st v m Kovač: . videntna nje rnikrolilmova i izrada nauenoinlorniativnih sredsta-.a Arhivski pregled, št 1-2, 1971, stri 118; Veselili Mitrašinovic Principi mikrolilmovunja arhivske gradje i druge dokumentacije i problem sredjivanjn i obrade mikrofilmova l'r:loz, Instituta '/u istornu radniekog po kreta 11,1966 sli 343; 1 odor "I de-ki: Mikrolilmovanjc vo Arhivot na Makedonija Arhivist, ;t. I, 1972, str 34 Anatanija l rbas Savinovu O nekim problenuma mi-krotek i u našim arhivskim ustanovama Arhivist, št 2, 1962, str 129 Martin Modrusan: koriščenje mikrofilma u arhivima, Arhivist st. 2. 1974 str. 171 Mikrofilm u ar-hivima i registra t ura m a Sodobni arhivi, 81 lil, 1981 Ur 158' Upulstvo o nukrolilmovanju arhivske gradje i ■aandardima Arhivist ,t. I 1980 str. 89; Rukovanjc, za štitn uivanje i arhiviranje mikroohlika, Sodobni arhivi 90, XII. str, 81; Vinko Grgič: Mikrolilm arhivsko gradivo na «mm zvitkih Sodobni aihivi 85, VII 1985, st) 109. — 54 V arhivskih rtv i jnli soj objav Ijeni Uevilni pn ,pevki povezani s sprejemanjem arhivskih zakonov in drugih predpisov Opozarjamo tudi, tla so v posebni rubriki Arluvista objavljeni vsi arhivski predpisi. Pri nava janju bibliografije za to temo smo se odločili samci za publikacije m prispevke, ki se ukvarjajtf z arhivsko /akono-daio na iploino, ne pa ■ posameznimi predpisi - teh pa ic v nasi srhivistieni literatur.' 7clo icliko. I i.inio [iiljan: Arhivsko /akonodavstvu SPR.I do 1971. godme, Priruč m k i/, arhivistike, SPAR I Zagreb, P )nl. sir 310, flr. Bogdan I ekie" Arhivsko /akonod;iv»tvo Jugoslavije i Sr bije, lieograd, 1989 (Skripta < i leeaj arhivskih radnika pn Arhivu Srbije); Milo:, Konstantinov: /.aštita na arhivska gradj i \rhiv Skopni 1972 Bernard Stub: Osnovni principi arhivskog /akonodavstva u SR llrvatskoj. Arhivski viesnik VII-VIII 1964 1965, str 341 lo/e Žon-tar Novo arhivsko zakBiodiivitvo u lugo:;lav iji. Arhivi.;t št. 1-2, 1966-1967, str, 58. /bilka propisa i/ arhivske delatnosti (p'lredlo .lovan Popovič), SAR.I lieograd 1987 /.asti'.a irhivske gradje lederaeije (ju iretlio tir iiog-dan I eki:.). Arhiv Jugoslavije i Privrcdn: pregletl. lieo grad 1988 —55 Poleg številnih pi i.,pevkov, objavljenih v irliivistienih revijah ki se ukvarjajo / arhi- sko lelmi ko, opo/arj lino zlasti na prročnik Arjiivskti tehnika ki ga je izdffl) Arhivsko društvo Slovenije v I jabliai.i leta 1(>72, mi na revije Sotlobni arhivi, v kateri so objavljeni prispevki: strokovnih posvetovani ki jih organi,'ira Cen ter za strokovna m tchniuia vpra.-.inji pi j Pokrajinskem irliivu Mariboi —56. Radmila 1'ojio ič-Petkovi po stanak i razvoj arhivistike u Srlvji i Maketlomii ZA$ lieograd 1972; dr Bogdan I ekii Razvoj arhivske slu/be u SR Srbiji bez pokrajina. Arhivski pregletl, st. 1-2, 1976, str. 22. Mag Sretloje Lalie: Raz\ oj arhivske službe u Soeijalistiekoj autonomnoj pokranni Vojvodini, Ariuv-ski pregletl, št. 1-2. 1976 str 73; 1 smet DermaGi Stva ranje razvoj arhivske službe Soeijalisticke autonomne pokrajine Kosova (195 1- 1957) ArhivA. pregletl >t I -2, 1976, str 60 1'ivle lil izr.ik: Arhivi v Sloveniji l.neiklo-ptdija Jugoslavije I, 19^5, str. 196 Sergij Vilfan - Jože /ontar: Arhivi v Slov-aniji, Arhivsko flruStvo Slovenije, IjLibljana 1970; liozo Matl/.ai Dvatlesetpet gotlina ir hivske službe u Bo',ni i Hercegovini Arhivist st, 1-2, 1972, str 198 Dvadesetogodb.njiea o.aiivanja Saveza tlru:4ava arhivskih rathuka Jugoslavije, Arhivist št I- 2, 1973 str 160 Nikola Nikolie < <-trdeset gotlina .irhiv. ke službe u SI R.l (1945- 198^), Arhivist ¿i l-lfl985, st i 15; lože /ontar: Arhivi v .lugoslavij Arhivi XII a 1 -2, P'89. str. 7-16, in tlrugi. Pri iiavaianiu Inbliografskih po datkov publikacij in prispevkov na to temo smo se odlo čili za tiste ki obiavnavajo arhivsko službo, ne pa zgodo vini posameznih arh:vov m aeer zato ker je takšnih prispevkov zelo veliko /USAMMbNI ASSliNC. Die wissenschaftliche I orsibiingsarltul 111 den \rclnvcii ßflSa® / "A'V- Der Beil rag weir.1 aul" die Bissensi haftlu he l-orseh-»ngsarbeit im Bereieh der Archivistik betreffenden I ra gen hin, slelll die bisherige 1 ntwiek lung in diesem Bezieh dnu Ii Aufführung iimfmgreieher I iterntiij dar und ragtet die weitere I ntwicklung der Archivr.tif als wis-senschattlicher Di.iziplin 111. Die v issensehaftliehe Forschungsarbeit im Bereich der Archivistik ist -um Durchstudieren des Schutzes des Rc gi ;tratnrgutes vor der Übernahme ins Archiv (das System der Kanzleigescliiiltslülirung, die Bewertung des Registratur-- und Art hivgutes) geriehtet, water zur Fachbtal beitimg und herstellung von Wissenschaft liehen jSlbr-mationsmitteln für die Archivgutverwcndung bzw. zur I rri..htung des Archivinformationssystems, weiter zur Archivgiitcvidenz in fremden Archiven, zur Herausgabe t.itigkeit (Veröffentlichungen von Inventaren fiihrern und Archivquellen), "ur Kultur IHdungstätigkut zum technischen Arehivgiitscluitz usw. Arlihi > Slc.oniji t ofili 19451 «>50 Wariß Oh¡ak-('m ni V ra/pravi obravnavam arhive v Sloveniji v času (xl ::prcjctja odloka Picdscdstva Slovenskega narod noosvobodilnega sveta o zaščiti knjižnic arhivov m kulturnih spomenikov januarja ll)45 do '.prejetja veznega Splo1 nega zakon,i o arhivih februana 19.50, ko smo odstranjevali poslcdicctfojnc zbirali arhive in na novo postavluli temelj arhivski službi. Stanji arhivov oh koncu vojne leta I94S /akona o arhivih pred 2. svetovno vojno nismo 'meh icpravjcbilo zanj pripravljen'h neka] osnutkov. Uredba o arhivili, pripravljena tik pred 2 svetovno voino zaradi z.icctk.i vojne n> bila sprejeta.1 Y Sloveniji smo med obema vojnama dobiti dve ar-'■vski instituciji: Državni arhiv v I jubljarii (leta 1926) m banovinski arlnv v Mariboru (leta 1929, k' je začel / delom leta 1,933) /lasti arlnv v I ju-^Ugi se ni razvil. Arhiva -ta hranil i predvsem gra-ci.'vo ukinjenih upravnih organov m drugih instituti m zbiikc, ki so jih zbrala zgodovinska i A muzejska društva. Upravni in drugi obstoječ' uradi so '"•'mi hranili svoje gradivo in gradivo svojih pred hodnikov. Druga svetovna vojna arhivom ni prizanesla Jski Gorenjskem in Štajerskem so jih okupatorj] tako knjiznicc i'ropali in odpcljah /last, na Šta|er skcm so sistematično pobral matične jflijigč, up "jiske, obcinskc in grascinskc arhive, i udi /bilkam ■"lovmrkega arhiva v Mariboru lii bilo piizancsc-ll0- Ni Gorenjskem so nekaj gradiva, predvsem "■•itiriie knjige, pred okupatorjem poskrili. V I ju 1 Liani Državiv arhiv v Narodnem muzeju ni utrpel Vcčjc škode, čeprav so nemsk i ol. upatorn .'ahtevah njegovih fondov dokumente, ki se tičejo dela slo- venskega ozemli-i k i so ga zasedli. Ncm4.: strokov-r'.|aki so arhiv pregledali, vendar so ga le preslikali 1,1 kopije poslal: v arhivg ( elovcc. V letih 194.3 in ,944 so originalno katastrsko gradivo stajciskih ohn'ii od pel i.i I i iz. finančnega (Mapncga) arhiva in ffnivsko gradivo -elivnic z. železniške dirckcijc v Liublj.-ni.^ v vojni je bilo na terenu mnogo arhivskega gra-dlva uničenega čeprav tudi skrb /anj m i/ostala Po naročilu prof. Jožeta /cmljaka. vodje Odseka za narodno vzgojo in prosveto Upravne komisije 'a osvobojeno slovensko ozemlje z dne 20. oktobra 1943 so poskušali rešiti tur|aski