; SEPTEMBER 1989, ŠTEVILKA 9, LETO XXIII 'Mp Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMF- Industrijska montažna podjetja v 7.200 izvodih. Uredništvo: Ljubljana. Likozarjeva 6. telefon (061)314-562. Glavni in odgovorni urednik je Janez Volek. Člani odbora za obveščanje IMPso: Bojan permovšek. Mojca Ipavce. Dragica Janežič. Dušan Jovanovič. Nevenka Kavkler. Lijana Kokotcc. Biserka Lazar. Marija Leskovar. Anton Maček. Lidija Močilnikar. Iztok Munih (predsednik). Joži Pipp. Marija Scrvatzy. Franc Šeruga. Štefan l Šeruga. Primož Zupančič. Marjan Žnidaršič. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen 1 temeljnega davka od prometa proizvodov. projekt montaže ? Izdelava standardnih in tehnoloških popisov inštalacijskih storitev Pri gradnji objektov nastopata praviloma dve stranki: naročnik e °ziroma investitor in izvajalci del. Osnova za izvajanje del je po-j Sodba, v kateri naj bi bil obseg del čim bolj popolno in nedvoumno 11 določen, da ne bi med izvajanjem del in pri prevzemu objekta Prihajalo do nesporazumov. Popisi del morajo biti zato popolni in jasni; vemo pa, da v praksi večkrat prihaja do pomanjkljivih popisov in kasneje d? sporov. Pri zaostrovanju stanja na tržišču postajajo ti problemi vedno bolj pereči in zato je skrajni čas, da se na tem področju uredijo razmere. V Sloveniji je znanih nekaj popečenih poizkusov priprav standardnih popisov del v gradbeni-_ *vu. Prvi uporabni popisi so navali na področju gradbenih in ^"^nniških del, medtem ko pri ■*lr°jnih in elektro instalacijah ■•ela še vedno vsak po svoje. " Problem pri inštalacijah je red vsem v tem, da gre tu za d' 'eliko več različnih materialov i°t pri gradbenih in obrtniških ;jj! delih. Sistem popisov mora biti iovolj prilagodljiv, da ga kasneje ahko prilagajamo, kot to zahtevajo nove tehnologije in materi-"■ >li. Prav v tem pa je tudi vzrok, *a se standardni popisi in inšta-ac>je pri nas niso uveljavili, če-)rav so bili prvi poizkusi na tem 'odročju narejeni že leta 1973. Ponovno in še bolj jasno se je Potreba po standardnih popisih ** Rjavila z uvajanjem računalni-‘0v v poslovanje. Zelo veliko "evilo podatkov zahteva računalniško obdelavo in ta nam 'adi tudi veliko več, kot bi v pr-'em trenutku lahko pričakovali: ^ urejenih popisov del prek kalvarije, pomoči pri pripravi tela in analiz izvršenega dela. Tako se je pojavila v IMP feja, da bi izdelali standardne °pise del za strojne in elektro-^talacije, ki bi bili primerni za J^unalniško obdelavo in pripra-"e vso programsko opremo za n0s standardnih popisov, sekljanje popisov s predračuni, ^niranje in obremenjevanje bjektov ter spremljanje in ana-^iranje objektov. Ogledali in proučili smo vse ' sedaj narejene in nam do-°pne standardne popise del za mrebe gradbeništva. Ugotovili -*1,0 njihove prednosti in po-Njkljivosti in se končno odlo-ll za svoj sistem, ki bo v celoti JdoŠčal našim potrebam na po-^ju strojnih in elektro inštala-I’ in ki bo tudi dovolj fleksibi-n, da bo dopuščal dodajanja °v>h materialov in načinov dela Prihodnje. Bistveno pa je to, 1 bomo imeli vsa inštalacijska k urejena, grupirana po posa-, *nih specialnostih in šifrirana. Rko je iz dejanskih vsakodnev-* Potreb nastal v okviru IMP R^jekt, ki nosi delovno ime k0JEKT MONTAŽE. Ta ^jekt presega okvire našega ke‘-ja in se zanj zanimajo tudi jU8e organizacije. Predvsem pa ’važno, da je projekt podprlo i °čno združenje gradbeništva J0vVenije. okviru IMP so se montažna najetja, Inženiring, Projektivni ^^^n delovna skupnost dogo- -b vorili o izdelavi standardnih in tehnoloških popisov inštalacijskih storitev za najbolj pogosta inštalacijska dela in izdelavo celotne računalniške obdelave. Izdelali smo elaborat z ustreznimi vsebinskim in finančnim pokritjem, organizirali projektno skupino in projektni način dela, zagotovili ustrezne prostore in opremo ter v aprilu 1989 pričeli z delom. Projekt v celoti financirajo udeleženke, ki zagotavljajo tudi ustrezen strokovni kader. Delo se odvija v prostorih delovne skupnosti SOZD IMP na Titovi 37. čaji Cilji računalniškega projekta montaže so predvsem naslednji: - Izdelava standarnih popisov inštalacijskih storitev s tehničnimi in z ostalimi podatki, ki nedvoumno določajo posamezne dele inštalacij in njihovih sklopov. - Izdelava kosovnic, ki nedvoumno določijo ves material, dela in storitve. - Ponudba standarnih popisov kot standard projektantskim organizacijam in ostalim izvajalcem inštalacijskih del v Sloveniji. - Kvalitetnejša obdelava tržišča za pridobivanje donosnejših del. - Boljša organiziranost, večja povezanost, učinkovitejše poslovanje v vseh organizacijskih enotah, s tem tudi večja konkurenčnost, več pridobljenega dela in boljši zaslužek. - Nudenje računalniške aplikacije projekta montaže »na ključ«. - Vključitev znanja in storitev v fazo zasnove poslov ter nudenje tehničnih rešitev in projektiranja. - Spremljanje objektov in dogajanje na objektu preko računalnika ter pravočasno ukrepanje v primeru odstopanja. - Reorganizacija poslovnega procesa montaže v vseh organizacijskih enotah od ponudbe do obračuna, z upoštevanjem efektov, ki jih bo dal projekt montaže. - Večje medsebojno sodelovanje. dogovatjanje in skupno nastopanje montažnih podjetij na tržišču z enakimi oz. s podobnimi kalkulantskimi osnovami. Prednosti Ko bo celoten projekt končan in bodo delavci na posameznih delovnih mestih usposobljeni in prilagojeni organizaciji poslovanja, lahko pričakujemo naslednje prednosti: - Boljše in hitrejše izstavljanje kvalitetnih ponudb, obvladanje pridobljenega dela in doseganja večjega ekonomskega učinka. - Izstavljanje diferenciranih ponudb in njihovo vrednotenje glede na različne parametre. - Neposredna vključitev kvalitetnega popisa v kvalitetno izdelavo ponudbe in podjetniško usmerjanje projektantskega dela. - Spremembe vsebine kalku-lantskega dela. - Pridobljene osnove za planiranje, izvedbo, naročanje in dobavo opreme in materiala na objekt. - Spremljanje in primerjanje posameznih elementov kot sta material in delo glede na prodano oz. dobavljeno količino na objektu; koliko je vgrajenega in koliko je zaračunanega ter možnost takojšnjega ukrepanja v primeru odstopanj. - Velika verjetnost, da standardni popisi inštalacijskih storitev postanejo standard, ki ga bodo postopoma prevzeli tudi ostali projektanti in izvajalci. - Enostavno analiziranje poslovnega procesa in izdelava ustreznih poročil. - Pospešena prodaja IMP proizvodnje, ki je prioritetno vnesena v standardne popise inštalacijskih storitev. Standardni popisi inštalacijskih storitev Standardne popise inštalacijskih storitev bomo izdelali za najbolj pogosta in najvažnejša dela in materiale s področja strojnih in elektro inštalacij. Metodologija popisa omogoča celotno in nedvoumno določitev inštalacijske storitve po vsebini in obsegu. S tem bodo odstranjeni vsi nesporazumi med investitorjem in izvajalcem glede prodane oz. vgrajene inštalacijske storitve. V nadaljevanju je podan pregled vsebine poglavij za posamezne vrste inštalacijskih storitev. Predmet obdelave bodo standardni popisi in kosovnice za storitve na področju montaže, ki jih izvaja IMP in sicer po vsebini, obsegu in prioriteti, ki jo je določilo vodstvo projektne grupe. Obdelali bomo: - Strojne instalacije: Centralno ogrevanje. Vodovodne in plinske inštalacije, Protipožarne inštalacije. Inštalacije za prezračevanje in klimatizacijo. - Elektroinštalacije: Jakotočne inštalacije, šibko-točne inštalacije, Strelovodno zaščito in ozemljitve. Standardni popisi in kosovnice inštalacijskih storitev morajo biti po terminskem planu in določeni prioriteti končani do 31. 3. 1990. Računalniška aplikacija montaže Programska oprema pokriva celotno poslovanje montažne dejavnosti. Osnova je osnovna baza podatkov, ki jo sestavljajo standardni teksti, kosovnice, materiali in številni drugi podatki iz ostalih aplikacij računalniško podprtega informacijskega sistema IMP. Računalniška aplikacija vsebuje kalkulacijo, predračun, ponudbo, cenik, zbirne preglede za planiranje in naročanje, izstavitev delovne dokumentacije, izmere, situacije in obračun. Programska oprema za standardne in tehnološke popise, kalkulacije, predračuni in ponudbo bodo narejeni za računalnike VAX, VAN 2000 in PC. Programi za planiranje, obremenjevanje, spremljanje, fakturiranje in obračun montaže so zaenkrat možni samo za varianto VAN. Rok za dokončanje programov vseh treh variant je"31. 12. 1989. Spremembe v organiziranosti in organizaciji poslovanja Izdelava standardnih popisov in kosovnic inštalacijskih storitev ter računalniška aplikacija montaže bodo imeli velik pozitivni vpliv na prihodnjo poslovno organiziranost montažnih podjetij. Tu mislim predvsem na medsebojno sodelovanje na povsem novih temeljih kot tudi na rešitev standardnih medsebojnih konfliktov. Posebno pa bodo vplivale na spremembe v organiziranosti in organizaciji poslovanja slehernega montažnega podjetja na relaciji projektiranja, kalkulacije in ponudbe in na relaciji planiranja obremenjevanja, spremljanja in vodenja procesa montaže. Način in kvaliteta izdelave ponudbe ter vsi zbiri podatkov, dokumentacije in informacije, ki avtomatsko sledijo iz aplikacije, omogočajo kvalitetnejše delo, sproščajo rezerve in zahtevajo določene prerazporeditve del in nalog. Trženje Prednost našega sistema standardnih popisov del pred ostalimi sistemi je ugotovilo tudi Splošno združenje gradbeništva in prišlo do zaključka, da je sistem, ki ga uvaja IMP, daleč najprimernejši. Zato je združenje sprejelo sklep, ki so ga podprle vse članice, da se standardni in tehnološki popis instalacijskih storitev, ki jih razvija IMP, postavi kot standard na področju Slovenije. Postopoma naj bi ga prevzele tudi druge montažne in projektantske organizacije. Nekatera podjetja že spremljajo potek izdelave in se resno zanimajo za nakup. Delo na projektu montaže se odvija po predvidenem terminskem planu. V začetku prihodnjega leta bomo posamezne logične dele celote projekta montaže ponudili vsem zainteresiranim podjetjem po predhodnem dogovoru s podjetji IMP, ki financirajo in omogočajo realizacijo projektne naloge. Franci Zatler INTERKLIMA Intenziven razvoj Malodane vzporedno s svetovnim kongresom Clima 2000, ki je bil v Sarajevu od 27. avgusta do 2. septembra, je v zadnjih avgustovskih in v prvih septembrskih dneh potekal v Zagrebu deseti mednarodni sejem Interklima (odprl ga je predsednik mesta Zagreb dr. Mato Mikič), ki si ga je v petih dneh, kolikor je trajal, ogledalo najmanj 3000 obiskovalcev. Naš razstavni prostor s 500 kvadratnimi metri površine je bil, kot so nam povedali v našem zagrebškem predstavništvu, najbolj obiskan del sejma, saj je bil zelo zanimiv po vsebini razstavljenih izdelkov. Na sejmu je bilo sproti na računalniku obdelanih okoli 600 anketiranih obiskovalcev. IMP-jev razstavni prostor je 2. septembra obiskalo 55 članov Zveze evropskih društev za ogrevanje in klimatizacijo REHVA in ASHRAE, ki so se pogovarjali z IMP-jevimi strokovnjaki in direktorji IMP-jevih ozdov. Glavni organizator kongresa Clima 2000 in organizator sejma Interklima sta sejem pohvalila in izrazila presenečenje nad odnosom, sprejemom, proizvodnjo, nad nivojem sejma, posebno pa še nad IMP-jevo proizvodnjo. 5. septembra je bil na sejmu Interklima natečaj za najboljše izdelke. Med 57 prijavljenimi izdelki so bili tudi IMP-jevi. Žirija je nagradila 17 proizvajalcev, med katerimi so bili trije tuji in prav toliko IMP-jevih, kar je za IMP vsekakor velik uspeh. In kateri so naši nagrajeni ozdi? Od IMP-jevih ozdov so prejeli nagrade Klimat za stropni klimat v kompletu s kompresorsko konden-zatorsko enoto, Itak za hišno podpo-stajo in Klima Celje za aksialni ventilator N-AVV. V zvezi z letošnjim sejmom Interklima meni Janez Hartman, direktor v primerjavi z Iskrinim, pa je bil kljub temu poln obiskovalcev. Glede na zelo širok heterogen program obstajata samo dve možnosti moderniz-cije sejma - to je usmeriti predstavitev programov delovnih organizacij ločeno ali pa predstaviti sistemske rešitve z določeno tematiko. Za boljši estetski izgled pa brez nabave svoje lastne sejemske opreme ali iz- Stojnica IMP-ja na Interklimi delanega unikatnega razstavnega prostora tega ni mogoče izvesti. Sejem je glede naših razstavljenih izdelkov pokazal napredek, pa čeprav v obliki borbe za trg, po drugi strani pa je napredek tudi s' strani tehničnega razvoja v tem, da so to še povečani podvojeni progami, kar pa Del razstavljenih eksponatov **-v*j“ j/ujj/vjcraiijc piuuajt tozdu Marketing, daje razstavni pri štor za naše izdelke še vedno prem« hen. Kljub tej premajhnosti pa ima nekatere prednosti in sicer poka: na intenzivnost razvoja programe v sistemu IMP, hkrati pa pra\ vemo, da morajo biti vsi, ki finančr sodelujejo na sejmu, tudi predsta ljeni. Po drugi strani pa je to tehnič: sejem, kjer so obiskovalci predvse: strokovnjaki, ki hočejo videti novos na lastne oči. Čeprav je bil naš ra: stavni prostor prenatrpan, denim se, kot meni Hartman, ne sklada z enotnim programskim konceptom sistema IMP, ker se podvajajo moči za razvoj, kar pa ni pozitivno. »Smatram, da je naš trend še vedno predvsem v ustvarjanju dohodka na domačem trgu. S takim skokom v razvoju pa smo dobili določeno prednost v konkurenci zunaj sistema (trojna proizvodnja klimatskih naprav, dvojni program računalniških regulatorjev, več proizvajalcev regulatorjev itd.). M. PRIMC Predstavitev na Klimi F.»nn PANONIJA POLLETNO POSLOVANJE Staremu bolniku so se obnovile rane Okrevanje Od POSi&dŠC C1 — -1 1 * - * - - -- * — ! a n — n MA — 1 , * » tamil T n K t n T ’ O «*n/4 I lr A 1 M Spodaj podpisani je prepričan, da rane po razvpitem trku izpred nekaj let kljub močnim dozam »antibiotika« nikoli niso bile prav zaceljene. Zapisal bi lahko, da le za silo zlizane. Sedaj pa se ponovno odpirajo. Pustimo ob strani prispodobe. Pred skorajda dvema mesecema sem se pogovarjal z direktorjem Panonije Emilom Zelkom, takrat je bil precejšen optimist glede rezultatov poletnega poslovanja. Vendar se je položaj spremenil in Panonija je pristala pod vodo. Kamen izgube v poletnem poslovanju je težak 7,488.578.000 dinarjev. Realno stanje Nedvomno je k izkazani izgubi prispeval nov obračunski sistem. Ne glede na vse peripetije, pa je izguba, po mnenju Emila Zelka posledica necelovite sanacije. Po njegovem mnenju v času sanacije niso uspeli razrešiti problema financiranja, bolje rečeno kakovostnih obratnih sredstev. Tako je po njegovi oceni nelikvidnost (poslovanje na kredit) eden od največjih problemov Panonije. Ustavimo se najprej pri t.i. objektivnih kriterijih. Po oceni Emila Zelka in kot je razvidno iz poročila o polletnem poslovanju, v Panoniji niso uspeli povečati gospodarske uspešnosti s povečanjem prodaje na domačem in tujem trgu, prav tako jim ni uspelo izboljšati finančne odvisnosti od bank in zmanjšati deleža kratkoročne zadolženosti. Pri ceni proizvoda znašajo stroški nekaj čez 61 odstotkov, od tega je kar 18,5 odstotka negativnih finančnih odhodkov, kot jih imenujemo v poslovnem poročilu - skratka kreditov in obresti. Obresti so v prvem polletju znašale 2,125.348.000 dinarjev. odstotkov celotne realizacije, kar se prav tako negativno odraža na poslovne rezultate. (Glede na težave v tej panogi.) Zanimiva je tudi ugotovitev, da je prišlo do stagnacije v izvozu, ki predstavlja četrtino proizvodnje. Vsi ti podatki pričajo o capljanju na mestu. temu zahteva radikalne spremembe v poslovanju in obnašanju. Najbolj so jih vsekakor dotolkle obresti, toda, kot kažejo nekateri podatki, tudi znotraj kolektiva ni vse tako, kot bi moralo biti. Resda je težko o tem razmišljati na osnovi suhoparnih statistik, vendar so »malenkosti«, ki daieio slutiti-, da le ne deluje vse tako, kot bi moralo. Ukrepi Zaloge Navidezno pozitivni kazalci Po kazalcih iz poročila poslovanju lahko razberemo 714 odstotno indeksno rast vrednosti proizvodnje. Toda v isti sapi ugotavljajo, da je le-ta odsev prilagajanja prodajnih cen rasti cenam surovin in dohitevanje inflacijskih gibanj. Nenazadnje to dokazuje padec produktivnosti za dober odstotek kljub polni zaposlenosti vseh zmogljivosti. Načrtovali pa so celo 5 do 7 odstotno rast količinske proizvodnje. Na eni strani je to resda posledica dogajanj na trgu, na drugi pa je opazna slabša kakovost proizvodnje. Dovolj zgovoren dokaz za to je povečan obseg servisnih storitev in prodaje rezervnih delov. Posledica tega je povečevanje prehodnih zalog in podaljševanje proizvodnih ciklusov. Vse to je močno vplivalo na revalorizacijske stroške, kratkoročno zadolženost in likvidnost Panonije. Kot ugotavljajo, predstavlja program kmetijske mehanizacije 59 Po besedah Emila Zelka, so zaloge porasle za 402 indeksni točki. To je sicer na prvi pogled ugodno, vendar se tudi to spremeni, če bi jih ovrednotili po dejanskih in ne planiranih cenah. Dejansko spremljanje zalog pa kaže, da je znotraj še precej rezerv za njihovo zmanjšanje in za boljši likvidnostni položaj. Ob že prej omenjenem padcu produktivnosti je opazen porast izgubljenih ur in to kar za tri odstotke. Nedvomno je k vsemu temu svoje prispeval kaos na jugoslovanskem tržišču, ki je še toliko večji zlasti pri kmetijski mehanizaciji. Nedvomno velja pritrditi misli Emila Zelka, da zelo slabi plačilni pogoji in ves ostali proizvodni ciklus v teh časih ne zagotavljajo dovolj hitrega obračanja kapitala, saj so sredstva vezana, gledano skozi zaloge oziroma nabavo, proizvodnjo in prodajo tudi po 5 in več mesecev, kar pomeni velik padec realne vrednosti, ki se je s sedanjim načinom prodaje enostavno ne da dohajati. K vsemu temu je svoje prispeval tudi nov obračunski sistem. Po starem zakonu so se stroški financiranja proizvodnje prikazovali v revalorizacijski podbi-lanci, zato je bila uspešnost poslovanja obravnavana z dohodkovne, ne pa tudi z likvidnostne plati. Likvidnost in akumulativ-nost poslovanja pa v Panoniji predstavljata bistveni problem. Čeprav so si opazni nekateri pozitivni trendi poslovanja, glede na rast inflacije, pa poudarjajo, da morajo preiti z negativnega likvidnostnega poslovanja v normalno in ustvarjati vsaj minimalno akumulacijo, Kot pravijo, je navidezna zguba glede na mesečno fakturirano realizacijo sorazmerno majhna, toda kljub Prvi korak k sanaciji, naj bi bili stimulativno naravnani osebni dohodki, zlasti za delavce na najbolj vitalnih delovnih mestih. Odprodali naj bi tudi vse nepotrebne zaloge. Kupcem, ki ne bodo plačevali v dogovorjenih rokih bodo sproti zaračunavali obresti in zamudne obresti in dosledno izvajali postopke izterjatve. Z dobavitelji naj bi prekinili letne pogodbe in naročila ter usmerili dotok materialov in delov, glede na mesečne operativne plane. Zmanjšali naj bi tudi proizvodni ciklus in vezavo zalog. Dobaviteljem, ki nebi zadovoljevali zahtev po kakovosti pa naj bi sproti zaračunavali nastale stroške. Operativne plane naj bi sestavljali le za znanega kupca. Odločili so se za pregled donosnosti proizvodnje. Proizvodi, ki ne pokrivajo stroškov in niso dobičkonosni, naj bi šli iz proizvodnje. Dodatno naj bi pospešili zbiranje sredstev za oživitev programa iz naslova fonda za nerazvite. Do konca oktobra bodo preučili nadaljnje možnosti poslovanja. Če se kratkoročna zadolženost ne bi zmanjšala in se ne bodo povečale možnosti za akumulativno zaposlitev delavcev, se bodo odločili za prisilne dopuste. Vse lepo in prav, vendar so nekatere poteze narejene prepozno, vzemimo nagrajevanje. Mlin negativne kadrovske selekcije v Panoniji namreč neizprosno melje in nekateri dobri kadri prav v času teh ukrepov gredo na »boljše«. Prav tako je nedorečena notranja organizacija. Problemov se lotevajo na retorični ravni. Direktor Emil Zelko sicer govori o viziji profitnih centrov. Vendar, da vendar, najprej le mora v firmi vedeti levica, kaj dela desnica in obratno. Zal o psihosocialni klimi kaj malo razmišljajo, pa tudi o notranjih centrih moči, pa tudi o odgovornosti. Tu prav gotovo nekaj ne »klapa«. Toda to je že zunaj okvira tega poročila. J. VOTEK LIVAR Analiza delovnega mesta in revizija bonificirane delovne dobe Opisi del in nalog, ki jih imajo delovne organizacije, in ki so primarno namenjene nagrajevanju delavcev, vsebujejo podatek o telesnih, duševnih in socialnih pogojih dela, so pa kvalitativno in kvantitativno presplošni, očitamo pa jim lahko tudi nezadostno strokovnost (npr. pri ocenjevanju tako imenovanih fizičnih in senzoričnih obremenitev). Delovne organizacije razpolagajo tudi z merjenimi podatki o delovnem okolju. Ker so ti podatki sicer zelo natančni, niso vselej reprezentativni. Reprezentativnost je tem manjša, če so ekološki pogoji na delovnem mestu spremenljivi, in če so meritve redke. Poleg tega ekološki podatki-iztrgani iz celovite analize o delu nimajo prave teže. Za ocenjevanje delovnega mesta je treba poznati obstoječe telesne in duševne zmožnosti človeka, kot njihovo prognozo, na drugi strani pa zahteve, obremenitve in rizike na delovnem mestu, definiranem kot skupku vseh opravil in nalog, ki jih delavec opravlja v določenem okolju z določenimi sredstvi za delo. Delovno mesto lahko analiziramo v dveh stopnjah. Prvo stopnjo predstavlja »ocenjevalna analiza delovnega mesta«, ko delovne karakteristike ocenimo na osnovi intervjujev in opazovanja, drugo stopnjo pa »merska analiza delovnega mesta«, ko jih merimo. Ocenjevalna analiza celovito obravnava delovni sistem, delovne naloge, delovne zahteve, zdravstveno ogroženost in potrebo po ergonomskih ukrepih. Karakteristike se ocenjujejo ?. različnimi ključi na več stopenj- skih lestvicah. Kljub njihovi strukturiranosti in definicijam, s čimer se povečuje objektivnost, veljavnost in zanesljivost, ostaja metoda subjektivna. Od tod izhaja potreba po merjenju (merska analiza). V zadnjih dveh desetletjih so se razvile številne metode ocenjevalne analize delovnega mesta. V delovni organizaciji IMP Livar je potrebno do konca letošnjega leta, to je do 21. 12. 1989 pripraviti elaborat, iz katerega bo razvidno na podlagi strokovne dokumentacije, da je na delih in nalogah v Livarni (TOZD, LSNL, LBK, in VIPO) zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, še nadalje potrebna. Elaborat je potrebno predložiti Skupščini Pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zahtevek oz. elaborat mora biti strokovno in vsestransko utemeljen in je izdelan na podlagi enotne metodologije za izdelavo strokovne dokumentacije, ki mora biti priložena zahtevi za določitev delovnih mest, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Elaborat vsebuje naslednja področja: 1. opis dela na delovnem mestu s stališča tehnološkega procesa 2. dejavniki, ki škodljivo delujejo na zdravje in delovno zmožnost na delovnem mestu 3. telesni psihofiziološki in socialni dejavniki, ki vplivajo na skrajšanje delovne dobe 4. posledice specifičnosti dela in delovnih pogojev za življenjsko in delovno zmožnost delavca (morbiditeta. poklicna obolenja, invalidnost, absentizem, fluktu-acija delovne sile). V delovni organizaciji smo ugotovili, da je čas za pripravo strokovne dokumentacije zelo kratek, in da je priprava strokovne dokumentacije zelo draga. Zato smo se odločili, da pričnemo z izdelavo »okvirne analize in strokovne zdravstvene ocene delovnega mesta« in to z domačimi strokovnjaki. Ocena je analitična, sistematična, kjer se opazuje, sprašuje, ocenjuje. Analizo naj bi izvajala skupina, sestavljena iz zdravnika krize Značilnost poslovanja sestavljene organizacije v prvem polletju 1989 je postopno okrevanje od posledic krize, ki nas je pestila v lanskem letu. Ključni elementi za tako oceno so gotovo trendna rast proizvodnje in prodaje. Če je bila raven prodaje še v prvem četrtletju nižja od tiste v istem obdobji! lanskega leta, pa je v nasiednjih mesecih močno porasla, tako da je ob polletni bilanci posegla lansko že za 5 odstotkov. Še pomembneje je, da je v naslednjih mesecih pričakovati nadaljnje izboljševanje, čeprav ne moremo govoriti o posebni gospodarski konjunkturi ne doma ne v tujini. Pomemben element v poslovni analizi tega obdobja je seveda vse večja inflacija, ki vpliva ne le na realnost prikazovanja poslovnih rezultatov in uspeha, temveč preko inflacijskih pričakovanj pomembno pospešuje realno povpraševanje po investicijskih dobrinah. Taka rast je seveda vse prej kot stabilna in se lahko že konec jeseni, posebej še ob sprejemu ostrejših protiinflacijskih ukrepov, ki jih pripravlja zvezna vlada, prevesi v padec. To pa pomeni, da lahko že konec leta pričakujemo ponovne probleme z zasedenostjo kapacitet in posledično poslabšanje poslovnih rezultatov. Z novim zakonom o podjetjih, zakonom o tujih vlaganjih, zakonom o računovodstvu ter zakonom o finančnem poslovanju so postavljeni temelji liberalnejšemu gospodarskemu sistemu, ki odpira širok prostor podjetniški iniciativi in omogoča v podjetjih realizacijo poslovnih zamisli, ki bi bile še pred kratkih neuresničljive. Po drugi strani pa pomeni nova zakonodaja (ki bo razen tega v naslednjih mesecih dopolnjena še z zakoni o zunanjetrgovinskem in deviznem poslovanju, o lastninskih odnosih in o delovnih razmerjih ter o temeljih davčnega sistema) resno grožnjo poslovno inertnim in vase obrnjenim podjetjem. Še posebej tista podjetja, ki so tudi visoko obremenjena z dolgovi, se utegnejo kaj kmalu znajti pred nerešljivimi problemi, to pa pomeni radikalno zmanjšanje obsega proizvodnje in zaposlenosti ali celo stečaj. Vse jasneje se kažejo tudi problemi zaradi nedefiniranosti lastnine v družbenih podjetjih in s tem povezano pomanjkanje motivacije za uspešno poslovanje in za dobiček. Na dolgi rok utegne biti lastniška struktura (zasebna in mešana lastnina) najpomembnejši dejavnik uspeha ali neuspeha posameznega podjetja, o čemer moramo tudi v IMP resno razmisliti. Menjal se je tudi obračunski sistem, zato je ocenitev poslovnih rezultatov in uspeha zelo negotova, pravih kriterijev za primerjavo ni. Nekatere rešitve veljavne obračunske zakonodaje so tudi izrazito nesrečne - na primer velika raztegljivost uporabe revalorizacije oziroma neizenačenost revalorizacije posameznih vrst sredstev in njihovih virov - kar izrazito vpliva na bilanco uspeha in prikazano uspešnost. Zato je potrebna pri analiziranju računovodskih izkazov določena mera previdnosti in skepse, podrobnejšo oceno pa bo mogoče izdelati šele ob devetmesečni bilanci . V kratkih in suhoparnih številkah so poslovni rezultati sestavljene organizacije IMP naslednji: Celotni prihodek se je izoblikoval iz treh vrst prihodkov: prihodkov iz tekočega poslovanja, prihodkov iz financiranja in izrednih prihodkov in je znašal skupno 1.380 milijard dinarjev. Poslovni prihodki so znašali 1.012 milijard oziroma 73 odstotkov celotnega prihodka. Ker se prihodki obračunavajo v letošnjem letu po načelu fakturirane in ne plačane realizacije, ni mogoča direktna primerjava rezultatov s preteklim letom. Če pa primerjamo rezultate s pomočjo nemške marke, vidimo, da so se poslovni prihodki povečali realno za 5 odstotkov. Prihodki od financiranja so opredeljeni na nov način. Znašali so 345 milijard dinarjev oziroma 25 odstotkov celotnega prihodka. Kot rečeno pa je definicija prihodkov (in odhodkov) financiranja zelo široka, saj zajema celotne efekte revalorizacije sredstev in je zavoljo tega celotni prihodek v primerjavi s tistim iz lanskega leta, metodološko napihnjen. Izredni prihodki tvorijo preostala 2 odstotka celotnega prihodka. Tako kot prihodki so tudi odhodki v višini 1.273 milijard dinarjev razbiti na tri osnovne kategorije: poslovni odhodki (ki jih sestavljajo stroški obdobja, zmanjšani za saldo povečanja zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje ter nabavna vrednost prodanega blaga in materiala), odhodki financiranja in izredni odhodki. Skupni konsolidirani dobiček sestavljene organizacije pred obdavčitvijo znaša torej 107 milijard dinarjev, pri čemer ustvarja 16 delovnih organizacij 129 milijard dinarjev bruto dobička, 3 delovne organizacije (Klima Montaža, Panonija in Elektro-kovinar) pa skupaj 22 milijard dinarjev izgube. V strukturi izvira kar 97 odstotkov dobička iz tekočega poslovanja, preostanek pa iz finančnih transakcij. Ta ugotovitev je sicer metodološko vprašljiva, saj je znaten del odhodkov financiranja vezanih na financiranje tekočega poslovanja in bi torej moral ta del obresti bremeniti tekoče poslovanje. To pomeni, da je dejansko dobiček od finančnih naložb večji od prikazanega, dobiček od operacij pa manjši. Po obdavčitvi v višini 63 milijard dinarjev je ostalo za interno delitev 43 milijard dinarjev. Pri tem je potrebno poudariti, da se davčna zakonodaja do sedaj še ni uskladila s spremembami v sistemu in je še vedno vezana na dohodek, ne pa na dobiček. Tako doživljamo absurdno situacijo, ko tudi organizacije, ki dobička niso ustvarile, plačujejo davek (in prispevke) na dobiček. Dejanska davčna obveznost se „ seveda ne ustavlja pri tem, am- s, pak zajema tudi iz tako imenovanega neto dobička - predvsem so veliki prispevki v obliki obveznih k posojil za nerazvite in energetiko S] - za kar so IMP-ju odtegnili do- p datnih 14 milijard dinarjev. n V IMP-ju smo torej sami raz- $] porejali dejansko le 29 milijard p dinarjev, od česar smo namenili _ za povečanje OD, udeležbo dru-gih in pokrivanje izgub prejšnjih let 12 milijard dinarjev za neto ^ akumulacijo, pa 17 milijard di- c narjev oziroma 1,2 odstotka ce- y lotnega prihodka. j Vidimo torej, da je uspešnost ^ poslovanja kljub ugodnejšim po; g slovnim trendom v prvi polovici y leta še vedno podstandardna, Še n posebej, če upoštevamo, da so ^ ostali realni osebni dohodki ne; S| spremenjeni. Vzroke je iskati ^ tako znotraj (slabše poslovanje v prvem trimesečju) kot tudi zv-naj (visoka rast davčnih in para- u davčnih obremenitev). y Naj nanizamo ob sklepu še nekaj drugih podatkov. P Zaposlenost se je v tem obdobju ponovno zmanjšala in si- J cer za 2 odstotka. Tako je bilo v IMP-ju 30. 6. 1989 zaposlenih n. 7.775 delavcev, od katerih je 225 s delalo na deloviščih v tujini- * Povprečni osebni dohodek na delavca za mesec julij je znašal 7.476.000 din. V prvem polletjuI ^ smo izvozili za 16 milijonov USD blaga in storitev, kar je za 28 P' odstotkov več kot v istem ob- V dobju lani, uvozili pa le za 4.5 je milijona USD. V strukturi izvoza je 62 odstotni izvoz na trgCi. s konvertibilnim načinom plače- « vanja, 38 odstotkov pa na klirinške trge. Pri investicijski dejav' nosti v tujini smo sklenili za 20 milijonov USD novih pogodb, sj vse v Iraku in SZ. ,j ta Problemov v poslovanju n' bilo malo. Eden najresnejših Č£ problemov je problem plačeva; ja nja oziroma plačilne sposobnosti y, kupcev. Povprečne terjatve IMP y presegajo dvomesečno realiza; u, cijo, pri čemer pa se položaj v zadnjih mesecih, ko je plačeva- ^ nje z menicami praktično uki- -p njeno, še poslabšuje. Velike ter- ^ jatve ne vplivajo le na likvid; Q; nostni položaj, pač pa zaradi ^ težko izterljive revalorizacije tf te obresti tudi direktno na zmanjše- ^ vanje dobička. Splošna (ne)lik- ^ vidnost gospodarstva bo v pri; ^ hodnje pomemben omejitveni dejavnik nadaljnje rasti proiz-je vodnje. tL Zaradi neugodnega tržneg2 Q] položaja v lanskem letu ter pro; blemov v zvezi s perspektivami prodaje v nestabilnih inflacijskih razmerah so se zmanjšale tudi naše lastne investicije in vlaganj2 ,. v razvoj, kar je lahko na dolg1- M rok za IMP zelo nevarno-K temu je precej prispevala politika dragih kreditov, ne le zunaj pač pa tudi znotraj poslovnega sistema. Če bomo v IMP hotel^ stimulirati inovacije in razvoj, bc vsekakor potrebno razmislil' o tem, da določen del kapitala J* namenimo sofinanciranju novih projektov ne na kreditnih teme-ljih, pač pa na osnovi trajnih vl3" ganj in lastniških vrednostnih p2- ** pirjev. UROŠ KORŽE y — t„ medicine dela, kadrovika, psihologa, tehnologa in ekologa oz. strokovnjaka za varstvo pri delu. Varnostni ing. sodeluje pri vprašanju tehničnega varstva, zdravnik medicine dela obdela fiziološka in medicinska vprašanja, psiholog, tehnolog in kadrovik pa poznajo tehnologijo in organizacijo na analiziranem delovnem mestu. Glede na tako sestavljeno skupino je mogoče posamezna področja npr. ekološko, fiziološko ali psihološko ter medicinsko obravnavati bolj strokovno, to je z bolj specifično definiranimi karakteristikami. Okvirna analiza in strokovna zdravstvena ocena delovnega mesta pa ne služita samo za revizijo benificirane delovne dobe. Ti podatki bodo služili tudi za oceno dela zmožnosti delavca v invalidskih postopkih. Invalidske komisije bi morale pri oceni dela zmožnosti delavca razpolagati s kvalitetnejšimi podatki, kakršne imamo sedaj na razpolago. Pritožbe delavcev o delovnih razmerjih so drug tak primer, ker bi bilo nujno sistematsko proučevanje dela na delovnem mestu. Okvirna analiza naj bi torej ustvarila temelj za cilje, da je za ocenjevanje treba poznati obstoječe telesne in duševne zmožnosti človeka kot njihovo prognozo, na drugi strani pa zahteve, obremenitve in rizike na delovnem mestu, ki je skupek vseh opravil in nalog, ki jih delavec opravlja v določenem okolju z delovnimi sredstvi. Delavčevo zdravje v eni strani raziskujemo zelo podrobno, konzultiramo številne zdravnike specialiste in psihologe in uporabljamo pr jn tem prefinjene medicinske i2yj psihološke tehnike. „j Andreja Smotf Ui U .b, G VABILO PEVKAM Ženski pevski zbor IMP V( začenja novo, 6. sezono delovanja. Pevske vaje so T ob torkih na Titovi 37. Zbor. J$v vodi prof. Mira Clmperc- j tr Zborovodkinja in članice zbora vabijo pevke, . ™ imajo veselje do petja, dej, se jim pridružijo. S Reorganizacija Določiti je potrebno težo! Nemalokrat smo priče različnim razpravam o tem, kako je bil dosedanji model upravljanja in gospodaijenja t.i. dogovorne ekonomije povsem neučinkovit. Priče smo razmislekom, da je vsega kriv sistem, kaj malo pa si radi priznamo, da na gospodaijenje kljub resničnim sistemskim zablodam v veliki meri vplivajo ljudje, predvsem ljudje na vodilnih položajih. Kot primer, ki potrjuje resnico tega razmišljanja, je nedvomno Montaža Maribor, seveda v pozitivnem smislu. Lahko bi naštel tudi primere, ki se odražajo v negativnem smislu. Po moji skromni presoji je prej omenjena organizacija ena najbolj uspešnih, če že ne naju-aZ' spešnejša organizacija znotraj iMP-ja. In to ne samo v poslov- im smislu, Sfupšk Uidi vseh ostalih ravneh. Ob tem ne mislim, da tudi druge niso uspešne. Že odkar spremljam to organizacijo, je name naredila pozitiven vtis organiziranost Montaže, ka-si drovska zasedba na vseh ravneh, :)0. jasno naravnana razvojna strategi gija, ki se odraža v stalnem ino-ge viranju in razvoju proizvodnje in s0 montaže ter poslovna uspešnost. e.| Le-ta krepko presega povprečje atj sedanje mariborske • sivine in '■ borbe za golo preživetje, pa tudi zU. Povprečje IMP-ja. Nenazadnje ra, je pomembno tudi to, da vse to uspeva ustvarjati na tržišču brez e. Vpliva različnih političnih lobijev Pri pridobivanju uči. PO-mIČ"! !o-3b- biji jo prej ovirajo pri pridobiva-si- nju del, kot pa bi ji pomagali, lilo Preprosto je to moč ugotoviti iz ni h njene prisotnosti na maribor-225 skem trgu, kjer delajo bore ini- malo. Vse to so bile vzpodbude, na da sem se odločil za pogovor ,šal z direktoijem Borutom Perhavcu Cern. Resda sva se najprej pogo-SD Varjala o poslovanju v prvem 28 Polletju, potem pa sva zagrizla 3b- VicisiojauumCdanašnhhdni-t0 4.5 je v reorganizacijo lMr-ja. blemov. Vendar so za zagotavljanje polne zasedenosti zmogljivosti v današnjih časih potrebni dodatni napori in drugačen poslovni pristop. Zavedati se moramo, da smo kot IMP v povprečju skoraj za tretjino dražji od konkurence. Za to ceno pa je potrebno vlagatelju ilEKUj pGiHr diti. Nedvomno sta na prvem mestu kakovost storitve, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavljajo posli na izredno kratke roke. Eden od kazalcev uspešnosti je morda tudi to, da sorazmerno malo dohodka ustvarjamo v samem Mariboru, čeprav smo mariborska firma. Razlage za to so lahko različne.« V vašem internem glasilu sem zasledil, da navezujete tesne poslovne stike z nekaterimi inženiring hišami zunaj IMP-ja. Kaj to pomeni? »Cilj naše poslovne politike in organizacija komercialne službe sta takšna, da šliiu »č V VSSkSU trenutku sposobni preživljati sami. Nedvomno je posledica tega odpiranje navzven in navezovanje tesnejših poslovnih stikov z drugimi, kajti navezanost zgolj na »matični« inženiring ne bi bila dovolj. Mi le zaposlimo in ustvarimo le okoli deset odstotkov našega dohodka prek »matičnega« Inženiringa in to v glavnem z deli v tujini - v mislih ' 7vp7Bio njegova razmišljanja podrobneje predstavili v naslednji številki Glasnika. | Jemalo spodbud Miha Močnik, predsednik komisije za inovacijsko dejavnost, |p S|cer nemima duša, kot sem izid Vedel’ pravi, da se ne morejo kaj $o ot c. :e Prida pohvaliti s predlogi, ki bi P*1 lahko obravnavali. Najprej *va poskušala osvetliti predvsem _ n sklope vprašanj, pomembnih gl za inovativno gibanje: način organiziranja te dejavnosti, ažur-'°st obravnavanja predlogov in am° nagrajevanje. »Že pri prvem, seveda po mojem mnenju zelo pomembnem vprašanju, moram povedati, da po tej strani, nismo kaj prida storili. Spodbujanja posebnega, ali kakšne akcije nismo sprožili, kot se to recimo dogaja v nekaterih organizacijah v našem okolju. Za primer bom navedel Cinkarno in Aero. V teh organizacijah se, kolikor mi je znano, lahko pohvalijo z določenimi materialnimi učinki na račun inovacij in množične inovativne dejavnosti. Pri nas je vse bolj prepuščeno samoiniciativnosti posameznikov, ki se odločijo za prijavo svojih predlogov. Ti posamezniki ponavadi na posebnem formularju opišejo predlog in predložijo tehnično dokumentacijo, če z njo razpolagajo. Zatem skličemo našo komisijo, ki predlog obravnava, in če ga pozitivno oceni, ga dš v nadaljnjo obravnavo strokovni komisiji. Naj povem, da je komisija štiri-lanska in ima še tajnika, ki skrbi za dokumentacijo. Prav tako je tri do štiričlanska tudi strokovna komisija. No tu se pa zalomi predvsem zaradi oskrbe z dokumentacijo in pripravo le-te. Na tej ravni pa se mi zdi, da se zadeve odvijajo prepočasi. Seveda tudi po strokovni plati se ne postavlja veliko vprašanj. Zdi se mi, da se najbolj zapleta, pri iskanju in izračunavanju finančnih pokazateljev oziroma ekonomičnosti predloga. Preprosto se mi zdi, da obračunska služba ni tako organizirana, da bi lahko učinkovito sledila te trende in imela takoj na dlani podatke. Skratka, kot vidite, nismo ravno blesteči na vseh treh ravneh, ki sva jih prej izpostavila,« pravi Miha Močnik. Še o nagrajevanju Glede nagrajevanja, pravi Miha Močnik, so se poskušali zgledovati pri organizacijah, ki imajo te zadeve bolje urejene v občini, predvsem so dopolnili pravilnik z nekaterimi rešitvami iz prej omenjenih delovnih organizacij. Kot je povedal, so uredili tudi problem inflacije, tako da se sredstva, pri predlogih, ki pomenijo dolgoročnejši prihranek, valorizirajo. Pri tehničnih izboljšavah pa se tako ali tako opravi enkratno izplačilo. Vendar so tudi tu predlagatelji prikrajšani, kajti pot od sklepa o sprejetju inovacije do izplačila je še zmeraj predolga. Šest do sedem predlogov »No, ko ste me že vprašali o številu predlogov, moram povedati, da tega ni ravno veliko, giblje se okoli šestih do sedmih predlogov na leto, na približno 400 zaposlenih v tozdu,« pravi Miha Močnik. Seveda premalo. Kje iskati vzroke? Eden je že v tem, kar je prej omenil moj sogovornik, da ni posebnega spodbujanja, oziroma neke organizirane akcije. Kot sam pravi, bi moral verjetno nekdo bolj intenzivno delati, celo profesionalno delati na tem področju. Po njegovem prepričanju je predvsem pomembno spodbujanje. Z lobijem razvojnikov se ne srečujejo, kot se v nekaterih sredinah. Celo obratno, v konstrukcijski službi, kamor se obračajo predlagatelji z nepopolno tehnično dokumentacijo, vlada velik posluh za tovrstne predloge. Ob številu predlogov se tudi ni bati za lobi. Ob tem pa je kljub vsemu potrebno povedati, da je največ spodbud le od človeka iz razvojnega oddelka. Povprašal sem ga, kako ocenjujejo njegove predloge, glede na blokade, ki so prisotne v nekaterih organizacijah, ko enostavno tem ljudem onemogočajo prijavljanje njihovih predlogov, pod krinko, da imajo to že tako ali tako v opisu del in nalog. »Te ovire pri nas ni in imajo vsi možnost enakopravno nastopati, res pa je, da je s pravilnikom določeno, na kakšen način so obravnavani ljudje iz razvoja. Gre za neke vrste korekcijske točke,« pravi Miha Močnik. Zanimiv je bil podatek, da je sorazmerno malo predlogov iz proizvodnje. No, sogovorniku se to zdi na nek način razumljivo. Na eni strani sicer poudarja, da je premalo vzpodbujanja, na drugi pa to povezuje s specifiko njihove proizvodnje. Kot pravi, pri njih le v glavnem izdelujejo investicijsko opremo, za katero pa so roki izdelave zelo kratki. Poleg tega pa je skorajda vsak izdelek nekakšen prototip, saj je izdelan po naročilu glede na zahteve naročnika. Zdi se, da so primerjave zelo težke. Rekel bi lahko, da smo preveč »handsbetrieb« naravnani, kar pač zahteva sama narava proizvodnje. Pri takem tempu in tako kratkih rokih se včasih celo zgodi, da je tehnična dokumentacija pomanjkljiva, tako da je pri tej ^ opremi težko meriti prihranke. Te pa še ena resnica, razmišlja Miha Močnik, ljudje o tem pogosto ne razmišljajo in določene izboljšave naredijo, pa jih preprosto ne prijavijo. Morda zaradi tega, ker se jim ne zdi vredno, morda zaradi tega, ker jih na to nismo opozorili, morda pa tudi zaradi tega, ker je postopek preveč zapleten za preprostega delavca. Kajti, na tej ravni gre v veliki večini za tehnološke izboljšave, za katere bi morali postopek le nekoliko poenostaviti. J. VOTEK OBRAZI Bliskov direktor Blisk je sicer organizacija, ki je vedno nekje na obrobju dogajanj v IMP-ju. Kljub temu pa je to delovna organizacija, zaradi katere se je pogosto dvigoval prah. Namen tega zapisa ni pogrevanje dogajanj iz preteklosti. Kljub vsemu pa se kaže spomniti dogajanj iz bližnje preteklosti, ko seje dvignilo precej prahu po nepotrebnem predvsem na lokalni ravni ob odcepitvi Bliska iz Panonije. Takrat je Blisku marsikdo napovedoval črno prihodnost. Vendar zgodilo se je prav obratno. Blisk je danes dokaj stabilna delovna organizacija, medtem ko se nad Panonijo spet zgrinjajo črni oblaki. Pa pustimo sedaj Panonijo, kajti njeni problemi so tema posebnega zapisa. V Blisku pa je kljub »stabilnosti« prišlo do sprememb. Resda so se nekaj časa lovili na kadrovskem področju predvsem pri iskanju tehničnega direktoija, ki so ga nekako uspeli najti. V maju pa je odstopil dotedanji direktor Jože Kouter. V razloge o vzrokih njegovega odstopa se sicer nismo podrobneje spuščali. V začetku julija je prevzel krmilo Bliska nov direktor dipl. inž. Franc Pucko, ki je bil prej direktor SCT'CY£"2 Skrhani odnosi Sedaj pa preidiva k Blisku in k omenjeni primerjavi med dejavnostmi. »Zame so novosti predvsem področja naložbene dejavnosti, skratka montaže. Ne toliko po strokovni, bolj po poslovni plati. Medtem, ko mi je strojna obdelava dokaj blizu. Vi ste prej že omenili problem v montažni dejavnosti. Kot mi je znano, so se v Blisku lansko leto srečevali s problemom nezasedenosti zmogljivosti. Glede na trenuten položaj ni pričakovati, da se s podobnim problemom ne bi srečali v bližnji prihodnosti. Kljub dobri zasedenosti montažne dejavnosti se kljub vsemu že sedaj srečujemo z nezaposlenimi monterji predvsem električarji in monterji ogrevanja. Trenutno je nekaj elektromonterjev zaposlenih pri ljubljanskem Elektromonterju, medtem ko viške s področja ogrevanja zapo- slujemo pri vodovodu. Problem nepolne zaposlenosti elektromonterjev je prisoten zaradi konkurence v regiji, saj se na tem majhnem trgu srečujemo kar tri monterske organizacije.« i vgu tv.iZ.Uti Mehanični obrati v Murski Soboti. Kot smo zvedeli, je bil ta obrat ali tozd eden boljših znotraj SCT-jeve strojegradnje predvsem zaradi dobrega izvoznega programa za nemškega partnerja. Zato nas je toliko bolj presenetile, da aajč Frane Pucko odločil za Blisk, ki je glede na položaj montažne dejavnosti na tržišču bistveno bolj na prepihu, kot je bila to prejšnja njegova organizacija. Kaj pa proizvodnja? »Proizvodnja je za Blisk nedvomno pomembna in postaja vse pomembnejša. Kot vam je znano, se je Blisk že nekaj časa pripravljal na selitev in posodobitev livarne. Pridobljeno Po že povedanem ste se odločili za svojevrsten preobrat v svoji karieri. Namesto, da bi ostali v dnk»j ^ejovnj or. ganizaciji, ki ste jo vodili do sedaj z utečenimi poslovnimi odnosi s tujim partnerjem, ste prekinili in prišli v organizacijo, ki ji v tem času usihanja naložb ni ravno z rožicami poslano. Morda bi za začetek potegnila črto med vašim dosedanjim delom in Bliskom, ki se verjetno precej razlikuje od vaše prejšnje službe. Franc Pucko »Najprej morda odgovor na prvi del n . ,. ___ -piosanja. Področje dela, s katerim sem bil prej v neposredni zvezi, je bila strojegradnja. Znano je, da so prav tako v strojegradnji zelo velika nihanja, ki so prav tako neposredno povezana s sedanjimi kriznimi časi. No, v SCT-jevem obratu v Murski Soboti je kljub vsemu drugače. Po začetnih težavah pred desetimi leti smo uspeli osvojiti izvozni program za nemškega partnerja. Moram reči, da je tako produktivnost, kot kakovost proizvodnje na evropski ravni. Nenazadnje so zadosten dokaz za to vnaprej sklenjeni posli za poldrugo leto. Problem pa so bili skrhani medsebojni odnosi z matično firmo v Ljubljani, ki je v težavah. Ti odnosi so obremenjevali naš tozd in nas blokirali, da ni bilo moč speljati začrtane poslovne politike. Moram povedati, da smo razmišljali celo o mešani firmi, vendar ni bilo pravega posluha. Kljub vsemu pa se mi zdi, da se za prihodnost, zdaj že moje bivše organizacije, ni bati, seveda če ohrani dosedanjo prožnost in kakovost. Ob prej omenjenih razlogih pa moram poudariti še enega, ki je vplival na mojo odločitev o spremembi delovnega okolja. Pri SCT-ju sem le bil dobrih deset let, kar je že predolga doba, ki človeka sili v otopelost.« imamo vso dokumentacijo m homrt ~ -1 w* -j~ 111 £ naložbo začeli v teh dneh v obstoječi proizvodni hali.« Ostanek dohodka Kakšno pa je bilo poslovanje v prvi polovici leta ne glede na to, da niste imeli možnosti neposrednega vpliva nanj? »Poglejte, najprej moram pojasniti zadnji del vašega vprašanja, kajti zastavili ste ga dvoumno. Glede na vse prej povedano je le potrebno pojasniti, da v Blisku ni prišlo do zamenjave zaradi slabih poslovnih rezultatov ali slabega vodenja. Poslovni rezultati so glede na položaj na trgu ugodni. V prvem polletju je Blisk ustvaril 1,29 milijarde dinarjev dobička brez revalorizacij. Postavke z lanskim letom niso primerljive. Glede na rezultate poslovanja smo bistveno popravili osebne dohodke in izplačali poračun v višini desetih odstotkov glede na povprečje osebnih dohodkov v prvem polletju.« Poslovna filozofija Kakšna je vaša poslovna filozofija glede razvoja Bliska v prihodnje? »Mislim, da ne bom povedal nič novega, vendar se moramo predvsem preusmeriti v proizvodnjo. Livarna nam mora biti osnova, na katero moramo vezati vse več končnih izdelkov. Kajti po mojem prepričanju kooperacijska dejavnost ne more biti osnova nadaljnjega razvoja Bliska. Ta naravnanost zahteva nekatere posege na kadrovskem področju, ki so nujni poleg programov, da bomo lahko govorili o Blisku kot stabilni firmi v prihodnje.« V kakšnem smislu? »Poglejte, mislim, da moramo ob dobrih proizvodnih programih prestrukturirati en del montažnega kadra za delo v proizvodnji. To bo možno ob dobrem programu in odpiranju navzven na tuja tržišča, ki so edini kriterij uspešnosti in bistveno bolj donosna od montažne dejavnosti. Problema nezaposlenosti montažnih delavcev ne bomo rešili s posojanjem navzven ali s plačanimi dopusti. To kvečjemu pomeni životarjenje. Hkrati pa to ne pomeni, da je montaža odpisana. Toda področje montažne slim, da oh. »laganjih v izobraže- vanje naših delavcev ne bi smeli imeti problemov s kvalificirano delovno silo. Kar pa se tiče tehničnega kadra, če se tako izrazim, nekaj imamo in to dobrega. Računamo pa tudi s štipendisti, ki zaključujejo šolanje. Prepričan sem, da Blisk ni več delovna organizacija, ki bi bila nezanimiva za tovrsten kader, saj smo osebne dohodke bistveno popravili in v tem času presegamo regijsko povprečje v kovinski industriji. Po drugi strani pa bo naše odpiranje navzven tako v montaži kot proizvodnji po moji oceni dovolj privlačno za tovrsten kader.« Reorganizacija Za konec se še dotakniva vaših pogledov na reorganizacijo sistema IMP-ja glede na ponujeno varianto mešanega podjetja? »Morda je preuranjeno govoriti o tem, kljub vsemu pa bom povedal svoje mnenje. Gledano z naše perspektive-torej Bli-skove, se mi zdi ponujen koncept nesprejemljiv. Namreč, mi smo le majhna organizacija, ki je do sedaj porinjena na obrobje. Razlogov je verjetno več, eden od največjih je prav gotovo lokacijski faktor. Vzemiva primer od nekaterih tozdov skupnega pomena, konkretno od Inženiringa Blisk ni imel kakšne posebne koristi v smislu zaposlovanja njegovih zmogljivosti. Pojavljali smo se le kot »posojevalec« delovne sile, ne pa kot izvajalec. V zadnjem obdobju se je to sicer nekoliko spremenilo, kljub temu pa je eden od dveh poslov v tem času zelo vprašljiv. Vprašanje je, kaj lahko pričakujemo od tega predvidenega gromozanskega aparata glede na novo organizacijsko shemo. Kajti svetovni trend je v decentralizaciji poslovnih funkcij, ne pa v centralizaciji. Zame je bistveno bolj sprejemljiv koncept npr. sedanjega delovanja Slovenijalesa, kjer so principi poslovanja sistema določeni povsem drugače in na ekonomski osnovi. Skratka, pričakujem, da bo prišlo do določenih sprememb v predlagani varianti, ki bo sprejemljivejša in ki bo na ekonomskih principih. Jasno pa je, da je potrebno preseči sedanji dogovorni princip sozda in vzpostaviti podjetniškega.« J. VOTEK KLIMA Prezračevanje rudarskih jam dejavnosti zahteva povsem nov način reševanja problema, ki mora temeljiti na agresivni ponudbi in kakovosti storitev. Skratka približati se moramo inženiring storitvam. Kaj mislim s tem? Mi moramo vzpostaviti tesnejše stike z vlagatelji, pri katerih smo stalno prisotni z našimi storitvami in se dogovoriti za trajnejše sodelovanje. Nekaj teh pogovorov smo že opravili in so prvi rezultati že vidni. Za primer bom navedel Mesno industrijo, so pa še nekatere druge. Poleg tega moramo bolj agresivno izkoriščati naš geografski položaj za pridobivanje del od zunaj, saj smo locirani na tromeji.« Klima Celje je v preteklih letih postopno osvojila in izvedla nekatere tipske rešitve v zvezi s prezračevanjem v rudarstvu. To so kompletne ventilacijske postaje, nameščene na površini, ki preko veznih rovov oskrbujejo celotni rudniški podzemeljski kompleks s svežim zrakom. Osnova za izvedbo tipskih rešitev so bili naši aks. ventilatorji tipa N-AVV, ki s svojimi tlačnimi karakteristikami posegajo na področje centrifugalnih ventilatorjev ter na ta način omogočajo racionalnejšo izvedbo zahtevanega sistema in režima prezračevanja. Prezračevanje rudarskih jam je regulirano z republiškimi in koračitve mejne vrednosti i. t. d. Vsi ti varnostni pogoji segajo seveda povsem v strokovno področje rudarstva, zato je nujno potrebno sodelovanje z njihovimi strokovnimi službami, naš projekt kot tak pa roma na verifikacijo v pooblaščen rudarski inštitut. Nanizal sem samo nekaj sistemskih težav pri realizaciji pro- Vbo *— , . »cv .epu m prav, vendar je Blisk kljub vsemu precej bos tako na kadrovski kot na tehnološki ravni? mm »Najprej nekaj o tehnologiji, vaša ugotovitev sicer drži. Dejal sem že, da bomo začeli z naložbo V nOVO livarno, približno sredi tega meseca, zaključili pa jo bomo sredi novembra. Naložba je vredna okrog 900 milijard dinarjev. V tej naložbi v glavnem posodabljamo našo tehnologijo. Plačali smo že fikcijsko stiskalnico, ki bo v teh dneh dobavljena. Nabavili bomo peč za predgretje kovanja. Zbrane so ponudbe za štiri indukcijske vjttut picj omenjene usmeritve na tuji trg moram povedati, da smo že v poslovnih stikih z zunanjimi partnerji glede možnosti kooperacijske proizvodnje. O tem za kaj konkretno gre, pa je še preuranjeno govoriti. V tem času smo plasirali na trg bojler racional, ki je prav tako vzbudil precej zanimanja. Na kadrovskem področju je vaša ugotovitev delno točna. Mi- gojena strojni opremi, zato obr čajno izdelamo načrte - podlog* > sami. Dislocirana komandn* soba, oddaljena 80 do 150 m? l° trov, je običajno v sklopu trafo *° postaje, ki tudi spada v ta konv pleks. Notranja strojna oprema mori ustrezati že omenjenim zahte- j™ vam: j" - rezervni ventilator je vzpO L* reden z osnovnim, povezana stil.6 s sistemom cevovodov in loput,j s - reverzibilni pogon (obrnite' zračnega toka) je pri aksialnib ventilatorjih zelo ugoden, rotor1 zavrtimo v nasprotno smen"!c zmanjšan pretok nadoknadim^ 1 tako, da delujeta oba rotorja naj?'* enkrat. Pri centrifugalnih ventv latorjih je to bistveno bolj ne; ^ ugodno, ker moramo uporabiti ?S1 sistem sesalnih in tlačnih poveZ; le,j nih kanalov in zapornih loput ?,11 da dosežemo obrnitev zračnih. tokov, šumnost je regulirana z loj^J kalnimi predpisi glede na mikro-lokacijo postaje. Ker le to pogo-juje izhodni rudniški jašek, ki j6 lahko več kilometrov oddaljen od ostalih rudniških objektov, se dogodi, da je ventilatorska po; staja postavljena sredi urbanega naselja (n. pr. Trbovlje). V tern Primeru je dovoli^ nrup i^mranjost sistema zveznimi predpisi. Le ti so izredno rigorozni, kar je razumljivo, saj imamo globoko pod zemljo stotine človeških življenj, ki so neposredno odvisna od dovoda zraka, po drugi strani pa je . celotni rudarski kompleks običajno v eksplozivno nevarni coni, kar pomeni, da mora biti ventilatorska postaja izvedena v Ex zaščiti. jektne dokumentacije, pridružijo se jim še pozneje operativne pri montaži in zagonske pri preizkusu, kjer je n. pr. potrebno evakuirati celoten podzemeljski kompleks (v LABINU n. pr. 500-600 rudarjev). (postaja deluje 24 ur dnevno) približno 42 dB (v območju naj; bližje stanovanjske hiše). Zaradi takšnih izjemnih razmer, ki so pri tovrstnih objektih skoraj pravilo, smo prisiljeni predvideti rigorozno protišumno zaščito. N pr. del zgradbe je opredeljen in opremljen kot glušilna soba: - glušnik. rredpisi nadalje zahtevajo: - rezervni ventilator s sistemom bay-pas kanalov in loput za takojšen zagon ventilatorja v primeru okvare na osnovnem sistemu - obrnitev smeri zračnega toka v roku 10 minut v primeru višje sile, n. pr. požara. To sploh ni enostavna zadeva, če pomislimo na razvejan podzemeljski labirint rovov - dolgih več deset kilometrov, v katerih je treba vso gibajočo maso zraka obrniti v drugo smer. - daljinsko vodenje iz dislocirane kontrolne sobe in 24 urni nadzor - neprekinjeno spremljanje in trajen zapis indikacije podtlaka, opozorilni sistem v primeru pre- m Aksialni ventilator TA Sitem od zunaj v Labinu Kljub temu smo do sedaj uspeli brez večjih pretresov realizirati postaje za rudnike: LABIN, BREZA, SUVA REKA, RESAVICA, REK (posebna) ter TRBOVLJE v projektu. Naj še na kratko opišem tehnično izvedbo postaj. Kot sem omenil, je osnovni pogonski agregat aksialni ventilator, izjemoma je lahko pri zelo neugodnih pogojih kot n. pr. TRBOVLJE tudi centrifugalni (skica 1). Postaje izdelamo v celoti na ključ. V tem primeru si poiščemo ustreznega pod izvajalca za samo zgradbo, n. pr. LABIN, ali pa to stori investitor n. pr. BREZA. Zgradba mora biti oblikovno in dimenzijsko prila- - Avtomatika in upravljanje11 v zvezi s tem je nekaj poveda- !~. nega že v uvodu. Dodam naj N !1. še to, da je že v projektu opredel Ijen in predviden postopek z» pravilno in varno izvedbo rever- ^ zibilnega zagona, torej pošto- pek, ki je po rudarskih predpisih*,, opredeljen kot intervencijski 17. reševalni (požar, poplave.. T ko so neposredno ogrožena Člo;1 veška življenja in čestokrat ža nekatera že tudi izgubljena 19. V takih primerih mora dežurni. Ho. strojnik hitro in točno ukrepali' ;; po vnaprej določenih predpisih !lj, Avtomatika s pogojnimi izvršil- jjj nimi elementi mu pri tem žago-tavlja, da bo alarmni postopek ^ tekel po predpisanem scenariju. ; Avgust Črepinšek K 1 SO l „. 600CV kOl 0 pedtoo tip TCM0« (.Mii) h lom«/HC0«*' ® r.Vtko «0/100 •£.. loputi «0 rrerriMn V de* otrqto«yp3 topjto rtiorvnogo «t*l*3*orjo £ d «np«k «00 . -jr e r^Aoier rk*e tfl | g .vw)noli»e komoro 1 Aitilniei kUitomi h indkokr pritoki Intimni I rtlri pritttn'njok Mit 12 komi rn KLIMA-CELJE •4« etui - o*lwwa etn* i o— ling.Č repiniek MK 1.206 — o— P0T0ŠKA VAS VENTILATORSKA POSTAJA 11). 119, 119, 119, 119, 119, L. MONTREUZ 89 Televizija, radio, komunikacije Nekako v senci vsega ostalega sejemskega vrveža, na katerem so se letos pojavljale različne IMP-jeve organizacije, je minil nastop Telege, koma na največjem, najkakovostnejšem sejmu radia, televizije in af0 komunikacij v Montreum v Švici. Na tem sejmu se je Telekom }nV Predstavil samostojno. Montreu* je letoviško mesto v francoskem 4elu Švice ob Ženevskem jezeru. V svetu je poleg svoje turistične Privlačnosti poznan po sejmu radia, televizije in komunikacij, ki poteka vsaki dve leti. Letošnji je bil od 17. do 22. junija. Poleg razstave najsodobnejših tehnologij spremljajo sejem visoko profesionalni strokovni simpoziji, ki na nek način dirigirajo razvoj za obdobje naslednjih dveh let. Eden od dokazov za njegovo visokopro-fesionalno raven je tudi ta, da je sejem zaprt za široko javnost. kot razstavljalec )tol Odločitev Telekoma, da se sa-)er! dostojno pojavi na tem sejmu, 1i bila je povedal nj. direktor razvojnega sektorja ntj.|Ivan Resnik s svojimi sodelavci. n J V prvi vrsti je temu botroval zelo bjtil uspešno zaključen razvojni pro-,eZ. iekt 20kW televizijskega oddaj-)Ut, Uka. K temu dodajmo, da je bil :nilil Telekom prvi in edini jugoslovanski razstavljalec na tem [0; Sejmu. Sicer pa se je Telekom .r0. Pojavil na tem sejmu na dveh ‘0. mestih, samostojno in skupaj ij« [jen , se P°| ega :em rup no) iaj- •adi so >ra- ri* N. lit Dba s Siemensom, s katerim so razstavljali končne postaje oddajnikov Večjih tovrstnih izkušenj za tako zahteven sejemski nastop, pravijo v Telekomu, resda niso imeli, vendar so se na sejem pripravili, kar se dš temeljito. Poleg ustreznega prospektnega materiala v tujih jezikih so bili na sejmu stalno prisotni strokovnjaki iz razvoja in komerciale, ki so sprejemali obiskovalce in sprotno analizirali vse obisko- I 1 §§ $ k UHF ojačevalnik ip«---------------------- . valce. Zanimanje za opremo je bilo zelo veliko, ne samo s strani jugoslovanskih centrov, ampak tudi tujih. Poleg ugodnih ocen, ki so jih dobili od obiskovalcev, so pomembne zelo ugodne ocene s strani konkurence. Na nek način je bil sejem priložnost, pravi Ivan Resnik s sodelavci, da so potrdili svojo vrednost. Sejem pomeni objektivno oceno izdelka in potrdi, če ta ustreza svetovnim trendom. V Telekomu pravijo, da lahko brez skromnost’. pCVCjO, da je izdelek v skladu s svetovnimi trendi, kajti sejem kot je v Montreuxu, izdelek potrdi, mu odpre okno v svet in možnost prodaje, ali pa ga obsodi na propad. Poleg tega je pomembno, da je izdelek razblinil vse dvome pri domačih kupcih, kar je prav tako zelo pomembno. Smeri razvoja Kot smo že zapisali, je bil sejem poleg promocije oddajnika za Telekom pomemben »udi ža-radi iskanja in potrjevanja razvojnih trendov v prihodnje. Pri oddajnikih se vse bolj uveljavlja tranzistorizacija le-teh. Thomson kot največji proizvajalec je predstavil 10kw oddajnike, v katerih so vgrajeni tranzistorji namesto elektronk. Toda po prepričanju Telekomovih razvojni-kov gre zaenkrat samo za usmeritev, o kateri tudi sami razmišljajo, vendar izdelek še ni uveljavljen na tržišču. Glede teo» tudi npV'1- J- -o- Jv ....-....j uvomov. V prvi vrsti so to sami tranzistorji. Na tem področju je razvoj zelo hiter in proizvajalci, ki hočejo ostati v stiku s tržiščem zelo hitro menjujejo tipe tranzistorjev. Zato se zastavlja vprašanje glede ohranjanja tranzistorjev tako dolgo v proizvodnji kot je življenjska doba oddajnikov. Ta se giblje med 15 in 20-timi leti, medtem ko se tranzistorji menjujejo v dveh do treh letih. Zato so zaenkrat elektronke še v prednosti. Sami pa se kljub temu razvoju v tej smeri niso odrekli. Nenazadnje so v tej smeri dobili podporo tudi s strani Siemensa, čeprav proizvaja elektronke. Fakturira:;« rc-a 1:- ■:ja 1965 v 05' s/. Letr.i [Izvršitev Indeks izvršitvi- ; tok,.:/. [letni 7 asi juhj Ijuiij 7 aes 89 1 aes.68 let.pl p:.7 $ .9/86 • 11. prbjs: ! 239,012,506 69,918,656 21,295,135 [ 31,979,901 97,130,795 11,(27,059 4! 139 15C s >3 12. KM 1 99,356,05' 33,588,137 8,395,39'. 11,(93,(75 36,923,346 5,818,-39! 37 110 137 635 13. MK 1 80,000,055 19,912,700 3,616,700 12,365,673 45,1(1,037 5,291,(01 57 228 3(2 85: It. NK 1 216. IKO 1 580,806,003 157,310,930 35,169,500 [ 48,112,632 218,092,72; 30,152,957 38 139 137 716 116,1. AVTOMATIKA 1 217,161,008 62,106,000 12,330,000 [ 21,201,378 85,821,790 12,553,059 40 136 172 681 116.2. ČRPALKE 1 188,982,000 51,361,900 13,888,000 ! 17,386,(57 72,138,430 8,996,832 38 145- 125 802 116.3. ITAK 1 60,915,000 19,855,000 5,090,700 [ 6,630,881 27,357,803 4,258,220 31 138 130 612 116.4. SKIP 1 93,718,000 23,988,000 3,860,800 [ 2,893,916 32,774,698 4,6(1,815 35 137 75 706 117. 1 LIVAR 1 162,657,000 166,068,373 47,002,693 1 (7,849,062 179,1(7,319 26,272,652 39 108 102 682 117.5. LSNL 1 271,766,000 101,766,000 29,000,720 [ 29,325,102 108,5(0,699 16,116,801 <0 107 101 673 117.6, TA ! 95,166,000 30,(66,503 10,000,600 [ 10,106,336 35,052,575 3,623,675 37 115 101 967 117.7, VIPO 1 27,930,000 10,(30,033 2,000,600 [ 2,378,776 10,536,661 2,666,735 33 101 115 395 117.8. LBK ! 61,195,000 23,(06,373 6,000,773 [ 6,038,848 25,017,381 3,865,24: 39 127 101 6(7 116. KLIMA 1 253,111,200 77,595,205 20,315,000 : .21,992,325 83,891,179 13,013,284 33 108 108 613 118.9. IP 1 111,667,700 (1,323,700 11,591,000 , 13,3(6,(11 47,812,205 7,188,13! 33 108 115 665 118.10. M? 1 108,716,500 33,266,505 8,721,000 [ 8,645,914 36,081,974 5,855,152 33 105 99 616 119. IZIP 1 253,276,033 71,872,910 15,885,305 11,825,596 86,595,676 11,282,753 34 116 93 768 119.11. m ! 110,000,333 39,000,028 9,000,00? : 9,207,565 (6.5(7,273 3,628,946 33 i:: . 152 1283 119.12. MARK 1 26,8(6,305 8,762.103 2,085,005 ' 2,(36,187 9,720,032 1,(59,428 36 L. 117 666 ;19.13. PB 1 51,600,003 9,501,000 3,200,005 1,503,325 11,664,616 1,844,257 23 <7 632 T8-H. TEM i 12,780,53: 7,190,910 900,005 997,964 7,402,395 1,690,567 58 1C? 111 <36 >19.15. ALCE : 22,050,000 10,(05,005' 700,055 680,555 11,261,365 2,659,553 51 1C6 97 <23 1 CK 1 1,132,000 2,371,000 333,000 966,57! 3,(12,620 836,263 83 1(5 290 <12 1 SC : 3,ioo,ooc 392,330 172,80? 183,069 838,687 105,(02 27 214 106 796 1 PD : 1,215,000 715,000 200,005 381,901 626,365 165,322 52 88 191 37? i IKP 3,183,591,131 ;,C»,2: . ;0 267,651,095 312,5(1,961 1,277,067,64= 183,837,54: (0 12! 117 69r ije; daj ji de' zf rev ;t0' isib' jski| ‘lo- ža na: irnij >ati ;ih. šil- go, >ek i°. ŠeK Tranzistorski oddajnik je tako že ena od razvojnih usmeritev, kot pravijo, so že začeli razmišljati o najugodnejši varianti, navezali pa so tudi stike z nekaterimi proizvajalci tranzistorskih stopenj. Nedvomno pa je v tem času pred njimi še en pomemben korak pri izpolnitvi obstoječega oddajnika. Vse bolj se namreč uveljavlja mikroprocesorska kontrola delovanja aparature. Kot so sami povedali, zanje ne pomeni novosti, saj imajo že izdelan osnutek o načinu tovrstne kontrole. Na naslednjem sejmu bodo lahko, če ne še prej, predstavili tudi ta del elektronike na svojem oddajniku. Novost je tudi pri močnostnih Ojačevalnikih, kjer se vse bolj uveljavljajo močnostni ojačevalniki z elektroniko, kajti le-ta vpliva na zmanjšanje porabe CATV Po svoje zanimiva je bila predstavitev kabelskih sistemov, ki jih seveda niso razstavljali, pomembna pa je bila razstava za nadaljnje usmeritve v njihovem lastnem razvoju. Nedvomno je prišlo do precejšnjih sprememb, pravijo, čedalje bolj je opazen trend v digitalnem prenosu signala po optičnem kablu. Optični kabel povečuje zmogljivosti kabelskih razvodov in sistemov in odpira možnosti za priključitev nekaj stotisoč priključkov na večjih razdaljah. Naslednja usmeritev je vse bolj množično pojavljanje opreme za dvosmerni kabelski razdelilni sistem, ki poleg prenosa signala omo»r>^= ---- . picnos ne- katerih informacij v obratni smeri. Skratka gre za informacijsko zaključenost, ki pomeni novo kakovost v ponudbi. V Telekomu v tem času zaključujejo razvoj sistema, ki omogoča dvosmeren prenos informacij. Razvoj optičnega kabla se še ni začel. Predvsem je pri tem vpraša- Montreux ljivo tržišče, saj pri nas še niso opazni trendi za vzpostavljanje tako velikih sistemov. Nedvomno pa sledijo vse večji profesionalizaciji opreme, kar je usmeritev pri vzpostvljanju večjih sistemov. Na področju satelitske televizije, ki je sestavni del kabelske, je najbolj prisotna usmeritev po povečevanju števila kanalov, kjer ni moč zaostajati. Studijska tehnika Kot svojevrstno zanimivost so mi sogovorniki na kratko predstavili dosežke sodobne tehnologije na ostalih področjih, ki se ne dotikajo neposredno njihove dejavnosti. Kot so povedali, so naravnost fantastični skoki opazni na področju studijske tehnike, kjer so se w __ zmogljivosti neverjetno povečale. Skratka tzn. hifi tehnology ne pozna meja. Opazno je tudi, da je v svetu velikost ekrana za reprodukcijo slike vse manjši problem. Tako so se že pojavili ekrani v obliki displeyev za množično gledanje. Reprodukcija slike se vse bolj približuje filmski reprodukciji. Tako ni več daleč čas, ko bodo filme snemali na magnetoskop-ske trakove. Evropa 92 Čeprav je bil sejem v Švici in bo še naprej ostal tam, nas je kljub vsemu zanimalo, kje je Telekom pred letom 92. Ivan Resnik pravi, da kot proizvajalci od-dajniške opreme ne zaostajajo za evropskim razvojem, zato tudi ne bo problema plasmaja. Resda so pri oddajnikih odvisni od proizvajalcev določenih komponent. Vendar gre v tem primeru za svetovne proizvajalce, kar jim lahko omogoči le večjo vpetost na evropsko tržišče. Na vseh ostalih področjih je zaostanek nekoliko večji. Vendar, kot ocenjuje, na razvojnem področju ni problemov in so sposobni gati Pvrn«''-1- _ - uuov ______,v,HaKe zahteve in iti v ko- rak s svetovnim razvojem. Gledano malo širše pa bi se glede na zahteve tega tržišča morali malo bolj agresivno pripravljati tudi v ostalih delih-tovarne, predvsem v proizvodnji in prodaji. No, v proizvodnji so narejeni že prvi koraki, saj so začeli z nabavo nekaterih novih sodobnih tehnoloških linij. J. VOTEK EKO Kontejnerska biološka čistilna naprava Zaradi vse izrazitejše ekološke krize postaja problem onesnaženih voda vse bolj pereč. Na področju čiščenja odplak se torej odpirajo široke razvojne perspektive. Veliki sistemi za čiščenje odpadnih voda so že dobro poznani, problemi se pojavijo pri manjših količinah komunalnih ali industrijskih odplak. S spremljanjem domačih in tujih dosežkov smo razvili kontejnersko čistilno napravo različnih velikosti od 50E do 1000E. Pri čiščenju odpadnih voda danes uporabljamo več različnih postopkov biološkega čiščenja: lagune, rotacijski in drug biodi-ski, aktivno blato... Čiščenje v naši napravi poteka v celoti biološko brez dodatkov kemikalij s pomočjo aktivnega blata. Za čiščenje izkoriščamo naraven proces samočiščenja, ki ga je sposobna vsaka voda. V napravi je ta proces mnogo hitrejši in intenzivnejši, kar dosežemo z uvajanjem kisika v prezračevalni bazen ter z ustvarjanjem optimalnih pogojev za razvoj adaptiranih mikroorganizmov v aktivnem blatu. Flokule blata sestavljajo drobci organskih snovi z velikim številom mikroorganizmov. Flokule adsorbirajo in absorbirajo organske snovi iz vode, ki jih nato prisotni mikroorganizmi uporabljajo za hrano. Naprava je umeten ekosistem z veliko gostoto biomase, ki izkorišča odpadne organske snovi za pridobivanje energije in tvorbo sebi lastnih snovi. Opis tehnologije Napravo sestavljajo štirje elementi: črpališče, primarni usedalnik (Emšer), aeracijski bazen in sekundarni usedalnik. Odpadno vodo s kanalizacijo dovajamo do črpališča, kjer jo potopna ali polžasta črpalka črpa v primarni usedalnik. Tu se mehansko očisti, usedajo se večji neraztopljeni delci. Usedalnik ima dva dela: zgornji usedalni del in spodnji depo za mulj. To je klasična varianta tega elementa, uporabna za tipske kontejnerje. Pri večjih napravah je boljši peskolov in odstranjevalec maščob, saj pri napravah nad 500E Emšer zavzema več kot polovico naprave. Mehanski stopnji sledi biološka v aeracijskem bazenu. S pomočjo turbine ali kompresorja dovajamo kisik in hkrati mešamo mešanico blata in vode. Ta element je najpomembnejši del naprave, saj tu poteka biološko čiščenje in se ustvaija občutljivo ravnotežje med rastjo mikroorganizmov in sestavo odpadne vode. Iz aera-eijskega bazena teče voda v sekundarni usedalnik, kjer se aktivno blato useda in bodisi vrača v aeracijski bazen ali pa v depo mulja v Emšerju. Mulj odstranjujemo dva do trikrat letno (cisterna) in ga pošiljamo v nadaljnjo predelavo ali pa ga uporabimo kot odlično gnojilo. Očiščena voda teče v odvodnik in ni več nevarna za okolje, saj vsebuje pod 25mgBPK5/l organskega onesnaženja. Sistematika Naprave različnih velikosti sestavljamo iz tipiziranih enot, ki jih spajamo v funkcionalno celoto. Možne so velikosti v razponu od 500-1000E. S pomočjo računalnika smo izračunali vse velikosti KBČN, velikosti sestavnih elementov, ustrezno količino kisika, hidravlične obremenitve in efekt čiščenja pri različnih obremenitvah. Na podlagi tega predlagamo naslednje velikosti kontejnerskih bioloških čistilnih naprav: 50-125-200-250-315-400-500-630-800-1000E. Kontejnerske biološke čistilne naprave lahko uporabljamo za čiščenje komunalnih odpadnih voda in odplak iz različnih vej industrije: živilska industrija, živinske farme, papirna in celulozna industrija, usnjarska, tekstilna, petrokemična industrija, klavnice ipd. Zelo primerne so tudi za hotele in turistična naselja, saj je možna namestitev več manjših enot, ki jih po potrebi priklopimo na sistem (sezona). Čas zagona naprave je zaradi velikosti kratek. Princip čiščenja tolerira nihanja v količini odplak in ga je možno prilagajati z uravnavanjem količine aktivnega molja v napravi. Kontejnerska čistilna naprava v Pekrah Aljaž Sancin KMETIJSKI SEJEM VINSKI SEJEM Si Šampioni sejma Če sodimo Panonijino uspešnost po sejemskih medaljah, je to zagotovo ena najbolj uspešnih organizacij med proizvajalci kmetijske mehanizacije. Do določene mere je to tudi res, saj vsa strokovna javnost priznava Panonijim strojem visoko kakovost, celo evropsko in svetovno raven. Gledano po poslovni plati, v mislih imam seveda njeno poslovno uspešnost, pa je slika povsem drugačna. Upajmo le, da ne najbolj tragična. Panonija je bila na letošnjem radgonskem kmetijskem sejmu razglašena za šampiona sejma. To je priznanje, ki ga sejem podeljuje najbolj uspešnim razstavljalcem na sejmu, torej tistim, ki so predstavili najVCČ ™?vitet v času svojega razstavljanja na sejmu. Rečemo lahko, daje Panonija upravičeni dobitnik tega iasksvrgB n=doY2. S2J se vsako leto predstavlja z novimi in izpopolnjenimi izdelki. Samo letos so predstavili tri prototipne izdelke in t. i. ekološko linijo skupaj z Živinorejsko veterinarskim zavodom iz Murske Sobote. Novosti Kot sta nam povedala komercialni direktor Milan Balantič in vodja domače prodaje Danilo Kalamar, so letos poleg standardnega programa sejalne tehnike in priprave tal predstavili še polniiuG linijo za vinogradnike in kletarje, ki je vzbudila med obiskovalci največ zanimanja, in ki jo bodo izdelovali v kooperaciji z zahodnonemškim partnerjem Clemensom. Poleg tega je bil zanimiv še stroj za čiščenje drenažnih cevi na melioriranih področjih ter traktorska škropilna tehnika. Skratka, izredno razvejan program z vrsto izdelkov. Po ocenah naših sogovornikov je teh izdelav že kar preveč. Pa ne zaradi oredvsem nezanimivosti amu=- . zaradi majhnih serij, zato sc upravičeno zastavlja vprašanje programske selekcije. No, poleg Ekološki program sije z zanimanjem ogledala lokalna partijska garnitura razstave so sejem, ki je neke vrste hišni sejem Panonije (mislim seveda glede na lokacijo in bližino tovarne), so ga izkoristili za pogovore s poslovnimi partnerji, ki so se skorajda vsi zbrali na sejmu. V času seima je bila po besedah Milana Balantiča podpisana pogodba z italijanskim part-netjem Pegoraro za izdelavo diskov in korit za diskasto kosilnico. Za to imajo v Panoniji že izdelana orodja. Paralelni razvoj Paralelni slalom je že od samih začetkov smučarskega cirkusa uveljaviti projektni način vodenja z jasno določenimi pravili igre. Na nek način se je to pokazalo na sami predstavitvi na »paralelnem« štantu, kjer je Panonija predstavila vse svoje izdelke iz tega programa za racionalno in ekološko primernejšo obdelavo tal, strokovnjaki ŽVZ-ja pa so k temu dodali svoj strokovni deL S pomočjo video posnetkov so namreč prikazali vse faze razvoja rastlin in obdelave tal. Pre-zentacija na zares visoki ravni. Nenazadnje. je vzbudila veliko pozornost pri samem kmetijskem ministru Stevu Mitjaniču Trženje »paradna disciplina« ob zaključku tekmovanj. Po koluarjih se sliši, da tudi v Panoniji razvoj-niki vozijo paralelni slalom. Na eni strani se o besedah škodoželjnih opravljivcev pojavlja t. i. oficielni razvoj, na drugi pa vzporedni, sicer formalno nepriznan razvoj, ki sta začela svoje dirko po strmini navzdol. Sicer, če bi ostali na ravni škodoželjnih opravljivcev, bi temu celo verjeli, kajti, na sejmu so Pa-nonci tudi tako nastopili, na dveh štantih namreč. Eden je bil uraden, torej standardni Panoni-jin in drugi »paralelen« pri ŽVZ-ju. Naj bo kakorkoli že, pustimo šalo ob strani, pa tudi za škodoželjne obrekljivce se ne bomo naprej menili. Preprosto, je le tako, da se v Panoniji, morda ravno skozi program t. i. ekolo-L —"'onia. ki smo ga po- 3„v5,a KiCnu.,— drobneje predstavili, pGSlCJČČ skozi sodelovanje z ŽVZ-jem Tehnomont in Panonija in podpredsedniku ZlS-a Živku Preglu. Gledano tako ali drugače, je projekt zaživel, žalostno je le to, če se povrnemo (kljub vsemu k prej omenjenim dobrohotnim obrekljivcem), da v Panoniji še ne razumejo, kaj je projektno vodenje. Zato se bo slalomska dirka verjetno kar nadaljevala. Tisti, ki ste dolgoletni spremljevalci osrednje pivske fešte pri nas, namreč vinskega sejma, ste bili verjetno letos nekoliko presenečeni. Namreč sejem ni bil več tista nekdanja »fešta«, ko bi kar mrgolelo obiskovalcev, ki so jih vino in razstavljeni vzorci kaj malo zanimali. Za njih je bilo pomembno dogajanje za halami Gospodarskega razstavišča, kjer so bili osrednja atrakcija poceni »narodnjaki« z vseh koncev Jugoslavije z že ustaljenimi »specialitetima sa roštilja«. No, letos ni bilo tako, zato je bil tudi vrvež temu primemo manjši. Skratka sejem je ubral drugačna pota. Dvignil je svojo raven. Žal po spremljanju ifi poznavanju Panonije že od prej ugotavljam nekaj, da kljub že tolikokrat izrečenim besedam, kot je dober program, tej organizaciji le nekaj manjka. Zdi se mi, da ji manjkata pravi marketinški pristop k trženju in agresivna propaganda. Glede na program in na čase, v katerih se nahajamo, mislim na totalno zasvinjanost našega okolja - enostavno niso sposobni agresivno ponuditi svojih prednosti, ki jih imajo ravno pri obdelavi zemlje. Ne vem, ali jim primanjkuje znanja, v veliki meri je veijetno tako, ali pa denarja, seveda ga. Toda to so izdatki, ki bi se kljub vsemu obrestovali. Zastavil si bom samo nekaj vprašanj in tudi nanje odgovoril. Poglejmo, že lansko leto so agronomski strokovnjaki začeli opozarjati na probleme s podtalnico in vdora pesticidov vanjo. Žal, kot kaže, teh spoznanj v Panoniji bodisi ne spreminjajo, ali -~ .Vrv, 7,1 ;;C nepomembna, pa sc jim .—j * Toda prepričan sem, da so še kako pomembna za agresiven nastop na trgu. Nadalje je stroka opozorila, da raste potreba po konjih na obdelovalni zemlji (mislim na traktorske konjske moči seveda), ker je zemlja že preveč stlačena. Tudi to je nepomembno dejstvo kljub sodobnim linijam, ki zemljo razbremenjujejo. Žal je vrsta neizkoriščenih možnosti, ne glede na blokira-joče možnosti trgovskih monopolov s pomočjo katerih bi bilo moč najti stik s kupcem. T. i. demonstracije so sicer učinkovite, vendar preživete za današnji čas. Nenazadnje, kdo je imel poleg tistih, ki so prišli na štant ŽVZ-ja in Panonije, lahko v zelo kratkem času pred seboj vse prednosti in učinke ekološkega programa, če ga pogojno tako imenujemo. Kljub težavam, bi le bilo potrebno razvezati mošnjiček in izkoristiti medije ter seznaniti javnost z efekti, ki so že vidni. Demonstracija je še zmeraj neke vrste negotovost preizkusa ene faze, ki še ne jamči uspeha. Toliko morda v razmislek, ne v poduk ali bi bila lahko Panonija s svojim že tolikokrat potrjenim dejstvom v programu tržno uspešnejša. J. Votek Oprema za kulisami Sejem, kot se za vinskega pač spodobi, je bil v prvi vrsti namenjen vinu ir. ms!2v.' ter pokušini le-tega. Poleg razstave šo ga spremljale nekatere predstavitve in strokovna srečanja vinarjev. Bolj v ozadju pa so se pojavili tudi proizvajalci opreme. Poleg sodarjev, ki so nastopili že bolj kot etnografska atrakcija na osrednjem prostoru pred vhodom v halo B. Kot rečeno, so bili proizvajalci opreme potisnjeni »za kulise« osrednjega dogajanja v halo A. In še tu se je postavila v ospredje Tovarna polnilne opreme iz Radenske s svojo roko na srce, že zastarelo polnilno linijo. Medtem; ko SO se ostali razstavljale! vrteli okoli tega, Avtomatizacija v vinarski industriji S programom s področja avtomatizacije v vinarski industriji se je predstavil Tehnomont. Razstavljali so naprave za jemanje vzorcev mošta, avtomatske naprave za merjenje sladkorja v moštu, sistem za obdelavo podatkov pri prevzemanju grozdja, števce za merjenje pretoka vina, zvezne in točkovne merilnike nivoja v cisternah, avtomatske CIP sisteme, naprave za avtomatsko pretakanje vina - komandne plošče, merilnike motnosti in naprave za avtomatsko reguliranje fermentacije, stabilizacije in pasterizacije. Čeprav je bila osrednja pozornost namenjena vinu in kljub manjšemu obisku, kut je bilo to v preteklosti, vsaj v začetnih dneh sejma, je bilo zanimanje obiskovalcev za razstavljeno opremo sorazmerno veliko, sta nam povedala predstavnika iz Tehnomonta inž. Marjan Savič in Andrej Češnovar. Nedvomno bo predstavitev na sejmu pomenila določen odziv s strani kupcev. Ne glede na osrednjo pozornost vinu, sta menila, da se kljub vsemu splača predstaviti na sejmu, ker je to glede na lokacijo skorajda najcenejša predstavitev. Sicer pa razstavljeni izdelki in informacije o sistemih zagotavljajo. da gre za vrhunsko opremo, ki so jo v TelinoniGlU" v glavnem sami razvili, nekaj pa je izdelujejo v sodelovanju z zahodnonemškim partnerjem. linij pripravljena za meritev. P operaterjevem zagonu se vzori spusti v merilno posodo, kjer s jy opravi meritev. Rezultate j|te možno odčitavati na posebne^ instrumentu, možno pa jih JfcL tudi izpisati na tiskalnik. PolelVjjj avtomatskega krmiljenja j^g možno še ročno krmiljenje si^ stema za komandnim pultoič,^' Znotraj tega sistema so zajetij v veliki meri skorajda vsi izdelki so jih razstavili. la Panonija ^ Že na kmetijskem kj*ik; so prav tako razstavljali polniln^j« linijo za manjše vinogradnike, j^Pr ffSc *n postavitvi vsaj »navideznega paradnega konja«. Letos sta na sejmu s svojo opremo za vinogradnike sodelovali tudi dve IMP-jevi organizaciji: Tehnomont in Panonija. Po ocenah poznavalcev sta se predstavili z zelo zanimivim programom, ki ni le vzbudil zanimanje obiskovalcev, ampak je po sejmu pričakovati precejšen tržni odziv. Tehnomont na vinskem sejmu || ■ - < t- si “ 7T ta vzbudila veliko zanimanje. Nš>os vinskem sejmu so se predstavi^ z že omenjeno polnilno linijo iibre s škropilno tehniko skupaj z JGol klotehno. Nastop z Jeklotehn^j, feklotehnajšiij Polnilna linija Avtomatski sistem za zajem vzorcev mošta Pri črpalki, ki so jo prav tako razstavili za prenos mošta, je vgrajen ventil za jemanje vzorcev s čistilcem. Vzorec potuje po cevki preko vstopnega zapornega ventila v vmesno posodo. Po pripovedovanju Marjana Saviča je vstopni ventil krmiljen časovno tako, da se nabere povprečni vzorec. Ob začetku mletja vsake sarže sistem avtomatsko izpere sledi predhodnega vzorca s trenutnim prvim vzorcem. Ko je mletje končano, se prižge signalna lučka, ki javi, da je ena od pa m vil ntlltij namreč generalni zastopnik taK^od Holderjeve škropilne tehnikelV°. kot tudi polnilnih linij za manjŠe*eF kletarje, ki jih izdeluje zahodno-6^ nemška firma Clemons0 Z obema omenjenima firmama , ima Panonija sklenjene koopera-7* cijske pogodbe. Kot je znano program malih nahrbtnih motoi 1 nih škropilnic poteka v Panonii že poldrugo leto. V tem času pa zaključujejo z osvajanjem in raz -vojem elementov za prej omenjeno linijo, ki jih bodo izdelovali v Panoniji. Po besedah tov. Gorčana, ki dela na razvoju teh elementov, bo Panonija za začetek začela z izdelavo etiketirke, polnilca in zapiralke steklenic-Ponujali pa bodo seveda celotno linijo. Prav tako je bilo zanimanje vinogradnikov za predstavljeno novost zelo veliko ne samo kletarjev, ampak tudi gostilni;^ čaijev, ki so pripravljeni nabaviti|| podoben stroj za polnjenje ste-|j| klenic. Sicer pa računajo, da bi S po odzivnosti in tržnih raziska-"" vah od novembra naprej, ko naj bi začeli s proizvodnjo, lahko>ds prodali okrog 100 polnilnih linij letno- J. Votekf p -------------------------------------h j BLISK »Špengleraj« V dobri veri, da bom lahko kaj več zapisal o tehnologiji in montaži le-te v živilski industriji v ljutomerski mlekarni, mi je žal to padlo v vodo, kajti naletel sem na nekaj betoniranih nosilnih stebrov in to je >ilo vse, čeprav bi morala biti zadeva po terminskem planu že »korajda pod streho. Tako mi ni preostalo nič drugega, da sem se po »svetu bliskovcev še enkrat podal nazaj na levi breg Mure in se istavil v vasi neposredno ob reki Muri - v Rakovcih. V tej vasi se je lamreč vse vrtelo okoli nove šole. Pa kaj bi o šoli. Šola, kot šola pač, klavnica za oblikovanje možganov, boste rekli. Jasno po tehnološki »lati torej nič zahtevnega. Zato pa je bilo gradbišče prve faze toliko »olj zanimivo, ker so bliskovci poleg ostalih instalacijskih del oprav-jali vsa kleparska in izolaterska dela. Poleg prve faze, ki je nadzidava že obstoječega objekta, de-ajo Bliskovi monterji tudi na irugi fazi, ki pa bo zaključena »koli 1. novembra. Peklenska streha V zgradbi je bil precejšnji vr-rež, saj so vsi hiteli s svojimi ieli, da pač ne zamudijo rokov. nii Proizvodnja brez odsesovalnih nap jektant, dosegli. Morda bi bili rezultati lahko boljši, če bi se vlagatelj odločil tudi za sistem hlajenja in dovod svežega zraka. Kljub temu pa so se razmere bistveno popravile, saj so se delovni pogoji izboljšali že z vpiho-vanjem zunanjega zraka in z odvajanjem toplega zraka preko odsesovalnih nap. Ko ste prišli, ste videli, da so ravno opravljali meritve. Zunanja temperatura zraka, kot sva lahko videla, je bila 30 stopinj Celzija, izpihovali pa smo topel zrak (60 stopinj Celzija). To že dovolj zgovorno priča, da so se s sistemom pre- rali že v enem delu proizvodnje navadnih žarnic v tri metre visoki hali. Oprema je v glavnem vsa Montažina. Za konec je Marjan Plešivčnik dodal, da so za uspešno opravljena dela v predvidenem roku najbolj zaslužni prav gotovo monterji, ki so premoščali vse težave, ki so nastajale iz takšnih ali drugačnih razlogov. Druga faza Mariborčani so že podpisali pogodbo za dobavo opreme in montaže v drugi fazi naložbe v TEŽ-u. TEŽ gradi novo proizvodno halo, ki je podaljšek proizvodnje fluroescentnih svetil. Tu bodo montirali vse strojne inštalacije s prezračevanjem. Vgradili bodo klima omaro s 400 tisoč kubičnimi metri pretoka zraka na sekundo, 4 centrale, kotlovnico, strešne ventilatorje. V kotlovnici so predvideni ventilatorji za hitro proizvodnjo pare za tehnološke potrebe, spiralni izmenjevalci toplote in razvod tehnoloških plinov. Parni vlažilci so vgrajeni že v prvi fazi. Sicer pa bomo več o teh delih pisali v eni od naslednjih številk Glasnika, ko bodo dela v »špici«. nape nad gorilci ■^f prvi fazi so se v TEŽ-u odločili -----S prenos enega dela proizvedle iz ene hale v drugo. Vendar I bila pred selitvijo proizvodnje hjna tehnološka obnova obsto-tak- P°j 8' Poprav je tudi to možno, vendar ' -cit ki* vlagatelj finančno prekra-,naJ.Jk. »v tej fazi smo montirali a c6011"3!0 2 roter ventilator-zr hr ’ k' daje možnost izkoriščali-)11^ Vpadne toplote. Bolje re-1 .n. montirali smo eno od prvih aJ |pih toplotnih central SRKC kai 19°0. ^a 'ma vgraien osnovni ars, 15'tilator, rekuperativni izmenje-’.ta _ ,alec toplote, tlačni ventilator, lina falec za