LETO VI. / ŠTEV. 35 KRANJ, 29 AVGUSTA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI URED*Nljf"SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475: TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO l LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Odstranili bomo ostanke birokracije Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Edvard Kardelj na Jesenicah Pred jesenskimi volitvami v Zvezno ljudsko skupščino Pravice in dolžnosti ljudskih poslancev V zadnji številki našega li- V drugem delu so navede- kolikor to zahteva okrajni ali nih kolektivov. V imenu zbra- ne in valjarne na Javorniku. Podpredsednik Zveznega iz- nih so tov. Kardelja pozdravili V kmečki sobi tovarniške ka- sta smo govorili o določbah ne pravice in dolžnosti vseh mestni zbor, obvestiti ljudsko vršnega sveta in član CK ZKJ tov. Milan Kristan, predsednik zine se je zbralo okoli sto ljudi, načrta novega volilnega zako- treh skupin poslancev, ki so skupščino, pa če se tudi on tov. Edvard Kardelj j,e v pe- OLO, Viktor Ropret, ravnatelj predvsem zastopikov delovnih na, ki se nanašajo na volitve izvoljeni v zvezno ljud. skup- sam s tem ne strinja. Prav ta- tek popoldne obiskal Jesenice, jeseniške Železarne, Ivan Ber- kolektivov, ki so tov. podpred- poslancev v Zvezni zbor Ljud- ščino, to je poslancev, ki jih ko mora potem obvestiti o- Pred jeseniško Kazino so go- toncelj, org. sekretar OK ZKS sedniku stavili vrsto vprašanj ske skupščine. Danes pa bomo izvolijo v zvezni svet državlja- krajni ali mestni zbor o miš- sta pričakali Mevilni javni de- Radovljica in drugi, ki go v zvezi z novimi uredbami in omenili glavna določila v na- ni okraja in mesta, poslancev, ljenju in odločitvi ljud. skup- lavtci radovljiškega okraja, spremljali tov. Kardelja skozi predpisi, ki jih pripravlja zvez- crtu novega volilnega zakona, ki so izvoljeni iz republiških, ščine o ttem vprašanju, predvsem pa zastopniki delov- nove obrate jeseniške železar- ni izvršni svet. ki govorijo o pravicah in dolž- pokrajinskih in oblastnih zbo- Ljudski poslanec zbora pro- V svojih uvodnih besedah je nostih zveznih ljudskih poslan- rov in poslancev, ki so izvolje- izvajalcev zvezne ljud. skup-tov. Kardelj dejal, da želi pred- cev ni v svet proizvajalcev. ščine ima iste pravice in dolž-vsem slišati mnenje ljudi iz p'rvf cien načrta navaja, da Poslanci zveznega zbora in nosti v odnosu do okrajnega proizvodnje o novih uredbah in so poslanci, izvoljeni v Zvezno zbora proizvajalcev, izvoljeni v ali mestnega zbora proizvajal-gospodarskih ukrepih, ki so ljudsko skupščino, politični okraju odnosno v mestu, do- cev, kot jih ima poslanec v zve-važnega pomena za nadaljni predstavniki delovnega ljud- bi jo pravico odbornikov okraj- znetm zboru do mestnega ali razvoj našega gospodarstva, stva odnosno proizvajalcev o- nega odnosno mestnega zbora, okrajnega zbora. Dejal je, da je nas gospodar- kraja in mesta, v katerem so v katerem so bili izvoljeni. Tretji del načrta o pravicah ski sistem pokazal solidne rer- izvoljeni. Poslanec je dolžan, da v o- in dolžnostih poslancev v okr. zultate, ki so dali izreden ugled Načrt nadalje razdeli pra- krajnetm odnosno ' mestnem ali mestu pa govori o konkret-Jugoslaviji v svetu. Toda dose- vj,^ ^ dolžnosti zveznih po- zboru svojega volilnega okraja neI11 stiku poslancev z volivci, danji uspehi nas ne smejo slancev na pravice in dolžno- poroča o svojem delu in delu Zvezni ljudski poslanci imajo uspavati. Vsi moramo gledati sti, ki jih imajo v zvezni ljud- zveznega zbora in skupščine, pravice in dolžnosti, da v o-tudi kritično in nikoli ne sme- Ski skupščini, nadalje v ljud- Okrajni in mestni zbor sta kraju in mestu spremljajo iz-mo biti zadovoljni s tem, kar gkem odboru okraja ali mesta dolžna, da na predlog ljudske- vajanje samoupravljanja de-smo dosegli. odnosno v predstavništvu ljud- ga poslanca stavita na dnevni lovnega ljudstva, svobode in Naš gospodarski sistem je ske republike, avtonomne po- red njegovo poročilo. Prav ta- pravice državljanov, izvajanje pokazal še celo vrsto slabosti, krajine in avtonomne oblasti ko pa imata pravico, da od zveznih zakonov, drugih od-Nove uredbe pa imajo namen in končno v okraju ali mestu, narodnega poslanca zahtevata ločb in ukrepov zveznih orga-odpraviti te napake in izpopol- V zvezni ljudski skupščini obvestila o vprašanjih, katere nov oblasti, spoštovanje zakoniti naš gospodarski sistem. ima vsak ljudski poslanec zvezni zbor odnosno skupšči- nov in zakonitosti, splošno po-Tov. Kardelj je dejal, da je pravico, da predloži v pretres na pripravlja ali proučuje. O- litično stanje, kakor tudi, da bistvo novega gospodarskega in odločitev zakon ali drug krajni in mestni zbor lahko spremljajo druga vprašanja, sistema v tem, da odstranimo predpis, za katerega sprejem stavita na dnevni red celo pre- važna za gospodarski, kulturni še preostale ostanke birokrati- je pristojna skupščina. V zve- tresanje posameznih vpra- in socialni razvoj okraja ali zrna, ki izvirajo iz dosedanjega zi z delom poslancev v zvezni šanj v zvezi z zakoni in dru- mesta. Člani zveznega zbora sistema planiranja. Tak razvoj ljudski skupščini je navedeno gimi odločbami zveznega zbo- proizvajalcev pa spremljajo v je bil potreben, ker smo mora- še nekaj drugih določb, kate- ra odnosno skupščine, ki jih okraju ali mestu izvajanja sali najprej zgraditi industrijo, rih smisel je, da poslancu pripravljajo ali pa so že spre- moupravljanja proizvajalcev, Sedaj pa je treba izkoreniniti birokratizem, da se bodo tudi druge veje gospodarstva lahko razvile. Tov. Kardelj je obširneje govoril še o uredbi o razdelitvi bruttoprodukta, o bodoči investicijski politiki in drugih vprašanjih. V zvezi z delitvijo bruttoprodukta je tov. Kardelj de- omogočijo izvrševanje njego- jeti. Ljudski poslanec mora po njihovih socialnih pravic, izvr-vih pravic v ljudski skupščini, zaključkih tega pretresanja, v (Nadaljevanje na 2. strani) Misticizem na pohodu Kam je privedlo klerikalno mračnjaštvo vodiško občino Že lani je občinski ljud. od- kovnih šolah. Vse to je uvidel kotom glasovanja naredile ve- jal, da je tovarna z vsem po- bor v Vodicah sklenil, da zač- že prejšnji občinski odbor in s liko politično napako, ker niso slovanjem samostojna javna ne z zidavo nove moderne o- tem pravilno seznanil občane, pravilno izrabile te priložnosti ustanova, s katero razpolaga samletne šole. Dosedanje tri Člani množičnih organizacij so in aktivizirale članstvo pri u- diružba, delovni kolektiv z de- Sole (v Vodicah imajo tri raz- takoj pristopili k izbiranju pri- deležbi na glasovanju. Iz te lavskim svetom na čelu pa to- rede, v šenkovem turnu in v spevkov za gradnjo nove šole. bitke bi odnesle sigurno 659i varno upravlja. Tako bo delo Skaručini pa en razred) še Med (kmeti so zbrali 450 m3 zmago in potolkle nazadnja- delavskega sveta in kolektiva daleč ne ustrezajo potrebam lesa, Člani SZDL pa so se ob- ški občinski odbor, kar bi bilo podvrženo tudi kritiki ljudske- pouka, še manj pa v pogledu vezali prispevati v denarju in od velikega pomena za delovno ga odbora. Prav tako bodo ime- sanitarnih zahtev. Za vajence prostovoljnih delovnih urah ljudstvo. Izgovor, da so se gla- 11 veliko nalogo tudi zbori pro- nimajo nobenih učilnic in mo- 1,600.000 din. Opekarna v Vo- so van j a vzdržali samo zaradi izvajalcev, ki bodo morali po- rajo le-ti obiskovati šolo v od- idcah jtet obljubila pokloniti tega, ker se je njihovo članstvo lagati več pažnje dedavslkim daljenem Mengšu in št. Vidu. 100.000 zidakov, obrtniki in že enkrat za vselej izjasnilo svetom, da ne bodo tako zaprti Otroci Iz 16 vasi in naselij vo- zidarji pa bi opravili brezplač- za gradnjo šole na določenem sami vase, kakor se to često diske občine so v pogledu zna- na dela v vrednosti najmanj mestu, za kar so dali tudi svo- dogaja. Ob zaključku svojega nja močno prikrajšani. S tako 750.000 din. Okrajni ljudski j,e prostovoljne prispevke in izvajanja je tov. Kardelj dejal: pomanjkljivo izobrazbo še go- odbor jim je dal na razpolago delovne obveze, je slabo der Odbomiki« pa se niso povsem vse to bo omogočilo, da bo vas »podariti ne bodo znali, tudi 1,5 milijona investicijskih sred- janje nebudnosti nad reakcio- na Jesenicah je eden najbolj- zadovoljili z udeležbo volivcev s1stem dejanska osnova za u- ne bodo imeli možnosti za izu- štev, tako da bi z gradnjo 80*8 narniml težnjami manjšine. To m na Gorenlskem Ker se od- na zborih in sploh v sodelova- stvar janje prave socialistične čitcv Obiti in za nadaljne so- lahko začeli že letošnjo po- odsotnost naprednega dela ob- »KM-niki zavedajo svoje <>d-o- n ju z voljenimi organi Pri lllorale v naši skupnosti. lanje na gimnazijah m stro- mlad. Šolo bi po možnosti gra- fegov m udeležbi referendu- dili nekako v središču občine, ^ je mto spretno izkoristil Ugledni gost na obisku v železarni Jeseniški volivci razpravljajo o delu ljudskega odbora Ljudski odbor mestne občino Predlagali so kandidate Na razširjen' m plenumu OO sC je nekdo oglasil. Še malo do kamor bi tudi otroci iz naj bolj oddaljenih vasi imeli naj več 3 km hoda. mračnjaški klerikalizem — s predsednikom občine Fujonom na čelu in se podal v borbo za pridobivanje glasov. Na vo- vornostl in dolžnosti, je podan ljudskem odboru jc postavi j e- osnovnl pogoj za uspešno delo nih še nekaj komisij in svetov, odbora. <) tem zgovorno potr- ki prav tako uspešno ,/.{x>lnju- jujejo rezultati .sej in udeb žba jejo svoje naloge, na njih. V prvem polletju le- Pri sprejemanju družbenega ton ■ ii»wyprwaK) ouy<> uaeaezno. putuje uiruaiivi Komu- je ttfl v ponedeljek popoldne L>oiinsK.a aooro poznajo na je- : - . - uaiuiue lesmvuduiuiine cjemeuu) Od MM lb HklojMvv jih je l ,o i/, nalnih naprav, predvsnm pro- ,la jeKeni,caJh, so razpravljali o senicah in po ostalih krajih, >n zagotovile zanjo tudi mate- ^ klerikalcev do komlnformi- vršll 56, trije pa »o trajnejše- blomu preskrbe Jesenic z vodo, pripravah na bližnje volitve v pri ljudeh je priljubljen in že r1.^lna sredstva, m vendar z gtov> ki ^ ni wlo tffafa ^ ga anačaja. Za zadnjo sejo 281 Je predvidel tud* največ zvezno in republiško ljudsko seidaj je bil poslanec. Lahko * 'vvo J, v,Pi- , ^ nikdar na nobenih dosedanjih ljudskega odbora, ki jo bila sredstev In sire,- 15 milijonov skupščino in o volitvah v zbor rečemo, da je to svoje~poslan- ^ h ? i i u v voUtvah- Razgreti agiltatorji pnsl nedavnim pa je pmlsed- dinarjev. Kur se na Jesenicah prevajalcev. Člani plenuma nI vo tudi V redu izvrševal. Saj v v (Klican s ptcdsodniKom t u- Fl,jona Ko Se ra7jeteli po vsej nlk pripravil poročilo — pre- fra<11 ^lTW> več raznih objek- ^ pradVsem govorili o osnut- skoraj ni bilo zborovanja ali *™SSJ«2f ^U^SuJvSjT^ obeini in kdor nl hotel Priti na gl.vl dola za preteklo polletja tov. predvsem stanovanj. ,,o- voI11nega /.-ikona, katerega večji- prireditve, da. n« bi bil 'l!M.'"'' iLhSJ^SSSKL- 5 volišče, m zahtevali pooblasti- Tak je bil načrt množičnih je imel" ljudski" odbor 11 načrta je ljudski odbor polagal SZDL radovljiškega okraja, ki diskusije In vsi so bili za Ito. organizacij, k1 so za novo šolo lišče je prignal vse najbolj povprečno 80% udeležbo, največ pažnje ureditvi komu- ie bil v ponedeljek popoldne Dolinska dobro poznajo na Je- zainteresirale najširše množice temne reakcionarne elemente Potem ko so odborniki predi- ^udl večja potreba po je tx>lmačli dr. žun. (Razprav- navzoč tov. DoUnšek. Tudi za Hkutirab poi-oeiio, so sprejeli "klop za. sklicanj'' /-borov volivcev Zlx)i-i so bodo izvršili v toni tednu. Odborniki bodo to loto že dnigič položili obračun o svo- našo socialistično stvarnost.se i ' ,j, ™ ^ ' ±__„ ie snrva odločno unrl eradni 1o in volili namesto n^e^a- novele Hrtrt teSto- Marsikdo jim je tako nasedel nove soie. «otei je s tem za Jn pristaš občmskega od- njem prvi m polletju pa .so z,a čeli tu
  • "st;inov;injski problem, ki po-hiiihu, Id M,,Vl- predloge, kl ftt&i& ^ hou kričeč Organl-vnljkokrat v.elo koristijo odbo r" pri svojom delu. dobn pn! ni vodi. Naprti za vo- |jaij S() 0 na/;inu volitev tovariše Min>ta. Zlatnarja, Al- dovod so Izdelani, v teku pa ln metcxl1 kandidiranja, da ne blna Jensterla On Ivana Ber- so /e tudi pripravljalna dola. bi |)lPi i/A,a j,m ju kršili demo- tonl,"sl; raxjj»ravljall o družbenem na ne stanovanjski« Knuln.i'' ^rtu in proračunu ljudskega zarna Jesenice je v ta fond odbora mestne občine, SIcer na prispevala 50 milijonov din, zborih nI bdla zadovoljiva >wle- doloAaoi pa so že tudi zazi-ležba, bila pa je dobra di: ku da-lnl načrti. KlJa, ki jo dala vrsto koristnih l\> družbenem načrtu p rod v'-Pr.Nll(>gov Na posebni jo < 1 - r i i dohodek mesta je bil za ijudskj ihIInm- razpra.vl.tal <> ]»rvo po||ef j,, ptosezen z:L :'ko stvarnosti v Vodicah nameravali slaviti zmago i— pa so se , grdo ukani H. VeČina jim ni ^ i r° 0l£ nasedla, glasovanje s poobla- v Vodtcah, do kamor bi otroci ^ a J ^ na in iz najbolj oddaljenih vasi mo- ok ^ kaml8ija ga je rall hoditi ti km daleč. S tak- razveljavila, ker so ga izvedli šnim namernim sejanjem raz- na lgoljufiv nacin. dora med vodiške občane so na zboru volivcev izsilili sklep, Člani SZDL v Vodicah Ima- okraju 92% bruttoprodukta. Se je zbori volivcev, ki imajo edl- naj se glede prostora Izvede jo zdaj veliko nalogo. Obraču- pred tem pa bodo izvolili okr. ni pravico postavljati kandi- glasovanje, do katerega je te nati morajo z raznimi Fujoni, zbor (proizvajalcev, ki bo Stel date. Vedeti pa moramo še, da dni tudi prišlo. Cebulji, Sršeni ln podobnimi, H) članov. I »odo novi ljudski poslanci kož- odsotnost v oči me volivcev vo ki so i6 priključili naporom Odborniki so se pogovarjali izvrševali svoje naloge ker bo d1Ske občine, ki se močno za- delovnega ljudstva z name- tu.ll o ljudeh, ki naj bi prišli 1,1 "jih<>v.> poklicno delo. nimajo za gradnjo nove šole v ruym< đa w sleherno poli.Učno »»•'•dioi-ii, volivoev' in daiMi raj T, Na ta Tispeh vpliva v pottSV M kandidiranje. Ta- Tuda o kandidatih za svet središču območja občine, je n'ko naših polenih ljudi iz- kole so predlagali: zbrati jo proizvajalcev so se menili, ven-t;re.ba ljudi, ,ki bodo pravilno dar ImmIo o njih morali teme !»rlbajajo Odlbonilkl z odgovori predvsem rezultat |ew<>ntŠko že- l»re,| .sVoje volivce Mnogo teh lezarne, ki |e svoj dohodek pro bi'...... je bilo že ,u resnico- sogbi /a 11%. V lom pa so opravi ja 11 svojo funkcijo ln bo- ljiteje razpravljati prolzvajal- hih, nekaj pa jih Je ie v na- tudi pogoji za uspešno i^pol- do pristopni ljudem. Kaj ko bi cl samii, ker jih bodo le-ti vo- črt,, ni.\ iu| iiivstieijskih (M. imdliagali tov. Toneta Dolinska, lili. povzročila klavrno 35% zrna-go nazadnjaškega, občinskega koristih za svoje mračne cilje odbora, ki hoče zidati Solo'v ln na vsakem koraku ovirah Vodicah. SZDL in ostale mno- napredek socializma v svoji ■/m-ne organizacije so z boj- občini. ; i SMiE ju Iz malega raste veliko . . . »Remont mlinov** se je razširil v industrijsko podjetje Meaida je malo krajev v Slo- vati mlinske kamne iz umet- manjših, a potrebnih mlinar- veniji, ki bi imeli tako pestro nega kamna, ki so precej bolj- skih naprav, industrijo kot jo najdemo v ši od naravnih, saj je mogoče V dveh letih obstoja so na Domžalah. Kemična tovarna z ustreznim sestavom kamene novo montirali dva večja so- »Induplati«, Tovarna barv in mase doseči zaželene lastnosti, dobna avtomatska mlina, pri lakov, Papirnica, Tovarna sa- Po uspešnem eksperimentira- katerrih so tujega izvora samo nitetnega materiala, »Univer- nju so uspeli, da jih lahko ve- valjčki. Oba imata zmogljivost zal«, »Toko«, Lesno industrij- žejo in vlijejo v kalupe po po 30 ton dnevno. Tretjega, sko podjetje, usnjarna pri Us- poljubnih željah naročnikov, popolnoma novega, z zmogljl- Poslanec mora volivcem poročati o delu Domžale, industrijsko središče ljubijan. okoliškega okraja njarskem tehnikumu, »Alko«, to so močni industrijski obrati, ki izpričujejo zelo razgibano in pestro življenjsko rast. Pa še nekaj je v Domžalah, kar težko najdemo v naši državi, šele pred dvema letoma so ustanovili v Domžalah majhno, na pol obrtniško podjetje »Remont mlinov«, ki naj bi za prvo silo popravilo mline v okraju, posebno še, ker so bili ia-ti med okupacijo močno prizadeti. Od tega skromnega začetka so sposobni in podjetni domžalski popravijalci mlinov hitro napredovali. Popravili so vse mline v okraju in pričeli z montiranjem novih mlinov. Kmalu se bo »Remont mlinov« razširil v industrijsko proizvodno podjetje. V vsej državi ni bilo doslej tovarne, ki bi izdelovala mlinske kamne, pa tudi druge izdelke, ki jih potrebuje sodoben mlinski obrat. Mlinarji so morah vse to kupovati v tujini, za kar so plačali dragocene devize. »Remont mlinov« v Domžalah pa je že Izdelal prvo serijo razkladalnih polžev za žito, ki so napravljeni s tako industrijsko solidnostjo, da se bodo naši mlini mirno odrekli izdelkom iz tujine. Prvih sto domžalskih »polžev« so si že zagotovila mlinska podjetja iz Turčije. — Podje^ tje pa ne izdeluje samo teh proizvodov. Začeli so izdelo- Za naše ostarele in izrabljene mline pomenijo domžalski kamni resničen blagor. Ko bi le mogli zadostiti vsem naročilom, kajti tudi za te kamne je Turčija velik naročnik. .. Prav tako se je podjetje lotilo proizvodnje vozičkov, zajemalk in številnih vsakdanjih vostjo 12 ton, pa zdaj montirajo. Poleg tega so obnovili že 8 kmečkih mlinov. Za takšno mlado podjetje je ta bilanca več kakor ugodna, zlasti še, če pomislimo, da je v vsej Jugoslaviji samo še eno podobno podjetje in to daleč na jugu države. Nadaljevanje s 1. strani) šitev obvez, gospodarskih organizacij nasproti družbi, kakor tudi delo samoupravnih u-stanov na področju gospodarstva in socialnega zavarovanja, j p V izvrševanju svo^h ~vnvic in dolžnosti so ljudski poslanci dolžni, da o svojih ugotovitvah obvestijo dom, katerega člani so, odnosno skupščino in druge organe skupščine, kakor tudi ustrezne okrajne in mestne zbore, člani zveznega zbora imajo pravico, da od časa do časa predlagajo sklicanje zborov volivcev in da na tem zboru poročajo o svojem delu, delu zveznega zbora in skupščine, kakor tudi da poslušajo mišljenje in predloge zbora volivcev. "Vsak ljudski poslanec je dolžan, da si izbere, neko stalno mesto v svojem volilnem okraju, kjer mu volilci ob določenem času morejo dajati svoje predioge in mišljenja. Poslanci zveznega zbora so pooblaščeni, da zahtevajo od vseh državnih organov, ustanov in gospodarskih organizacij v svojem volilnem okraju podatke o delu in poslovanju vseh organizacij. Lahko prfso-stvujejo tudi sejam svetov ln drugih upravnih organov ljudskih odborov kakor tudi sejam raznih drugih samoupravnih u-stanov. Na teh sejah lahko iz- ražajo svoja mišljenja, ne morejo pa glasovati. Člani zveznega zbora, izvoljeni od republiškega pokrajinskega ali oblastnega zbora, imajo iste pravice in dolžnosti v volilnem okraju, v katerem so izvoljeni za poslance republiškega, pokrajinskega ali oblastnega zbora. Ljudski poslanci izvršujejo svoje pravice in dolžnosti na podlagi določil ustave in zako-aa. Oni osebno ne morejo izvrševati nobenih dejanj oblasti ali izdajati kakih ukazov. Ljudski poslanci lahko predloge in zapažanja, ki se nanašajo na delo državnih organov in ustanov ter gospodarskih organizacij, iznašajo samo na sejah odgovarjajočih predstavniških teles, njihovih odborov in komisij. Ako ljudski poslanec prekorači pravice, ki mu jih ta zakon daje, lahko zainteresirana ustanova, organizacija ali u-službenec vloži ugovor proti takemu delu ljudskega poslanca in ga pošlje zboru skupščine, katerega član je ta poslanec. Kot vidimo, bodo ljudski poslanci po teh določilih imeli velike pravice in dolžnosti pri izvrševanju svojih nalog. Približno iste pravice in dolžnosti do-1/oča tudi osnutek zakona o pravicah in dolžnostih, o volitvah in o odpoklicu ljudskih poslancev ljud. skupščine LRS. S temi zakoni, ki so velikega političnega pomena, gre naše delovno ljudstvo naprej' v razvoju socialistične družbe in ljudske demokracije. Uspeh jeseniške strelske družine 9 las naših bcalmr Odgovor kranjske mestne klavnice Obratni prostori in strojne naprave Mestne klavnice v Kranju so veliko premajhni za današnje potrebe. Vse proda-jalnice, hladilne naprave in stroje za predelovanje mesa in vse obratne prostore razen klavnice, ima podjetje v najemu. Po izidu uredbe o najemnini in razpolaganju poslovnih prostorov nam je bila najemnina občutno povišana, kar je vplivalo na stroške režije. Glede na to, da naše podjetje ne more nabavljati živine od Kmetijskih zadrug v okraju Kranj, ki razpoložljivo količino rabijo za svoje obrate, smo primorani nabavljati živino v pretežni večini iz drugih republik. Ljubljana ima neprimerno večji okoliš za odkup živine pri kmetijskih zadrugah in kmetih. Naravno je, da so pri nas stroški transporta dosti večji, zato je tudi nabavna cena za kg žive teže 5 do 8 din višja. Zakaj dela mestna klavnica tako visoke dobičke', namesto da bi pocenila meso ? Naše podjetje je že pred tem na lastne kalkulacije pocenilo meso, medtem ko so v Ljubljani tedaj prodajali meso kar 15 do 20 din draže. Vzrok podražitve mesa in mesnih izdelkov so tudi izvozna podjetja, kajti njihovi nakupovalci preplaču-jejo živino ter s tem dvigajo ceno. V zadnjem času prejemamo od naših dobaviteljev pismene ponudbe, da se V cena živini dvignila za 10 dinarjev pri kg, cena mesnih izdelkov Pa celo do 45 din. Okoliške klavnice so vezane izključno na domači odkup, zato imajo neprimerno manjšo re- PRED PROSIAVO NA OKROGLICI IX. Korpus kovač bratstva Iz knjige »Eno leto IX. Korpusa« Sektor IX. Korpusa je naj-zapadnejši kot nove Jugoslavije. Prav za prav je na trome-ji Jugoslavije, Italije in Avstrije. Zaradi takega svojega zemljepisnega položaja so po polomu Italije prišle na ta sektor ma.se internirancev in ujetnikov iz Italije in delno tudi iz Avstrije. Med temi je bilo poleg Slovencev iz vseh krajev Slovenije mnogo Črnogorcev, Srbov, Bosancev ln Hercegov-cev, Makedoncev in Hrvatov. Vsi ti ljudje so se našli na tem sektorju pri skupnem delu: v borbi za Titovo Jugoslavijo, v borbi za svojo svobodo. Tako so se našli v borbi bratsko ze-dinjeni vsi naši narodi. Borili so se skupaj in so se spoznali. Skupne, borbe, tesna povezanost, isti ideali, ljubezen do nove Jugoslavije so jih pobratili in utrdili njihovo edinstvo. Tako vidimo na Primorskem v miniaturi novo Jugoslavijo. Naš IX. Korpus je postal pionir edlnstva jugoslovanskih narodov, postal je skupna streha njihovega bratskega sožitja. Zaradi tega se počutijo v IX. Korpusu vse neslovenci in ne-primoret prav tako dobro kot v svoji ožji domovini — kot doma. Š Na tem sektorju, ki meji na Italijo, so se našli v borbi proti nemškim osvajalcem tudi najboljši sinovi italijanskega naroda, ki so formirani v svoje edinlce, sestavni drl našega Korpusa. TI najboljši sinovi Italije so pričeli po našem zgledu borbo za osvoboditev svojega naroda izpod fašizma. Da- in enotnosti nes so tako povezani z nami, tako navdušeni nad našo borbo in našimi uspehi, tako dobro sprejeti pri svojih slovenskih tovariših, da se od nas ne morejo ločiti. Svojo svobodo so zvezali z našo. Oni hočejo biti vključeni v novo, svobodno Jugoslavijo pod genialnim vodstvom maršala Tita. Tako je IX. Korpus dokazal vsemu svetu svoqo širokogrudnost, plemenitost svoje slovenske duše in željo za sodelovanje in solidarnost z vsemi svo-iKKloljubnimi, antifašistično razpoloženimi narodi. To naj bi bdi i v kratkem o-brisi uspehov in linije razvoja našega IX. Korpusa, ki praznuje 2;1. decembra 1944. prvo obletnico svojega rojstva. Na Gorenjskem do sedaj 20.000 prijavljencev Na proslavo na Okroglici ob desetletnici zgodovinskih sklepov AVNOJ o priključitvi Slovenskega Primorja Jugoslaviji in desetletnici ustanovitve enot IX. Korpusa, ki bo pomembna manifestacija narodnoobramb-nih in revolucionarnih tradicij sBovenskega ljudstva, se vsa Gorenjska skrbno pripravlja. V kranjskem okraju je nad 8.000 priglašencev, prijavljajo pa se še stalno novi. Od teh jih je mesto Kranj dalo 4.000, Skofja Loka 1.300, Tržič 900, dobri so tudi žiri, na podeželju pa kraji v Selški ln Poljanski dolini. Že zdaj je predvideno, da bo iz Kranja odpeljalo sedem posebnih vlakov, seveda sa bo to število moralo še povečati. Iz Medvod, kjer so do-sedaj zabeležili nad 1.000 prijavljencev, bodo prav tako organizirali poseben vlak. V Kamniku jn Domžalah se jih je priglasilo že nad 2.000 in še vedno prihajajo nove prijave. Na Primorsko j'h bodo pre- peljali posebni vlaki, kamioni in avtobusi. Iz radovljiškega okraja bo tudi vozilo vtič posebnih vlakov, od teh štirje Iz Jesenic. Do sedaj imajo okoli 7.000 prijav. Železarjl z Jesenic so se odločili, da bodo delali v nedeljo 30. t. m. ves dan, zaslužek pa podarili pripravljalnemu odboru za organizacijo proslave na Okroglici. Napredni žele/.ai ji so s tem dokazali, da se zavedajo ix>membnositi velikega praznika naše Primorske, na kateri bodo manifestirali I geslom »Tujega nočemo svojega ne damo«. Le tako bomo z odločno voljo razbili nesramne in saimogoltne pohlepe Italijanskega imperializma pO naši zemlji enkrat za vselej. Torej, 5. in 6. vsi na Okrog-lico, da proslavimo vstajenje naše Primorske in se pri tem spomnimo vseh tistih, ki so še ostali pod tujim jarmom. žijo in vendar prodajajo meso celo po 210 in 215 dinarjev, n. pr. v Radovljici in Preddvoru. Na koncu poudarjamo še to, da se naše podjetje ne ukvarja z izvozom, da bi mogli razpolagati z devizami in imeli možnosti za cenejšo prodajo mesa, kakor jih imajo v Ljubljani. Kje je denar? V žabnicl so napravili že več resolucij, naj jim oblast odgodi plačilo davkov do pozne jeseni. Ali je to mogoče špekula-lacija ali je kmetom res izginil denar. Nihče: danes ne verjame, da bi denar pošel prav pri vseh kmetih. Zato menda niso u-mestne kolektivne prošnja (podprte po občinskih možeh) za celo občino, posebno, ker vključujejo tudi najbogatejša posestnike. Ljudje sprašujejo, če se bodo špekulantom nameni posrečili. In če bodo kmetje obdržali d 2-nar doma, ali bodo čutili potem še potrebo, da bi sploh kaj prodali ? Z gradnjo jeseniškega kolodvora nekaj ni v redu V začetku letošnjega leta so dela pri gradnji jeseniškega kolodvora razveseljivo potekala in Jeseničani so upali, da bodo kmalu dobili nujno potrebno postajno poslopje. Zadnje čase Pa je opaziti na gradbišču velik zastoj in občutno pomanjkanje delovne sile. Zaposlenih je le še okoli 50 delavcev. Vse kaže, da bodo Je-, gedčani čakali na novo železniško postajo še vrsto let. Pravijo, da pri podjetju »Primorje«, ki je prevzelo gradnjo kolodvora, nekaj nI v redu. Delavcem ne izplačujejo terenskih dodatkov, kot to delajo ostala gradbena podjetja Gradiš. Projtikt ittl. Jeseničani pričakujejo, da bo podjetje »Primorje vprašanji' terenskih do-klad uredilo in ponovno zaposlilo odgovarjajoče število delavcev, tla bo do zime čim več dela opravljenega. Strelska družina »Heroja Matije Veixlnika-Tomaža« na Jesenicah je priredila v dneh od 15. do 23. avgusta pod pokroviteljstvom narodnega heroja, ppolkovnika JLA in predsednika Strelske zvez3' Slovenije Kianjščka-Vasja, strelski teden. Ves teden, ki je bil prava manifestacija naših strelcev, so bile organizirane na novo dograjenem strelišču strelske tekme in kulturne prireditve. Pričetek strelskega tedna so naznanili v soboto zvečer kresovi, bengalični ognji in taborni ognji na strelišču. Dan o-tvoritve strelišča in parka pod streliščem ter razvitje novega prapora pa je v zgodnjih jutranjih urah naznanjala godba na pihala z budnico. Otvoritve ško, ekipno prvenstvo pionirjev z zračno puško, prvenstvo družine »Heroja Matije Verdnika-Tomaža«, strelski troboj Ja-vornik — Žirovnica —■ Jesenice, strelski troboj Kranj, Tržič, Jesenice, in nagradno streljanje z vojaško puško. Med kulturnimi prireditvami, ki so bile vsak večer polno- obiskane, je bil najvidnejši koncert »Svobod« Javornik-Jesenice in telovadni nastop TVD Javornik in Jesenice. Poleg teh je bil v okviru strelskega tedna tudi koncert godbe na pihala in koncert: zabavnega orkestra ter podobne prireditve. Novo str-lišče, ki je najlepše v državi ima v parku vrtiljak na električni pogon ter betonsko ploščo za razne nastope in za plesišče. Tisoči in tisoči, ki so> NOVO olimpijsko strelišče novega in modernega strelišča olimpijskih izmer so se poleg številnega občinstva udeležili tudi predstavniki JLA, ljudske oblasti in organi zaci j. V strelskih tekmah, ki so se vrstile ves* • teden, so nastopale domače, kakor tudi tuje ekipe. Tako je bilo ekipno prvenstvo članov z Jesenic in okolice z vojaško puško, ekipno prvenstvo mladine v streljanju z vojaško pu- si v okviru strelskega tedna ogledali novo jeseniško strelišče so morali dati jeseniški strelski družini polno priznanje, saj so v rekordnem času dogradili novo strelišče, ki je ponos strelsko družine in Jesenic in ki bo o-mogočilo izvedbo vseh domačih in mednarodnih strelskih tekmovanj ter bo jačalo obrambno sposobnost jeseniških žele-zarjev. Izpolnili so družbeni plan V Kamniku dela za dvig življenjskega standarda zelo važna gospodarska obrt. V Keramično-kemični industriji izdelujejo iz prvovrstne gline lončeno posodo, krožnike vseh vrst, skodelice za kavo, vaze, pepelnike itd. Vsi ti predmeti so velike važnosti za naše gospodinje, ki prav rade kupujejo na trgu kvalitetne izdelki kamniški keramike Zato ima podjetje tudi toliko naročil, da. jih komaj Izvršuje. Keramlčno-kemična industrija pa Ima svoje obrate tudi v Mengšu, Ihanu in Moravčah. V Ihanu izdelujejo barve, v Mo ravčah pa kopljejo kremenčev pesek. V olveh podjetjih so de lavci že v začetku avgusta izpolnili celoletni družbeni plan, ki ni majhen. Z barvami zalagajo velik del domačega trga, s kremenčevim peskom pa domala vso našo težko industri jo. I Majo pa tudi za Izvoz. K izpolnitvi plana je prispeval ve.s kolektiv, ki tudi čez zimo, ko so bili delovni pogoji težji, ni miroval. V podjetju Peč Mengeš izdelujejo lepe in kva liti-tne peci, za katere se v zad njem času zanimajo tudi tujci ln povprašujejo po njih. Pestra produkcija koramlčnb-kctmične industrije ima najlx>lj.še 'pogo-je za nenehen razvoj in raz-cvlt svoje proizvodnje. Saditev tobaka se fe obnesla Poizkusu i nasad tobaka, ki ga je lani pri Sv. Križu nad Jesenicami odgojila Tobačna tovarna iz Ljubljane, je uspel tako tKllIčno, da se je imenovano podjetje odločilo In letos posadilo prvi plantažni nasad, ki prav dobro kaže. Poizkusilo sajenje tobaka so kmetje gledali spiva zelo nezaupno ln marsikatera pikra je padla na ta račun. To pa nI nič čud-ga, saj tudi izletniki sprva niso mogli verjeti, tla Ih> v višini 1000 m nad morjem tobak tako us]>eval, da se ga bo splačalo gojiti. In vendar je lanskoletni tobak, pridelan pri Sv. Križu nad Jesenicami, pokazal tako kvaliteto, da ga niti strokovnjaki ne umrejo prehvaliti. Pravijo, da ima svetokriškl tobak marsikatere prednosti pred tobakom Iz drugih predelov države. Prva taka prednost j*' ozon (03), ki ga vdihava rastlina in aroma planinske flore, ki se je tobak tako navzame. Poizkusno cigare iz tega tobaka navedena dejstva potrjuje jo ln so takt)j našle bogat trg v tujini. Tudi letošnje žetev tobaka lx> dobra, tlasl zaradi deževnega leta nekoliko .slabša kot lani. Vse to je premagalo predsodke pri domačinih in sedaj .so vsi z."lo navdušeni nad gojenjem tobaka. Tako bod<> prihodnje leto mnogi namesto rži in krompirja, ki tukaj zelo slabo uspevata, raje sadili tobak. mM gorenjski: iaU • leiesua vzgoja • Spod Prvenstvo Slovenije v plavanju Nogome« Letošnje prvenstvo Slovenije v plavanju je bilo v Kamniku od 21. do 23. avgusta. Ker sta odpovedala udeležbo Branik iz Maribora in Mladost iz Kranja, so za prvenstvo tekmovali samo Hirija in Železničar iz Ljubljane, Bled in Kamnik. Tekmovanje se je pričelo v petek zvečer. Kopališče je bilo okrašeno z zastavami in močno razsvetljeno. Po pozdravnih govorih predsednika PZS dr. Linharta in predsednika LOMO tov. Janka, so predstavniki PZS, Kamnika in Ilirije čestitali Tonetu Cet-rerju ob 20 letnici udejstvova-nja v plavalnem športu in mu izročili spominska darila. Ce-rer je že 19 let slovenski rekorder v prsnem plavanju in je tudi na tem tekmovanju odnesel 4 zmage ter največ pripomogel k velikemu uspehu domačega društva. Tekmovanje je bilo kljub odsotnosti nekaterih najboljših slovenskih plavačev zanimivo zaradi napetih borb v posameznih disciplinah. Prvo mesto je nesporno pripadalo Iliriji, za drugo pa sta se borila železničar in Kamnik, ki sta se od točke do točke menjavala v prednosti, dokler nista zadnji dve štafeti odločili zmago v korist Kamnika. Rezultati tekmovanja so bili povprečni, edino Hafner je za 4 desetinke sekunde slabše plasiran od slovenskega rekorda na 400 m prosto. V prsnem plavanju na 100 m (metuljček) so se v prvo petorico plasirali trije Kamničani poleg Blejčana Tratnika, ki je osvojil drugo mesto. Kljub temu, da je Bled ostal na zadnjem mestu, so Tratnik, Percova in Ulčarjeva uspešno posegali v borbo. Končen rezultat tekmovanja v točkah je sledeč: Ilirija 305, Kamnik 197, železničar 187 in Bled 45. Zmagovalcu je izročil sekretar PZS tov. Dobrota-lep pokal, darilo (Plavalne zveze skega plavalnega športa. Celo Slovenije. Izrazil je priznanje v soboto zvečer, ko je ves čas tudi občinstvu, ki je z veliko deževalo, je nad 200 gledalcev udeležbo pokazalo, da postaja pod dežniki spremljalo tekmo- Kamnik važno središče sloven- vanje in vztrajalo do konca. Zmaga Kranjčanov v Avstriji osvojile tudi vsa prva in skoraj vsa druga mesta. Ponovno so se izkazale Hribarjeva, Vu-kičeva in Konciljeva. Rezultati: Moški: 400 m crawl: Grego-ri VSV 5:53.0, 100 m crawl: Petrič M. 1:10.1, 200 prsno: Cerweny VSV 3:06.0, 100 m hrbtno: Gregori VSV 1:22.8, 4x100 m crawl: VSV 4:49.3, 4x100 m mešano VSV: 5:46.8. ženske: 100 m crawl: Kon-cija M 1:22.8, 100 m prsno: Hribar M 1:30.1, 50 m metuljček: Koncilja 45.9, 100 m hrbtno: Hribar M 1:48.8. V waterpolu so zmagali gostje z rezultatom 6:2 (3:2). Zmaga plavalcev Mladosti je toliko pomembnejša, ker se jo dosegli sami in brez ojačanj iz drugih klubov. MLADOST : VSV 86 : 78 Pretekli tedsn je odpotovala na tekmovanje kompletna ekipa Mladosti iz Kranja v Avstrijo na povratni dvoboj z VSV. To je bil prvi start kranjskih plavalcev v inozemstvu, ki siei je tudi uspešno zaključil. Kranjčani so si priborili zmago, ter s tem potrdili, da so sposobni za mednarodne plavalne dvoboje in tudi častno zastopati plavalni šport v inozemstvu. Avstrijski časopisi so pred tekmovanjem pohvalno pisali o kvaliteti kranjskih plavalcev, ter so pričakovali kvalitetno tekmovanje. Napoved časopisov se je uresničila. Tekmovanje v Veldnu ob Vrbskem jezeru je bilo ob lepem vremenu in ob izredno velikem številu gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali vse točke dvoboja, žal so valovi onemogočili plavalcem, da dosežejo boljše rezultate. Pred pri četkom tekmovanja je pozdravil kranjske plavalce podpredsednik avstrijske plavalne zveze Zankolo, z željo, da bi se tekmovanje med kranjskimi in beljaškimi plavalci vršilo tudi naslednja leta, saj je to tako-rekoč že tradicionalno tekmo-m ovan je. Povdaril je, da se z športnimi tekmovanji spoznavamo in ustvarjamo prijateljske in športne stike med sosednimi narodi. Pozdrav je zaključil z povabilom, da se prihodnje1 leto zopet srečajo plavalci Beljaka in Kranja v Sloveniji in na Koroškem. Samo tekmovanje je pokazalo, da so Beljačani močnejši v moških disciplinah, dočim Kranj-čalni niso imeli resnega nasprotnika pri ženskah, ki so Spored tekem gorenjskega prvenstva 30. aTgust 1953 žele/niki, igrišče Plavža«: ob 15 uri /.<'l("/.niki : Jesenice* 15, službujočega določijo Železniki. Bled, igrišče »Bleda«: ob 15.30 uri Bled : Korotan B, službujoči Canjko. fckolra ESrffka, igrišče »Loča-na«: ob 16.30 uri Ločan : Korotan (mladinci), službujoči Matija Trebše. Kranj, igrišče »Korotana«: ob 9.30 uri Gumar : Ločan, ob 14.30 uri Projektor : Ljubelj (pionirji), ob 15.30 uri Projektor : Ljubelj (mladinci) in ob 17. uri Projektor : Ljubelj. Službujoči Bradaška. Hrušiea, igrišče »Hrušii ob 15. uri Ilrušiea : Prešeren, službujočega določi Hrušiea. Jesenice, igrišče »Jesenic«: Ob 15. uri Jesenice : ISIcd (mladinci), službujoči Rado Fa gane!. EieSOO, igrišče »Prešerna«: Ob 10.30 uri Prešeren : Korotan (pionirji), službujoči Vovk. 6. september 1953 Jesenice, igrišče »Jesenic«: ob 15. uri Jeseniee B : Gumar, službujoči Janko Bogataj. Lesce, igrišče »Prešerna«: ob 16. uri Prešeren : Projektor, službujoči Vovk. Bled, igrišče »Bleda«: ob 15. uri Bled : Projektor (mladinci), službujoči Canjko. Kranj, igrišče »Korotana.«: ob 12.45 uri Korotan : Jesenice (pionirji), ob 13.30 uri Korotan : Jesenice (mladinci), ob 15, uri Korotan 15 : Železniki. šknija T>oka, igrišče »Loča-na«: ob 16.30 Ločan : Hrušiea, službujoči Ivan Balderman. Tržič, igrišče »Ljubelja«: ob 8.45 Ljubelj : Ločan (mladinci), službujoči Brezar; ob 15. uri Ljubelj : Prešeren (pionirji I. ob 15.46 uri LjObeij : Bled, služb, za obe tekmi Dobrin. IVKO ŠINK DRŽAVNI PRVAK V SKOKIH V VODO Preteklo nedeljo je na državnem prvenstvu v Zagrebu o-svojil Ivko Šink član Mladosti iz Kranja naslov državnega prvaka v skokih v vodo iz stolpa za člane v zveznem in republiškem razredu in s tem dosegel pomemben uspeh. Ekipa Mladosti pa je dosegla v skupnem plasmaju 4. mesto, kar je za Kranjčane zelo lep uspeh, saj so se uvrstili med vodilna moštva v skokih v vodo v Jugoslaviji. Ivko šink se je z svojim uspehom uvrstil med člane državne reprezentance, ki bodo nastopali proti Avstriji in Italiji. Mlademu državnemu prvaku želimo še obilo uspehov. •* PARTIZAN - M : PARTIZAN - D 61 : 23 (23 : 11) V Domžalah je bila odigrana prvenstvena košarkaška tekma med »Partizanom« iz Medvod in domačim »Partizanom«. I-gralo se je v okviru slovenske košarkaške C lige. Po lepi in zanimivi igri je zlagal {»Partizan« iz Medvod z visokim rezultatom 61 : 23 (23 : 11). Domžalčani niso bili enakovreden nasprotnik ln se niso mogli z. uspehom upirati taktično zelo dobri igri gostov. Nekoliko se jim je tudi poznala odsotnost Pavoševiča in Zuleta, ki nista nastopila. Ostro grajo zaslužijo izpadi domačih igralcev, ki se s takimi dejanji prav gotovo ne odlikujejo. Medvodsčani so s to zmago potrdili svojo kvaliteto, saj je to že druga zaporedna zmaga mladih košarkarjev. Postani član Prešernove družbe KOROTAN (Kranj) : RUDAR (Trbovlje) 2:2 (1:1) Novi ligaš slovensko-hrvaške nogometne lige »Korotan« iz Kranja je imel preteklo nedeljo v gosteh trboveljsko moštvo Rudarja, ki je nastopilo s pomlajenim moštvom. Igralcem Korotana se pozna odsotnost treninga, kar bodo morali nadoknaditi v kratkem času pred pričetkom ligaških tekem, če bodo hoteli dostojno reprezentirati Gorenjsko v slo-vensko-hrvaški ligi. Verujemo, da kar so pokazali preteklo nedeljo v prijateljski tekmi z Rudarjem, še zdaleč niso vse zmožnosti naših igralcev, ki znajo zaigrati, samo če hočejo. Košarki* NEKAJ O KOŠARKI V MEDVODAH Medvodski košarkarji se vneto pripravljajo na pokalno mladinsko prvenstvo v košarki, ki bo v Ljubljani konec avgusta. Upajo na čimboljši plasman. Kot je znano, so na zadnjem prvenstvu v Trbovljah zasedli častno 3. mesto v izredno hudi konkurenci, kar je zadnje velik uspeh. Tekmovanje bo izvedeno po sledečem redu: prvih pet ekip z zadnjega prvenstva bo tekmovalo' v prvi skupini, ostalih šest pa v drugi skupini. Medvodski »Partizan« bo tekmoval v skupini z »ASK«, »Slavijo«- in . »železničarjem« iz Ljubljane ter »Branikom« iz Maribora. To so vsekakor močne ekipe, s katerimi se bo treba trdo boriti za vsako točko. Vprašal sem fante, katero mesto bodo po njihovem mnenju zasedli. Vsi so mi zatrdili, da z gotovostjo računajo na 4. mesto. Sedaj trenirajo pod vodstvom tov. Breznika iz Ljubljane. Vsi so izelo zadovoljni g trenerjem in komaj čakajo, da se začne turnir. Tekmujejo v Slovenski C ligi in so dosegli lep uspeh. Med drugim so premagali eno najmočnejših mladinskih košarkaških ekip »železničarja« iz Ljubljane, kar zgovorno priča o kakovosti medvodskih košarkarjev. Imajo tudi pionirje, ki so do-sedaj redno trenirali pod vodstvom Knifica in Cucka, zdaj pa je to funkcijo sprejel tov. Dolinar, ki se je nedavno vrnil s trenerskega tečaja v Mariboru. •* športni teden v Kattnniku, ki je bil zaključen z plavalnimi tekmami, je obsegal tudi odbojkarski pokalni turnir za pokal KSS, ki ga je osvojilo moštvo Kamnika. Nogometna tekma med Kamnikom in Vir-tusom iz Duplice se je končala z 2 :" 1 v korist DupliČanov. Kamniški odbojkarji so gostovali v Novem mestu in so v prijateljskem srečanju doživeli neuspeh. Moški so izgubili s 3 : 1, ženske pa s 3 : 0. Zbiljsko jezero nad hidroelektrarno v Medvodah ima vedno več obiskovalcev. Jezero je dolgo 6 km, največja globina pa je 19 m. Voda je topla in kopanje v romantičnem okolju, ki je zaščiteno, je tako prijetno, da ga ne morejo prehva-liti. Ob jezeru že gradijo kopališče, pričeli pa bodo tudi z gradnjo modernega hotela, ki je že v načrtu novoustanovljenega turističnega društva v Zbiljah. S sodišča Pred kratkim so se pred Okrajnim sodiščem v Kranju zagovarjali trije nakupovalci in en prekupčevalec z živino, vsi doma iz okolice Kranja. Nakupovalci živine so se morali zagovarjati zaradi prisvajanja denarja na škodo bivšega zadružnega odkupnega podjetja v Kranju — četrti obtoženec pa zaradj nedovoljenega prekupčevanja z živino. Nakupovalci so v letu 1951 in v začetku leta 1952 od kmetov kupovali živino po prostih cenah. Vsakemu kmetu, od katerega so živino kupili, bi morali izstaviti potrdilo o prevzemu živine z označeno težo, ceno in zneskom, ki so mu ga izplačali. Ta potrdila so morali delati v več izvodih. Z enim izvodom so potem napravili obračun z zadružnim odkupnim podjetjem. Uvideli so, da bi se dalo z zvišanjem cen na potrdilih primerno zaslužiti. Tako sta res dva nakupo-valca, drugi še v sporazumu s tretjim, začela na potrdilih o prevzemu živine vpisovati večje zneske kakor sta jih dejansko izplačala. Ta potrdila so predlagali k obračunom z zadružnim odkupnim podjetjem. Lažnih potrdil o prevzemu po višjih cenah seveda niso dajali kmetom v podpis, ampak so jih kar sami podpisali. Razliko pa, katero so prejeli z lažnimi obračuni odnosno potrdili, so stavljali v svoj žep. Prvi nakupo-valec si je prisvojil cca 40.000 din, drugi in tretji, ki sta ta dobiček delila, pa sta spravila vsak po cca 20.000 din. Četrti obtoženec pa se je brez vsakega dovoljenja bavil s prekupčevanjem živine. Tako je v letu 1951 in v začetku leta 1952 nakupil in prčprodal naprej od-kupovalcem zadružnega podjetja preko sto glav živine in prašičev. Prvi nakupovarec je bil obsojen na 5 mesecev zapora, drugi na 4 mesece zapora, tretji na 1 mesec zapora, četrti obtoženi prekupčevalec pa na 40.000 din denarne kazni. OSTRO KAZEN ZA UMOR! V večernih urah 9. avgusta 1953 se je v vasi Sv. Duh pri škof ji Loki dogodil gnusen zločin, ki je razburil bližnjo in daljno okolico. (O njem smo v našem listu na kratko že poročali.) Ta dan se je vršila v vasi Sv. Duh veselica, na kateri sta bila tudi brata Janez, star 24 let, in Ciril 'Cof, star komaj 18 let, oba doma iz bližnje vasi Forme pri Škofji Loki. Na veselici sta se upijanila in se že tam hotela na vsak način pretepati, še z nekaterimi drugimi razgrajači ta grozila raznim mirnim gostom in hotela na vsak način izzvati prepir. Ker jima to tam ni uspelo, sta se okoli 10. ure zvečer podala na bližnjo glavno cesto. Pri gospodarskem poslopju Ahčina sta klicala na korajžo in kdorkoli bi prišel mimo, bi lahko postal žrtev teh dveh pijanih fantov. V tem trenutku so se nič hudega sluteč, mimo pripeljali z vozom Anton Krelj, njegova žena in Franc Peter-ncilj, vsi iz škofje Loke. Na vozu je bil tudi član Ljudske milice, Jože Kuk iz Kranja. Ko sta brata Cof opazila voz, sta se kar naenkrat spustila v ljudi na vozu. Najprej je Janez Cof udaril Petemelja in Kre-VJa, nato pa je skočil v pretep še njegov brat Ciril in z nožem začel udrihati po Peter-nelju in po članu Ljudske milice Kuku. Ko sta napadalca videla, da sta krvavi posel končala, sta se odstranila. Ciril Cof je z nožem nrerezal Pe-ternelju srčno odvodnico in je Petemeii kmalu na cesti umrl. Jože Kuk pa je bil ves porezan po telesu in ga je Krelj takoj odpeljati k zdravniku, odtod pa so ga odpeljali v bolnico, kjer so mu s hitro zdravniško intervencijo v zadnjem trenutku rešili življenje. OBJAVE * SPOREDI * OGLASI GASILSKI KOTIČEK Vsiiii proslov 'oljnim gasilskim društvom okraja Kranj! Obveščamo vsa PGD, da se prične 1. X. 10r>:i /.opet redni pouk za podčastnike v prostovoljnem gasilstvu. Za sprejem v šolo nam pošljite prijavo po obrazcu, ki u-streza lanskemu, nakar bo vsa k kandidat pismeno obveščen o sprejemu z navedbo datuma, kdaj naj se javi v šolo. V letošnjem letu se potočne drugI tečaj 1. XI., tretji 2. XII., četrti 1. I. In istotako v prvi polovici prihodnjega leta. Vsak kandidat, kj je spr jet v Solo, mora j vri nesli s seboj: a) osebno perilo z vštt>:m imenom na vsakeim kosu; b) pribor za čiščenje obleke in obutve; c) ostale drobne potrebščine (pribor za umivanje); č) copate (po možnosti telovadne); d) papir ln svinčnike. Prijave za oktober 1953 je poslati najkasneje do 20. IX. Istočasno prosimo prijave za častniško trimesečno šolo... Vsem našim poslovnim prijateljem SPOROČAMO, PA S K .j K Mesiuo gradbeno podjetje Kranj 'PREIMENOVALO V Kranjsko gradbeno podjetje Kranj IN PROSIMO, DA SE V BODOČE POSLUŽUJETE TEGA NASLOVA. TELEFON 124 IN 441, BANČNI RAČUN NARODNA BANKA 011-T-40 KINO Letni kino »Svoboda«, Jesenice: do 30. avgusta mehiški film »Cantiflas Mušketir«; 31. avgusta do 2. septembra amer. film »Napolni čašo«. Predstave ob 20.30 uri. Mestni kino Kadio, Jesenice: do 1. septembra zaprto. Kino »Plavž«, Jesenice: 28. do 81. avgusta mehiški film »En dan življenja«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma (vstopnina 10 din). Kino Javornik - Kor. Bela: 28. do 30. avgusta amer. film »Hrepeneča vdova«. Predstave v potok ob 20. uri, v soboto ob 18. in 20. url, v nedeljo ob 16., iS. ln 20. uri. V nedeljo matineja Istega filma, (vstopnina 10 din). Mestni kino Kamnik: 28. do 31. avgusta angleški film Naj srečnejši dnevi vašega življenja«. Mestni kinu Domžale: do 80. avgusta angleški film »Man-dy«; 2. do 3. septembra angl. fiillm »Najsrečnejši dnevit vašega življenja«. Kino »Storžič«, Kranj: 29. In 30. avgusta ameriški film Mildred Pieree . Predstave v soboto, 29. avgusta ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo, 30. avgusta samo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo, 30. avgusta matineja ob 8.30 uri »Volk z gore Sila«, ob 10. uri »Srce«. Od 31. avgusta do 4. septembra angleški film »Izobčenec z o-tokovv.; predstave ob 16., 18. in 20. Mri. Letaj kino »Parti7.;>n», Kranj: 29. avgusta italijanski film »Srce«, 30. .in 31. avgusta italijanski film >Volk z gore Sila«; 1. in 2. septembra ameriški film »Njen otrok«; 3. in 4. septembra ameriiški film »Našli so se«. Predstave ob 20. uri. Kino »Svoboda«, Strazišče, Kranj: 28. do 30. avgusta francoski film »V Monte Carlo«. Predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob 18. In 20. uri dvojni program »V Monte Carlo« in »Srce«, v nedeljo predstave ob 16., 18. in 20. uri, Matineja ob 10. uri »Mildred Plerce«. MALI OGLASI Vojaški v.dravnik išče opreni-ljeno samsko sobo pri solidni družini v Kranju. Naslov v upravi lista. Prokliou.jem št. bloka 15732 izdan v komisijski trgovini 17. D2. 1952 na Ime Marenčič — Kranj. Prodamo dva težka voza za prevoz tovorov z diro in kmečke sanke. Cena po dogovoru. »Iskra«, tovarna elektrotehnike, Kranj. Prodamo novo avtomobilsko gumo 600 x 20. iPoizve se pri Janezu Novak, Primskovo 146. OBJAVI Sprememba delovnega časa v otroškem dispanzerju v Kranju Otroški dispanzer in osnovnošolska ambulanta v Kranju sprejema bolne otroke ob ponedeljkih dn četrtkih od 8. do lil. ure dopoldne. Posvetovalnica za zdrave dojenčke in predšolske otroke pa dela ob torkih od |14. do 17. ure z zdravnikom, ob petkih v istih urah pa vodi posvetovalnico medicin-aka sestra. Ta urnik ostane v veljavi le začasno. Uprava Zdravstvenega doma Vajenska Sala v Kranju obvešča : 1. Vpisovanje se jbo vršilo v dneh 7. in 8. septembra od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Za vpis so potrebni sledeči dokumenti: Učna pogodba, zadnje šolsko spričevalo in rojsti list. Vpisati se morajo vsi vajen-cj razen avtomehanikov, zidarjev in tesarjev. 2. Popravni izpiti se prično 1. septembra. Razpored izpitov in ostala navodila so objavljena na oglasni deski. Ravnateljstvo Po%iv Pre Ser novcem Vse borce Prešernove brigade in borce ostalih enot IX. Korpusa iz območja kranjskega okraja toplo vabimo, da se udeleže dne 5. septembra' 1953 zjutraj VELIGEGA ZBORA IN PROSLAVE PREŠERNOVE BRIGADE na zbornem mestu v Kranju. Nato bomo s posebnim vlakom iz Kranja skupno odpotovali na Okroglico, ria proslavo praznika 10. obletnico priključitve Primorja k Jugoslaviji in 10. obletnice ustanovitve enot IX. Korpusa na Primorskem. Vabimo borce - Prešernovce, da pokažejo svojo enotnost in borl>eno tradicijo ob veličastnem prazniku Primorske! Komand. Prešernove brigade: Tre/olj Janko - Stane glas gorenjske Prešernovo gledališče pred novo sezono Kmečki mladini izobrazbo [„IZBRALI SMO LJUDSKI PROGRAM" je dejal direktor tov. Lojze Gcstiša UzaUonlmo Umečko nadaljevalno šolo Ansambel Prešernovega gledališča je zopet polnoštevllno zbran, spet je pričel z delom in študijem za novo sezono. Ker nas od otvoritve sezone 1953-54 loči komaj dobrih 14 dni, je naš sodelavec obiskal direktorja PG tov. Gostišo in mu zadal nekaj vprašanj o bodočem delu Prešernovega gledališča, njegovih načrtih in stremljenjih. Direktor, tov. Go-stlša se je rad odzval in ustregel našemu sodelavcu. Kakšen bo repertoar v novi sezoni glede na to, da je gledališče dobilo novo umetniško vodstvo? V pretekli sezoni je bil program na dostojni umetniški višini, vendar se publika in kri-tdika nista strinjali z nekaterimi predstavami ob koncu sezone. Vzroki so v tem, da so bila nekatera deda kljub visoki umetniški ravni pretežka. Zato jih je večina igralcev — razumljivo — odklanjala. Velik odstotek naše publike jih ni razumel. Bivše umetniško vodstvo svoje repertoarne politike ni znalo dovolj prilagoditi o-kusu našega človeka, ki mu je moderen slog vendarle še predaleč. V letošnji sezoni bo program predstav bolj sprejemljiv, vendar ne bo zgrešil svojega umetniškega poslanstva. Najmanj 20% repertoarja bo kažipot našim Svobodam. II-metniški svet bo imel sicer zadnjo besedo pri izbiri programa, uprava pa je predložila okvirni načrt z devetimi premierami, ki se verjetno ne bo dlosti spremenil. Pripominjam, da je sestava programa najtežje delo, ki ga gledališče opravi na začetku sezone. Za prvo premiero sezone, ki bo okoli 25. septembra, bo ansambel naštudiral v režiji Slavka Jana Cankarjevo dramo »Hlapci«. Tej predstavi bo sledilo še osem premier v približno temle vrstnem redu: švicarska komedija »šesto nadstropje«, slovenska pravljična igra »Srce igračk« ali »Trnuljčica«, španska komedija »Dama - škrat«, amer. tragedija »Zašlo je sonce«, dramatizirano Šenoino delo »Nagelj s pesnikovega groba« (predstava bi bila primerna v počastitev Prešernovega tedna), ameriška komedija »Arzen in stare čipke«, slovenska noviteta, komedija »S tremi izprijenkaml« ln Levstikova dramatizirana povest »Martin Krpan«. Nameravamo pa ponoviti v tej sezoni lanske predstave »Krog s kredo«, »Zasanjana punčka« in >Volpone«. Prešernovo gledališče je dobilo novo umetniško vodstvo. Ali je bilo to potrebno in zakaj? Gledališče v neki meri ni moglo napredovati, zato je bila sprememba repertoarne linije nujno potrebna. Zastopalo je preveč moderno smer in ni dalo dovolj poudarka mlljeju kranjskega gledališča. Ansambel sta postavila bivši dramaturg in režiser sicer na zavidljivo umetniško raven, vendar kljub temu gledališče nI doseglo svojega namena, ker nekaterih stvaritev publika ni dojela iz enostavnega razloga, ker so bile pretežke. Zato je bilo nujno, da se gledališče nekako prilagodi svoji okolici. S tem ne bo izgubilo svoje umetniške vrednosti. Brez dvoma bo ansambel svoj umetniški nivo obdržal ln tudi napredoval, poleg Izdajanje delovnih knjižic V kranjskem okraju, kjer je trenutno 21.288 oseb prijavljenih pri socialnem zavarovanju, je Izdajanje novih delovnih knjižic v polnem teku. Posredovalnica za delo že dalj časa deli knjižice podjetjem, ki so že vložila prijave zanje. Od 5400 za Izdajo pripravljenih knjižic je doslej Izročenih le 2058. Z izdajanjem pa bo treba pohiteti. Nove delovne- knjižice so namreč za vsakogar važen osebni dokument in služijo kot glavno dokazilo 'za uveljavljanje pravic po zakonu o socialnem zavarovanju. Do zdaj so se pri tem delu dobro izkazala podjetja v Kranju, Loki, Tržiču, ŽAreh in Železnikih, kjer so podelili že lepo število knjižic. Ustanove in podjetja pa, ki se tega dela še niso lotila, morajo res pohiteti, da bodo čimprej rešila to odgovorno ln važno nalogo. tega pa uprizarjal dela, ki so blizu gledalcem. Kdo sta nova umetniška vodje in ali je gledališče pridobilo nove igralske moči? Izbira za umetniško vodstvo res ni bila lahka. Pri nastavitvi smo gledali, da dobimo človeka, ki bo dalj časa ostal pri nas, se z igralci vživel in z njimi ustvarjal. Novi režiser Djurdjica Fleretova je prišla k nam iz gledališča za Slovensko Primorje iz Postojne, kjer nja. Kot dramatik se je preteklo leto afirmiral v celjskem gledališču, ki je uprizorilo njegovo dramo »Izven družbe«. Igralska družina je letos o-stala ista, nihče ni prišel na »novo«, vrnil pa s3 bo naš igralec Cigoj, ki je v JLA. Kako je z notranjo ureditvijo hiše ? Stara pesem o fasadi in notranjosti hiše še vedno ni izpeta. Oć)3v bi nujno moral biti poglobljen in dvignjen. Vse- Anka Cigojeva v vlogi Cang Haitanjj v »Krogu s kredo« je bila, mislim, eno sezono. V Parizu je študirala filozofijo in v Ljubljani na A. I. U., kjer je tudi diplomirala. Novi dramaturg je mladi slovenski pisatelj dramskih del Janez Zmavc, kt je prišel iz sošta- kakor pa bi že Letos morali napraviti nove sedeže, kajti stari res zelo škripljejo, kar moti igralce in avditorij. LO-MO je o tem že razpravljal in sprejel sklep, ki bo, upam, v tej sezoni realiziran. Mimo- grede naj omenim, da je bila fasada sezidana predvsem zaradi Prešernovega spomenika in ne zaradi gledališča, kot nekateri preradi napačno tolmačijo. Ali bi bilo gledališče lahko ustanova s samostojnim fi-nansi ranjeni? O tem namreč vsi gledališki ljudje po vsej državi veliko razpravljajo. Pri tem vprašanju bi morali nujno slišati mnenje umetniškega sveta in ga tudi upoštevati. Po mojem mnenju je popolnoma nemogoče, da bi gledališče postalo ustanova s samostojnim finan-siranjem, brez subvencije, ker je finančno stanje še vedno približno H : 8—.10. Pod nobenimi pogoji in z nobenim še tako popularnim programom ne bomo nikdar krili svojih objektivnih potreb. Prepričan s:im, da to ne bo uspelo prav nobenemu gledališču pri nas, niti v inozemstvu. Nujno pa je potrebno, da je prav vsak član gledališča zainteresiran pri finančnem poslovanju ustanove in po svojih najboljših močeh čim več prispeva. Kakšno je vaše mnenje o gledališkem listu? Zdi se mi, da je bil list pisan bolj za gledališko razgledane ljudi, kar pa smatram, da ni prav. Gledališki list bi moral biti pisan poljudno; le na ta način bi bil dostopen in razumljiv vsem ljudem. To sem v pretekli sezoni pogrešal pri gledališkem listu, ki je sicer prekašal po svojih k vati tetnih člankih marsikatero publikacijo v večjih gledališčih kot je naše. Ali bodo abonmaji letos ostali isti, ali predvideva uprava spremembe ? Naša želja bi bila, da bi razpisali aibonma, ljudje pa bi prišli in se abonirali. To pa je seveda pri nas za zdaj preveč idealno; morali bomo ljudi še bolj zainteresirati za gledališče, kar bodo, upam, dosegli s primernim programom v si-zoni, Bistvenih sprememb in novosti v abonmaje ne bomo vpeljali. želimo, da bi se delavci sami abonirali v našem gledališču Iz notranje potrebe, ker edino" na ta način bomo postali res delavsko gledališče. O podrobnoti gledališkega a-bonmaja za novo sezono bomo pa tako naše občinstvo seznanili po časopisju. Slovenci se radi bahamo s svojim znanjem in stopnjo kulture. To ni samo značilnost naših malomeščanov, temveč tudi deželanov. »Za kmetovanje že dovolj znaš«, pravi kmečki gospodar svojemu sinu, če nanese pogovor na kmetijski tečaj. Dosedanje bilanca izobraževanja kmečkega dela prebivalcev nam kažejo, da rada vstopajo v tečaje kmečka dekleta, v kolikor gre za praktične gospodinjske, šivalne, prikrojevalne in podobna tečaje. iSploeno-izobraževalni predmeti : slovenščina, računstvo, biologija itd. so manj vabljivi. Predavanja politične ali ideološke vsebine so zanje več ali manj nezanimiva. Prav tako temelji odpor do strokovnih tečajev za kmečke fante zaradi predmetov, ki bi mogli preusmeriti njihovo mišljenje, na njihovem družbenem pojmovanju. Krivda za to ni samo v reakcionarni tradiciji kmečkega življenja. Dobršen del krivde je tudi na učnem kadru, ki je za to prevzgojno delo premalo znanstveno Izobražen. Predavatelji razlagajo v slabi politični aktivistični latovščini. Preslabo zanimanje za izobraževalni dvig opazimo tudi med delavstvom. Večina delavcev živi na podeželju in vlaga ves prosti čas v delo okoli skromne domačije. Proleterska tradicije med tem delom delavstva ni, zato je tudi njihov življenjski smoter zameglen. Nihajo med drobnimi vaško kapitalističnimi in strogo delavskimi tendencami. Tretji vzrok slabe udeležbe na tečajih ja organizacijske narave. V teh tečajih je preveč govorjenja in premalo praktičnega dela. Oprema tečajev s potrebnim pomožnim materialom (stroji, gnojila, poizkusni-mi semeni itd.) bo nedvomno poživila zanimanje za tečaje. Naši predavatelji se snovno in metodično še niso dovolj približali duševnosti kmečkega mladoletnika, vzgojenega v drobno kapitalističnem mil je ju. Suhoparna predavanja bo treba, zamenjati z eksperimentalnim delom. Ekskurzije na delavska in kmečka delovna torišča bodo širila razgled tečajnikov. Če je bilo vse dosedanje izobraževalno delo rezultat iniciative posameznih idealnih državljanov, bo nujno potrebno v novi jesenski sezoni napraviti določene spremembe. Kmečka mladina mora dobiti potrebno strokovno in višjo splošno izobrazbo. Po dovršeni osnovni šoli se za večino kmečkih otrok izobraževalno življenje neha. Industrijski in obrtni vajenec mora imeti vsaj dva razreda gimnazije ali šest razredov osnovne šole, da je sprejet v uk. Kmečko gospodarstvo, ki bo v vedno večji meri temeljilo na znanju tehnike, biologije in kemije, mora nujno razvijati svoj naraščaj. Brez tega je vse delo pri dvigu kmečke proizvodnje iluzorno. Zato bi bilo umestno, da se kmečko nadaljevalno šolanje uzakoni. Dokler ni splošnega zveznega predpisa bi mogli t» storiti za svoja posamezna področja okrajni ljudski odbori. Čeprav zaradi premaloštet-vilnega in strokovno še. nerazvitega kadra ne moremo pričakovati idealne rešitve, bi s tem aktom vendarle pričeli smotrno reševati izobrazbo in vzgojo kmečke mladine. Zato pričakujemo, da bodo okrajni ljudski odbori na Gorenjskem že v tej jeseni predpisali obvezno dvoletno krneč-ko-nadaljevalno šolanje. V okvir tega obveznega šolanja pa naj bi se vključila že sedaj obvezna predvojaška vzgoja za žensko in moško mladino. Dež preprečil »let „Svobod" PO VASEH IN MESTIH-GORENJSKE T JpCOnif tu opisov. Za prve Izdaje naših klasikov ln drugih knjig je napravil dosti vinjet, lesorezov ln linorezov. Absolvlral je šolo za umetno obrt ln se udejstvoval tudi kot slikar. Znani so njegovi do potankosti izdelani portreti v pastelu ln olju. Reprodukcija njegovih slik iz Kamnika, Iverja in Kamniške Bistrice so bile tiskane kot razglednice v več kot tisoč izvodih. Pokojni Grčar je bil tudi Izvrsten baritonist - solist in je 45 let pel pri »Liri«. Še lani, ob njeni 70-letnlcl, je sodeloval kot najstarejši pevec društva. Velike zasluge si jo pridobil tudi kot čitalnični knjižničar. VUl je zavađen na- V minulem tednu so dobile tudi Jesenice; Učen kiosk za prodajo časopisja in revij. Kiosk stoji pred kolodvorom na najprometnejšl točki Jesenic in je že v nekaj dneh pokazal, da je bil Jesenicam res potreben, še nam je v spominu stara baraka in nedavno prodajanje časopisov na stoleh in klopeh pred kolodvorom, kar Jesenicam prav gotovo ni bilo v čast. Z novim kioskom pa so tudi Jeseničani dočakali kulturno prodajo časopisja. * Pred jeseniškim kolodvorom stoji že nekaj tednov nov bife, ki pa iz neznanega razloga še ne obratuje. Bifč bi ravno v sedanjih mesecih mnogo koristil Jeseničanom, kakor tudi številnim potnikom in tujcem, ki potujejo skozi Jesenice, če so ga postavili za prihodnjo sezono, je to sicer dobra, a vendar nekoliko prezgodnja reklama. Letos se nam obeta še topla jesen, zato priporočamo lastniku, naj točilnico čimprej odpre. GRADBENA DEJAVNOST NA JESENICAH ZASLUŽI VSE PRIZNANJE Poleg gradnje stanovanjskih blokov ln stanovanjskih hiš Jeseničani ss veseljem občudujejo zaključna dela pri gradnji parka v terasah na nasprotni strani poslopja Mestne občine. Park bo prav gotovo eden najlepših daleč naokoli ln bo znatno spremenil lice železarskih Jesenic. Dvignili ln razširili so tudi cesto Pod gozdom, ki .se v bližini kolodvora odcepi od glavne ceste. Obnovljena in i i - ,i' li;, . .'.s* ,i p..d imenom »Savsko nabrežje« je postala znana tisočim ln tisočim šele ob zadnjem strelskem tednu. Vsi z zadovoljstvom ugotavljajo gradbeno dejavnost na Jesenicah in .so overjeni, da bo rodnjak in vseskozi poštenjak. Njegovega pogreba so se udeležili tudi zastopniki grafi carjev iz Ljubljane. Ob odprtem grobu je pokojniku spregovoril v slovo predsednik »Lire« Ing. čebul. Iz Poljan Preteklo nedeljo je bil v Poljanah masovni sest.uiek SZDL. Obravnavali so predvsem delo kmetijsko zadruge. Veliko so razpravljali o graditvi zadružnega doma. Slišati je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb v zvezi z upravljanjem zadruge. U-pravnl odbor nima gospodarskih izkušenj niti dovolj sposobnosti, zato je odločilna le predsednikova volja. Ko so se na seji menili o nagradi za predsednika, so nekateri člani upravnega odbora prišli na dan s kaj čudnim predlogom, naj bi predsednik KZ Imel kar mesečno plačo. 'Razpravljali so še o administrativnih delih ln obsodili slab odnos uslužbencev do članov (zadruge. Sklenili so, da bo temu treba napraviti konec. Dalje so vsi prisotni sprejeli sklep, da bodlo poskrbeli za člmvečjo udeležbo prebivalstva na proslavi Primorske. Napovedali so tekmovanje sosednjim odborom. Iz Žabnice ZADRUGA S TREMI ČLANI Trije posestniki, vsak na svojem koncu vasi, tvorijo kmetijsko delovno zadrugo v Zabnlcl, Kaz.polagajo s i traktorji in .S konji. Zadruga šteje 13 za delo sposobnih ljudi. Kje so meje ohišnlce, ne ve nihče od sosedov, le Iz zapisnikov jih lahko ugotovite. Kaže, da Izpopolnjeni zakon o agrarni reformi za te za-družnike ne velja, ker .se na po/.lv občine za skupni sestanek, kjer bi o zakonu .razpravljali, ni nihče odzval. Prebivalstvo radovljiškega okraja in Gorenjske sploh, ki se je pridno pripravljalo na Izlet »Svobod« radovljiškega o-kraja na Završnico pod Stol, je kaj nerado slišalo vest o odpovedi izleela Izvršuje kar pot podjetij: »Projekt« iz Kranja, in Kranjsko gradlnuio pod jetje«, »Remont« ln »Obrtne delavniloe« i|z Kamnika ter Slovenija ceste«. Popolnoma bodo pre/Jdali vhod, kjer l>o .sedaj nova vratarnica, poleg nje pa ambulanta, ki jo bodo namestili v obnovljenem 1'J.S 1.-t starem poslopju. Od tu pa do glavne ceste bo vodila asfaltirana cesta, ki jo gradi podjetje Slovenija ceste«. Razširjajo tudi gasilski dom, da bo ustrezal potrebam podjetja. V notranjosti podjetja grade kar .sest novih proizvodnih obratov. Tako bodo lahko močno dvignili svojo produkcijo, ki je tako važna za naše obrambne namene, rudnike, kamnolom o itd. Za vse to bodo letos prispevali nad 1(10 .milijonov la.st nih sredstev. Te dni je osnovna organizacija ZK Imela odprt sestanek, na katerem je med drugim razpravljala tudi o koristni uporabi fonda, presežku plač, 1 >elavei s<) ij3 skozi življenje. Od lad'ccddajns postaje sem itopal dalje med ruševinami in obdajal me je popoln mir. če re bi iz bližnjih obljudenih ulic prihajal hrup vozil, bi si čisto lahko prestavljal, da hodim po razpadlem mestu iz starih eaedr. Med ruševinami iz te vojne sem nekj2 opazil celo ruševine starih Rimljanov in sicer razvaline vodovoda, ki je bil napeljan od Triera preko E.Tkirchna do Kolna in dalje. Kulturno življenje Kolna se odvija v avli univerze, kjer imata svoje prostore opera in drama. Vsa predvojna gledališča so bila porušena. Dovolj Pa je kinodvoran, ki so večinoma v zasilnih prostorih. Na programu so isti filmi, kot jih opazimo povsod. Po sodbi prebivalstva ima najboljše gledališče mnsto Duseldorf, katerega, nameravam ogledati. Tam igra tudi znani igralec iz predvojnega filma Willi Forst, svojo umetniško pet pa je v njem pričel tudi pred kratkim umrli filmski igralec Paul Keanp. še eno zanimivost ima mesto Koln, .to je »živalski vrt, na katerega so meščani zelo ponosni, in delajo zanj precej reklame. Od vseh eksotičn'h živali so otrokom najbolj priljubi j en:i žirafe, ki so tako krotke, da jim otroci dajejo iz rek svoje prinesene poslastice. Vsako sredo in nedeljo imajo otroci tu polovično vstopnino, na železnicah pa za obisk vrta tudi polovično vožnjo. Iz Kolna dalje pelje pot proti VVestfaliji, do znanega So-lingsna, (katerega ime pozna naiša gospodinja po oznaki na nožih) in do Wuppertala. Odkrili so spomenik raci. V nekem turškem naselju, ki je bilo ob priliki zadnjega potresa popolnoma porušeno, so pred kratkim odkrili spomenik raci. Raca je občutila pretečo nevarnost potresa veliko preje kol stanovalci in je sredi noči pričela lako vpili, da je prebudila i/, sna vse stanovalce bližnjih hiš. Ti so instinkiiv« 110 sluteč nesrečo, zapustili stanovanje in zbežali na polje. Kmalu zatem se je pričela tresli zemlja in Stavbe SO se rušile kol hiša iz kari. Raco so ruševine pokopale. Po obnovi popolnoma porušene vasi. jc preživelo prebivalstvo iz hvaležnosti odkrilo tej raci spomenik. Koliko vrsl živili bitij je na zemlji? Zoologi poznajo danes preko iH)().(K)() vrst živih bitij. Najštevilnejše so žuželke, saj jih je nič manj kol 675.000 vrst. Naslednja velika vrsta so vretenčarji, 45.000 vrsl jih je. ki so la- 25.000 vrst, amlibijc (žabe 1.500 vrst, p lice — 8.609 kole razporejeni: ribe — irjd.) - 2.500 vrsl, plazilci vrsl; sesalci — 1.100 vrsl. Slepi dijak najboljši. Neki štirinajstletni dijak, doma iz okolice Strassburga je od rojstva slep. Kljub težkemu prirodnomu defektu pa je letos opravil malo maturo kol najboljši dijak z odličnim uspehom. S 93 leti napravil osnovno šolo. !K5. letni kmet. doma iz i talijanske pokrajine Kalabrije se je pred kratkim v enem Letu naučil brali in pisali. Izpolnil j(/ 1K> let, ko mu je učitelj svetoval, naj položi izpit, s katerim bi se mu priznala osnovna šola. Pri izpilu se je starček posebno izkazal v znanju zgodovine in z živimi spomini na Napoleona 111. in Garibaldija, ki ga je osebno poznaj in tudi po njegovi smrli ]>okopal. \as> ersehmidt zopsl aktiven. Poznani nemški letalski konstruktor, ki je bil po vojni dalj časa zaprl kot nacistični funkcionar, zopet dola in konstruira. Ker pa povojna Nemčija ne sme proizvajata lelal. jo lelalski strokovnjak priče/ delati načrte za ma'.e avtomobile, ki jih ho,', o pričeli serijsko izdelovali. Novi avtomobili so konstruirani na principu ,,i.ambrelUr' motorjev. Smrt znanega filmskega igralca. Prod dvema leđnomu je v Bonnu umrl popularni nemški filmski komik Paul Kemp. Igralec je posnel več kol (30 filmov, v katerih je zabaval glodalce. Pogreba se jo udeležilo več lisoč ljudi, med njimi vsi poznanj nemški filmski igralci. Novo zdravilo proti želodčnemu čiru. Dr. Robert Molictl. ameriški Strokovnjak za notranje bolezni, je iznašel novo kemično sredstvo za zdravljenje Želodčnega čira. Zdravilo jc kemična spojina amonijaka, ki zmanjšuje izločanje hidrokloriČrte kisline v želodcu. Novo zdravilo so na številnih bolnikih uspešno preizkusili ter pričeli /. masovno proizvodnjo. Zdravilo so imenuje ..Pamine in ga bolnik prejme kol injekcijo ali pa v tabletah. ..Ilumanite" in moda. Ob priliki ..revolucije v ženski modi. ki jo je izzval pariški vetekrojač Christian Dior s skrajšanjem ženske obleke na 10 cm od tal, je ostro reagira) tudi francoski mformbirojevski lisi „IIu-manite". Časopis odločno trdi, da ie Dior skrajšal obleke zalo. ker jc sluga ameriškega kapitala in njegovih mtercaov. ..Tlumamte " ga je ..razkrinkal"* kol agenta ameriškega imperializma v Franciji. Nov rekord. Med najbolj karakteristične „manifestacije" v Vzhodni Nemčiji, spadajo na vsak način številni prdbegi i/, „raja". Med begunci je vedno več tistih, ki bi morali čuvati in braniti režim — lo so člani verno . Volkspolizei". V juliju so li ..ljudski policaji" dosegli svojevrsten rekord. 171 čuvarjev je zbežalo na zahod z željo, da se nikdar več ne vrnejo. Ivtajei in čaj. Kitajci so pričeli pili svoj znameniti čaj v VI. stoletju našega štetja, k(p so kitajski pesniki navdušeno opisovali občutke človeka, ko popije prvo, drugo, Ireljo ... itd skodelico čaja. luktctg hišo* V svojem otvoritvenem 140x0111 je tožilce Martin poudaril jasnost in neovrgljivosl do kasov, ki obremenjujejo Jacka Cooperja. Zato tožilstvo zahteva potrditev obtoženčeve krivde i 11 njegovo obsodbo. \aj s svojim lastnim življenjem plača za življenje, ki' ga je uničil. Takoj v začetku je Bert spoznal, da bo branildeva obramba obstojala predvsem v tem, da bo skušal vzbujali o vsaki trditvi dvome, dvome nad vsakim dejstvom, nad v sako izjavo prič . . Zaslišan je bil glavni urednik in lastnik lokalnega lista gospod Mark Kan-. Stari branilec ga je s s\o|imi zvitimi vprašanji pripravil do tega, da je moral priznati svojo nekdanjo snubitev in cehi tO, J(j Plr(i Margino poroko njej in ženinu grozil Tako je Karr kot priča izgubil na tehtnosti, Ko so bili zaslišani člani ('ardnerjev • družine, je branilec spet raz.sinal svoje dvome. To pot nad dejstvi. Ugotovil je, da nihče ni videl Jarka, da bi bil vsul sirup v ko zarec, da nihče 0.6 more z gotovostjo trdili da bi bil 011 morilec Kljub temu je obtožba pridobi vala na trdnosti, Zagovornik se je boril z Kommv- jem kol lev. vendar je tožilcu uspelo doka zali. da je samo Jack pripravljal pijace, da je edino on imel možnost, da bi zaslrupil liker. Odvetnik Cardnerjeve družino je polrdil. (Ia je Marga podedovala na poročni dan slo lisoč dolarjev. Sledil je izkaz pelih izvedencev gralo logov Vsi so izjavili, da je ona Iri pisma napisal obtoženec sam. Nato je bila zaslišana Margina služkinja, liommvjii je uspelo, da j.' polrdila, kako slabo je bilo njeni gospodarici 28. novembra, a 21. decembra še bolj. Kako slabo? je vprašal branilec, lako, da bi bila skoraj dušo izbru- Zagdvorniki Torej naj vam verujemo na besedo? — Sodnik: Opozarjam, da je priča prisegla I — Zaslišana ji bila klavirska učiteljica Ana Scott. (iosobosedno je začela pripovedovati, kako jc pogosto slišala prepire med Jackom in Margo. Njena hiša 'sloji v soseščini zaklele hišice, liie scene v decembru so je se prav posebno dobro spominjala. Jack je zahteval denarja, a Marga je vpila, da mu ne da niii penija več. Jack je trdil, da je zaigral veliko vsolo. da mu Marga mora pomagali. so prepiral:'? njena hiša ne je morala priznali, da se je Margino okno. da je v mrzli nbči prisluškovala in oprez da Zagovornik jo je s svojimi vprašanji lako zmedel. da se dede datuma in mesta bala. bali? In vi. lierla. ali nisle še nikdar bru- — Seveda sem. — — Kakor gospa Marga? — — Tudi. Toda vi nisle bili nikoli zastrupljeni z arzenlkom. Kajne, da no? — Honimv je skočil na noge Zagovornik Je imel na čelu debele kaplji' znoja. Na vrsti je bil lekarnar. Tako je bil pre-hlajcn. da jc neprestano kihal. Izjavil jc, da je v oktobru Jack Cooper pri njem kupil škatlico urzenika proti mrčesu Cei kaka dva ledna jo spel prišel in kupil Še eno. Ite-kel je. da je prvo izgubil, a da ima podgane v hiši. — Zagovornik: Koliko škatlic prodaste na leto? Pcldesol? Lekarnar: Da. približno. Zagovornik: — Ali si zapišete, kdo jih kupi T Lekarnar: Ne, ker so v svobodni prodaji. — Zagovornik: ('.udno. da sle si baš Jacka Coopero zapomnili, čeprav jc pdtlej poteklo že pel mesecev. — Lekarnar Zapomnil sem si ga. ker je v lako kratkem razdobju kupil kar dve škatlici. Tudi zalo, ker je trdil, da so v vili podgane, česar nisem prej nikdar slišal. Sodnik: Ali je priča morda slišala, kje je Jack izgubil toliko denarja? — Priča: V tistem nočnem lokalu ..Pri veselem hudiču'. — Zagovornik: Priča ni bila navzoča pri prepiru. Kako more tako odločno trdi- ti, kdo so bilo osebe, ki so Kako jih je mogla videli, saj sloji tik margine vile? — Priča: — Slišala sem ju na svoja lastna ušesa. — Končno splazila pod dc( emberski skozi okno. nav zkrižnlmi jc večkrat zagovorila prepira. Poslušalci so se odlično zabavali. Stara gospodična je rdeča kol rak in vsa v solzah osramočena zapuslila sodno dvorano. Pil je zaslišan ludi vodja zastavljalnice. Izkazalo se je. da je Jack zastavil več Mar-ginih draguljev iu dragocenosti. Sedaj so na razpolago sodišču. Pred sodišče je slopil predsednik krajevne posojilnice. Potem, ko je prisegel, jc izjavil, da je Jack Cooper vzel na posodo pel lisoč dolarjev. Pommv: S čigavim poroštvom? — Priča. Izjemoma nisem zahteval poroštva, ker je bil Jack Cooper podpredsednik Gardnerjeve banke in ker sem vedel, da je tast bogat. — Sodnik: Ali vam jc obtoženec vrnil izposojeno vsolo? — Priča: Čeprav sem ga večkrat opomnil, mi ni vrnil. Zalo sem odšel v banko k gospodu Gardnerju, ki je dolg z obrestmi vred poravnal. — Zagovornik: Ali je obtoženec v januarju vprašal še za posojilo? — Priča: - Ne. Sredi januarja je prišel k meni. se opravičeval, da še ni vrnil dolga in prosil za podaljšek. Rekel je, da bo vračal v manjših Obrokih in vse povrnil. Povedal sem mil, da jc dolg plačal gospod Tedaj se je obrnil in brez besed Zaslišali je bil še nek bančni ki,je povedal, da je Jack slalno delu pastelni svinčnik in pokazal nekaj aktov z. rdečimi beležkami. Izkazalo se je, da ločno odgovarjajo opombam v zdravniški knjigi. Kol poslednji dokazni malerial je liom mv Martin pokazal zdravniško knjigo. Jack Gardner. odšel, uradnik, rabil pri glas uorenjskf J zeno in dom Jeza škoduje zdravju Belo perilo sušimo na soncu Jeza ne pristoja nikomur, najmanj pa ženski, k i naj bi s svojo mirnostjo in uvidevnostjo vplivala na okolico in u-stvarjala prijetno vzdušje v družini. Notranja harmonija ohrani žensko tudi na zunaj lepo, njen pogled, glas, kretnje in poteze na obrazu pričajo, da zna tudi ob kritičnih trenutkih ohraniti svoj mir. In res, življenje bi bilo dosti lažje, če bi se človek toliko ne jezil. Jeza pravzaprav ni nič drugega kakor nedoslednost volje. V nekaterih primerih je jeza upravičena, po večini pa jo človek sam z lastno voljo privabi. Nekdo je preveč občutljiv, drugi se nagiba k togot-nosti, pri tretjem pa se užaljena nečimrnost vedno razdivja v jezo. K jezi se večkrat pridruži tudi zavist in nekateri ljudje bi se čutili kar prikrajšane, če se ves dan ne bi mogli razjeziti. Jeza izvira iz mnogih duševnih zmot. Kdor se ji prepusti, sodi slepo in osebno, namesto, da bi bil stvaren. Pogled na rdeč obraz, stisnjene obrvi in divje oči jeznega človeka napravi na nas vtis, da ni normalen. Spačen obraz je samo zunanji odraz notranjega stanja. Dejanja, ki jih človek v takem razpoloženju stori, so navadno brez razumske osnove, šele ko se iztrezni, uvidi, da je v jezi zašel predaleč, vendar je že prepozno, ker neumnosti in krivičnih dejanj ne more več izbrisati. Pogosta jeza nam prinaša samo škodo. Človeka, ki za vsako malenkost eksplodira, ljudje ne spoštujejo. Kdor se prevečkrat jezi, si s tem samo greni življenje, ne zna si ustvariti resnično objektivnih sodb, ker je vedno tako oseben. Že pri navadnem pogovoru je najprej premagan tisti, ki se jezi, zmago pa odnese, kdor ohrani svojo mirnost. Dalje škoduje jeza tudi zdravju. Živcem in srcu nala-gajajo neprestana vznemirjenja preveč dela. Kri plane v glavo in deluje na možganske celice tako, da je izključeno pravilno mišljenje. ) » .„i| V vznemirjenem stanju človek vse pretirava, ustvarja si najbolj čudne povečave. Razbit kozarec vzbudi tak hrup, kot bi bila uničena vsaj kristalna vaza. Ce se človek srdu prepusti, potem ga težko obvlada. Izognemo se ga lahko samo tedaj, če ga že v začetku zadušimo, zato pa je potrebno obvladovanje samega sebe. Boriti se moramo torej proti vzrokom jeze. To so togotnost, prevelika občutljivost, muhavost, zavist, ljubosumnost, domišljavost itd. človek naj se zaveda, da je tudi samega sebe treba vzgo-jati — težiti mora k čimivečji popolnosti. Vedno si mora prigovarjati — z močno voljo se da marsikaj doseči. Duševna ubranost in trezna presoja sta pogoj za uspehe v življenju. Vaši hčerki bosta SH v šolo Zgornja modela sta kar zanje Počitnice najmlajših Brezskrbni dnevi počitnic bodo kmalu za nami. Pionirji radovljiškega okraja, ki so na letovanju v lepem slovenskem istrskem mestu Izoli, na to še mislijo. Letovanje je organiziral OLO Radovljica. Morje kliče pionirje na obalo. Tu je poleti najlepše. Voda sveži telo, sonce sije ter počasi (barva belo kožo. Vsi pionirji so že lepo zagoreli. Marsikdo ni znal plavati. Poskuša in giblje z rekami in nogami. Kmalu bodo znali vsi. Domov se bodo vrnili zdravi in veseli. Razne igre, plavanje ln Izleti v okolico utrjujejo med njimi tovarištvo in kolektivno življenje. Pionirji spoznavajo na svojem oddihu lepo slovensko Istro, ki je bila dolga stoletja pod tujim gospodstvom. Slovenci in Italijani žive tu v sožitju in med njimi se pionirji počutijo prav dobro. Na vsakem koraku so deležni podpore in razumevanja. Ob lepih večerih se ozirajo na razsvetljeni Trst, ki še vedno čaka na priključitev k naši domovini. Na letovanju si bodo pionirji nabrali novih moči za uspešno delo v novem šolskem letu. Vsi pionirji pošiljajo svojim staršem prisrčne pozdrave iz prijetnega letovanja, in zahvalo OLO Radovljica, ki jim je s svojo podporo omogočil tri tedne zdravega in bre/.skrbne ga življenja. Za gospodinjstvo je perilo dragocena imovina, zato moramo z njim skrbno ravnati. Zlasti važno je, da gospodinja ve, kako je treba prati. Takrat perilo najbolj trpi. Vsaka varčna in praktična gospodinja stremi za tem, da perilo lepo in čisto opere pa vendar kar najbolj prizanesljivo in da porabi pri tem čim manj časa in truda. Možnost ima, da uporablja preizkušene pralne pripomočke in se ravna po navodilih. Preden perilo namočimo, moramo ločiti belo, pisano in volneno perilo ter nogavice. Belo perilo namočimo čez noč v razstopini sode, da se1 vsa umazanija odloči. Za pisano in dirugo perilo je najbolje, da ga namočimo v čisto deževnico. Iz te vode nato perilo ovijemo, ga namilimo, zmencamo in izplak-m:mo. Za kuhanje perila je najboljši lug, ki ga pripravimo z mehko vodo. Ali pa v trdo vodo stresemo kakršnegakoli pralnega pripomočka ki ima to lastnost, da veže in izloči iz vode rudninske snovi ter jo tako omehča. Od številnih praškov za namakanje in pranje naj se gospodinja posluži tistega, v katerega ima po lastni izkušnji največ zaupanja. Posamezne kose perila namilimo najprej na eni, nato pa še na drugi strani. V lonec ali kotel naložimo naenkrat le toliko perila, da ga lahko obračamo in da ga lug pokriva. Perilo naj vre 15 minut in medtem ga moramo večkrat premešati. Ko ga jemljemo Iz kotla, ga še enkrat pregledamo in zdrgnemo madeže, ki so še ostali. Kuhano perilo pustimo, da se ohladi, nato ga iz-plaknemo najprej v topli, nato še v mrzli vodi, dokler nI čisto. Izplakovanje je zlasti važno. V tkanini ostalo milo je vzrok, da nam perilo v omari porumeni. Oprano belo perilo obesimo na sonce, barvasto pa po mož nosti v senco. Ce bomo še tati dan likale, potem poberemo perilo, ko je še nekoliko vlažno. Sicer ga pa pred likanjem naškropimo in zložimo. Razumljivo je, da bomo perilo zlagale ln likale sede, če je le mogoče. Seveda mora biti deska za likanje primemo visoka, da roke preveč ne trpe. Le poškrobljeno perilo, čipke In podobno likamo stoje, ker moramo z likalnikom močno pritiskati. Ko je perilo zlikano, ga moramo, če je vlažno, razpostaviti po mizi, da se dodobra posuši, šele nato zložimo enake kose skupaj in jih spravimo v omaro. Vsaka gospodinja naj si zapomni, da peremo občutljive tkanine samo v mlačni vodi, ker jih s kuhanjem lahko samo uničimo. Perilo iz umetne svile je najbolje prati v mrzli vodi, ne smemo ga preveč drgniti in ožemati, niti uporabljati močnega luga, ki škoduje zlasti barvi. Tanko svileno perilo namočimo v raztopini milnih kcsmdčev. Likati ga ne smemo s prevročim likalnikom. še nekaj o pranju oblek. Preden peremo, odparajmo občutljive in drage gumbe, spni-mo gube-, ki se dajo težko zlikati in z: nitjo zaznamujmo madeže. Za volneno obleko premešamo pest pralnega praška v mrzli vodi, nato pri-llvamo počasi mlačno vodo. V to denemo obleko in jo nalahno drgnemo. Potem pa jo s stiskanjem dobio izplaknemo v mlačni vodi (ožemati je ne smemo) in posušimo na obešalniku. Naravnati jo moramo v pravo lego. še bolje je, če volnene stvari osušimo s frotir kami. Jopice in puloverje peremo ravno tako. Vzemimo za vsak komad novo milnico, če so o-bleke barvaste, dodajmo zadnji vodi nekoliko kisa. Tudi pri svilenih oblekah je važno, da nam ne obledijo. Za rjave obleke damo v vodo kis, za modre in zelene galun, za rožnate in črne pa sol. Barvastih oblek ne smemo spraviti v stik z drugimi tkaninami, niti jih ne smemo zlagati mokrih. Najbolje je, da jih takoj posušimo. Kuharski recepti Vkuhane breskve. Olupi zrele;, a še trde breskve, poberi kosti iz njih in jih zreži na štiri dele. Kuhaj jih pol minute v sladkorju, potem jih deni v kozarce, nalij nanje sladkor, v katerem so se kuhale, ter jih kuhaj še 10 minut v sopari. Fižol v kisu. Iztrebijeno in oprano fižolovo stročje z nerazvitimi zrni skuhaj, a ne pre-mehko. Odcejeno stresi v prsteno skledo in poli j z vrelim kisom, v katerem naj se ohla- di. Mrzlo in odcejeno naloži v steklenico s širokim vratom tako, da leže stroki počez; vmes daj šalotke, cel poper, česen v zrnih in lovorjeve lističe. Napolnjeno steklenico za-lij s slanim, prekuhanim in ohlajenim kisom. £ez fižol položi navzkriž dva klinčka lovorjeve vejice, da držita fižol pod losom. Zaveži s perga-mentnim papirjem in hrani na suhem, hladnem prostom, če se kis osuši, ga doli j. NA UMETNIUS RAZSTAVI Obiskovalka: »Zdi se nil, da riba ni popolnoma sveža!« llillilil je vidno prebledel, loda kmalu je spel sedel apatičen, odsoten in lih, z izrazom skrajne izi rpaiiosli na obrazu Zadnjo zaslišanje lislega ledna, v petek, je bilo končano Družina (iardner se jc vrnila domov. 1'boga Marga jc počivala iia ležalnem stolu. Dva dni jc zahtevala, naj jo puste k prOOeSU. končno se je vdala Tistega dne jc novinarka Anloana Adains Izgubila službo samo zalo, ker jc tako vztrajno zagovarjala Jacka. Čeprav so ji njeni gospodarji grozili, ni odnehala. Bila Je pri Gardnerjevih na kosili!. Deri ji je rekel: — Gospodična, rad bi vas nekaj vprašal. Odkod izvira vaše izredno zanimanj, za obtoženca 1 Zaradi njega ste izgubili dobro službo Prepričana sem, da je Jack nedolžen. — Nemogoče! — \nloana je skočila pokonci: Kaj hočete od mene? — \'e verjamem vam, povzame llerl. Novinarka, ki jc že mnogo videla in izkusila v življenju, ne bi žrtvovala svoje eksistence za nekega tujca . . ., ki je v očeh vseh ljudi kriv kol Kajn Verjel bi Margi, ki ljubi SVOJega moža Verjamem (iardner levim, ki žele zada brez vsakršne krivde, toda vam, gospodična, nc verjamem — S I rt I i ni glasom je vprašal: Kaj nam prikrivale? — Odklanjam zasliševanje! — Gospodična, jasno je, da veste nekaj že od vsega začetka Povejte, kaj vas je pri gnalo v ta kraj? Kaj vas jc prisililo, da branite Jacka? ~ Gospodič&a }< vstala in odvrnila: vale zoprnosti, oospod Sinit h, včasih res nc moreni prenašali. — Odšla je Kmalu za tem sta Meri in l.eda prejela pismena povabila k pričevanji] v ponedeljek V soboto ni bilo obravnave. Anloana Adains jc bila skoro ves dan v celici pri Jacku Prosila ga je, naj govori, naj se brani, naj zaupa svojemu zagovorniku! A vse zaman Jack je ostajal molčeč, negiben kot mrlič. Ko jc l.eda V ponedeljek slopila v sodno dvorano, je prebledela. Tam je sedel namreč tudi gospod James, oni prekupčevalec z nepremičninami, ki je Ilertu nekoč svetoval najem zaklele hišice. UOSpod .lamcs je povedal, da je star prijatelj < iardner jev e družine. Tožilec Hoininv mu je pokazal menico, datirano z. 31. -vo početje Imeli ste ga pod stalno kol- trolo? — — Da. — Ali sle ga opazovali ko je nali al liker? — Da $rl sem za njim. ko je zapu-.il Bak>n in odšel v shrambo I slavil sem se na kuhinjskem pragu. — Ali vas je gospod Cooper videl'.' -- Ne vem Nisem se skrival ObslOI sem na vralih in gledal. — — Sle razločno videli ohloženea'.' — Popolnoma. — — Kaj je delal? — — Nalival jc iz steklenic liker v ICOJ čke ter i/ posode zajemal češnje V VSaJj kozarček je itavljal po eno čreinjo Tedaj je nekdo potrkal na glavna vrata GOSpOd Cooper je pustil delo in šel odpret. — — Pila je gospa l.eda. kajne? — — Da. - (JUS GORENJSKE