List 68.
Tudi senožeti je treba obdelovati.
Veliko kmetovavcov je še v napčni misli za-popadenih, da senožet ni treba gnojiti, ker mislijo, da trava raste sama po sebi, in da je že dosti, če travnike dež pomoči.
Al reči moramo, da ravno za tega voljo si nekteri gospodarji ne morejo napraviti potrebne klaje in si rediti več živine, ker zanemarjejo travnike gnojiti. Res je, da trava sama raste, ker se sama seje, al kako raste in koliko je izraste, to je velik razloček. Če vsako leto le jemljemo s travnika, in mu nikdar ne namestujemo, kar smo mu vzeli, bo tudi slaba glava lahko zapopadla, da taka senožet mora pešati in manjši pridelk dajati, ker pokošena merva in otava je izpila zemlji veliko moči, in če se to leto za letom godi, mora zmiraj slabši biti. Res je, da d e ž gnoji senožeti dobro in da moča ob pravem času poživi ohlapljeno rast
—  ali koliko travnikov je pri nas, kise tako namakajo spomladi ali jeseni, kakor bi treba bilo? — celo malo. Naši kmetovavci se zanašajo večidel le na dež — tega je pa dostikrat premalo. In če gfi je tudi aosti, je vendarle napčno, ako svojih travnikov nikdar ne gnoje.
Zakaj? Zato, ker se dvakrat več merve in otave pridela,ako se senožet gnoji kakor gre.    To uče gotove skušnje.
Tudi v tacih deželah, kjer na senožeti redoma vode napeljujejo, jih gnoje zraven tega. Na gornjem Laškem — pravi slavnoznani Hurger — živinski gnoj večidel porabijo zato, da senožeti gnoje
—  vsako drugo leto. Poleti ga vozijo iz hlevov na travnike, in v štirivoglate kupe terdo natlačijo, in ko se je na tih kupih dobro podelal, ga raztrosijo pozimi po senožetih.
Za gnojenje travnikov pa so sledečje reči pripravne:
1.   vsaka zdrobljena spartenina, in sosebno: mešani gnoj (kompost) vsake sorte, svečar-ski pepel, cestno blato, blato iz grabnov in bajarjev,parst, ki j e bila namesti stelje pod živino, gips, lapor, apno, kuhinska sol, navadni pepel, saje itd.;
2.   vsak popolnoma podelan ali špe-hast živinsk gnoj;
3.  vsake sorte gnojnica, če je po pri-liti vodi prav redka in sognjila.
Z gnojem, ki smo ga imenovali pod številko 1., namreč cestno blato, apno, lapor, gips itd., naj se gnoje posebno mokrotni, nizko ležeči travniki, da se zemlja po njem sčasoma vzdigne, trava pomladi, mah zaduši, kisloba odpravi, in zaderži rodovitna moč, ki bi sicer izpuhtela, kadar slabo rastlinje sognjije. — Preden se imenovane sparstenine izvozijo na travnik, naj se z brano povleče; naj bolji čas te sparstenine na travnik voziti, je pa v j e s e n i.
v
Živinski gnoj, ki smo ga pod številko 2. na-svetovali za gnojenje travnikov, naj se pozno v jeseni enakomerno po travniku raztrosi, na spomlad travnik z brano povleče, in kar je slamnatih ostanj-kov ostalo, naj se pograbijo in s travnika spravijo.
Gnojnica, ki smo jo pod številko 3. priporočili, mora biti dobro sognjita in s prav veliko vode zmešana, sicer je premočna. Ako ni gnojnica prav redka in ni popred dobro sognjila, posmodi travne koreninice, zlasti, če gnojnica obstoji iz scavnice ali človeškega blata. Spomladi naj se taka redka gnojnica po travnicih polije; dobro je, če se to zgodi takrat, kadar konec zime še enmalo snega leži po senožeti.
Koliko naj se gnoja na travnike vsako drugo ali saj vsako tretje leto deva, naj razsodi gospodar po svoji previdnosti.
Na spašnikih naj pastirji, ki tako nimajo nič opraviti in celi dan le postopajo, spravljajo živinsko blato na kupe in pridevajo p ar s t i; o pozni jeseni naj to mešanico raztrosijo po spašniku. Veliko bo zdal na to vižo nabirani gnoj, ki sicer potrošen sem ter tje in s o žgan od s o In ca večidel v z gub o gre. Pastirji pa imajo saj kaj opraviti, in namest da lenobo pasejo in marsikaj dru-zega napčnega vganjajo, se učijo umno in varčno ravnati z gnojem. Dobiček je po tem takem na dvojno stran.             _________