gos 1 obertnijske narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicerSfl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v saboto 3. januarija 1857. Le naprej ? Čas je tisto silno kolo , ktero suce svet neprenehom zemljo, zaterla plevel in orodovitila polia, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so se mogli tudi brez deteljš izhajati ljudjé, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem. Kolo to pa je tako ker jih je bilo ko manj in tudi • v J veliko, da ne pride več tje nazaj, odkodar se je sukati za imeli. v 9 čelo. Sedaj je vse drugac: ljudstvo se mnozí potrebe so od leta do Stvarnik nas nas je posadil v to kolo, da se sucemo leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Ce je bilo iz v njem in nam je um dal, da se deržimo v tem kolesu, da perva ze zadosti, da se je le malo detelje sejalo , se je ne pademo ž njega. Kdor se ne poslužuje tega nebeškega kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je daru, se bo vertoglav lovil morebiti nekoliko let v tem kro- prešlo, preden se je goteku, pa obderžal se ne bo, padel bo ua glavo in v nad- spesuje deteljno rast, logah obležal ali celó konec storil. Z drugimi besedami se to pravi Z novimi časi nasto pozna m žetih ! ali jdla neka moč, ktera čudovito po-kdo izmed umnih kinetovavcev ne a, kteri res delà čudeže na seno- pijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati Pa s klajo se nismo dospěli do konca; se zmiraj je novih pripomockov, Kmetijstvo in nova v družbi človeski da človek zadobi to, česar potřebuj vec potrebujemo kakor je prideljujemo. Pri vsem tem da bertnijst sta dva ? bi nju bi ljudjé mogli živeti sta- smo z obilniso klajo povzdignili živinorejo na višjo stopnjo, cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 gre iz našega Vprašamo tedaj : ali je mogoče da stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v svo- mesto da bi jih delih in opravilih pri starodavnih šegah? bi ravno ta dva milijone srebernega dnarja v ptuje dežele za živino. Nado mač i kmetovavci spravili v svoj naš i Ce bi kme- zep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih in so veseli. tovavec iu obertnik délai po starem: ali bo zadostii potre Ali pa so današnji časi še morebiti posebno taki da bam svojim in temu, kar terjajo ljudjé od njega dan da- kličejo kmetovavcem in obertnikom z ogromnim glasom našnji ? Res je sicer, da žito je še zmiraj tište podobe kakor na uhó : Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres sveta, svoje; deteljno seme ki je bil leta 1848, je prekucnil veliko veliko na svetu v je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje je: vseh rečéh in dal poprej zlo zaspanému svetu vso novo podobo. Desetina in tlaka ste padle in oproštena je zemlja je nekdaj bilo ; tudi klaja ni premenila ali tista mer a, ki jo je preded tvoj nekdaj přiděloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš tistega jarma, ki jo je težil toliko let 5 colne meje oger shaj danes ako j prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo ske in horvaške so padle, ki so overale prosto vožnjo mno je přiděloval tvoj stari ded? Ali je tudi tisti kup klaj ki jo je přidělal stari oče, tudi tebi še danes zadosten moreš si rediti toliko svoje potrebe živine, kolikor je sedaj potřebuj da za goverstnih pridelkov v druge dežele cesarstva; dolgočasne vojske in nove deržavne naprave so pomnožile stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. In ti obertnik in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s rcundroma po stari šegi ? Al s tem se nismo pri kraji; najvecja prememba sveta Hitrejše in ce- nas caka, kadar bojo železnice na vse straní dodělaně. nejše se mora sedaj luč prižigati kakor nekdaj ? to je, Železnice so za občinstvo ena največjih dobrot z novimi znajdbami, ki jih obertnijstvu na roko dajejo na- Res je, da pervi čas zadenejo nektere kraje hudo, al toroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obert cas i ako ne, zaostajata nik in rokodelec; blago izdelujejo pa tudi cenejše. Ni namen naš tukaj na dolgo za drugimi 5 ki lepse in široko popisovati, kako kakor smo izzaćetka rekli, je tisto silno kolo, ki ne praša za ene leta, ne za življenje enega cloveka; celó življenje enega rodii mu je le mala pičica v velikem krogu. Železnice so tisti veliki pripom ogleji, da daljni daljni kraji, kteri je kmetijstvo in obertnijstvo od leta do leta napredo- niso bili popred v nobeni zavezi, so si sedaj sosedni. Kdor, valo, da je doseglo tisto stopnjo, na kteri se znajde dan če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro današnji, in ktero je moglo doseći, da je zadostilo potre- in cenó spravi v daljrie kraje. Pa to, kar naloží na želez- bam, ki so jih uanašali različni časi. Mislimo se nazaj za nico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo 300 let. Po vsem polji našega cesarstva nikjer takrat niso in kolikor je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmeto-vidili začel Benečan Kamilo Torello učiti, naj začno kmeto- spečati kamor koli; vavci sejati deteljo; popred ni bilo ne duha ne sluha od misiil, da bomo iz naših krajev peljali živino, poljske in nobenega peresca detelje. Leta 1567 še le je vavcu in obertniku priložnost dana pridelke in izdelke lahko kdo bi bil še pred malimi leti nje Mislite sr, da bi dan današnji detelje ne imeli, kaj bi obertnijske pridelke v Pariz! kaj bi bil naš preprosti počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucijo je Jaka iz Fužin misiil, da pride kdaj v Pariz! napravila detelja na polji vseh dežel, in za koliko je ta drog Pa kakor polajšujejo železnice prodajo blaga casa spravil poljske pridelke naprej. Popred so mogli kme- križem po svetu, tako pa nam tudi vozijo in bojo vozile tovavci le toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spaš- še veliko več ptujih pridelkov in izdelkov v naše de-nikov in senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več, žele, da bomo imeli marsikaj na zbero, in da nam ne bo ker nam tečne klaje obilo dajejo deteljša; — žito za žitom treba* domaćega kupovati, ako je slabejein dražje seje leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrot- voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih nica občinstvu, pa tudi šiba domaćim, ki se ne bojo zdra-je žito izpilo in plevél prerašal; detelja pa je zrahljala mili iz navadnega spanja in napredovali tako kakor terja sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz izgleda lahko razvidi, ki smo cah". , tistega ga omeniti v lanskih inalega „Novi- 2. Po kolikih potih se dá sploh les prodajati? Kdaj pot očitno bolja? in ktere opravila segajo je ena, kdaj druga da namrec sirovo maslo (puter) že sedaj po želez- zastran prodaje le*a v opravilstvo ffojzdnega oskerbnika? nici vozijo iz Dunaja v Zagreb na prodaj, ceravno bi horvaški kmetje , ki imajo dosti živine , prav za prav ako crto 3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja ojzdov, kar se tiče sekanja , velikosti in podobe posekov bi s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na D u n a j ! in primernega vredjenja v tem? in kakošna škoda se delà V obertnijstvu pa se pričakuje se druga velika pre- gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? inemba ; morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne po- _______ stave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, ceravno ima vednost in zmožnost samostojno Domovina mnogoverstnih sadežev na svojo roko obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se Mikavno bi uteg » biti našim bravcem bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in odkod je přišel k nam ta in uni sad » d bi vedili proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun je morebiti naš od nekdaj kterega mislimo da nekterih kterim se zavolj obcnega prida ne more dovoliti J a b e 1 k 80 prostost. Ako pride ta postava na dan , se bo dokaj premeniio pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne k pr • V iz Sirij in odtod pa na Laško in iz Egipt na G naprej po svetu. Ki Laškeg so se razširile so jih poznali Ie 29 plemen, in ti roke bojo brez over započele to in uno, in kdor ne bo sel sto drobno rudeče jabelko, ki se še dandanašnj V t I 1 i • • 1 « • V # # t t â • • • • • _ w s časom naprej ï bo mogel zapreti svojo delavnisnico in pro- nuje, je Apij zasadil na Laško .4p ime dajavnico, ker kupci bojo šli drugaru kupovat. Kamor se tedaj ozremo , povsod čujemo glas: Na llruske najbolje so prišle iz Aleksandrij N umi dij e, Sirij in G e r s k e g prej! Nikar nemarno se derzati starega, ampak ple Plini jih je poz iz 34 pozvedovati, kaj se delà in godi novega po Tište prijetno-dišeče hruške , ki se b erga mot • v t y » « « V . w imenujejo, so prišle se le ob času križarskih vojsk iz Per svetu, kako se spravlja to in uuo, da se z bolj- zije ali iz Turcije v Evropo. Ber ga mot se pravi v tur X,.:« ir... ~ * ,7 o .. ; « : n /» » „ ri ; nr ii i Ck /i K a i* t ti i I lu f i? aU u L' a m i a n i Lr 11 l/rk a»! ivin v Koli si izpod leda puka piče! mah za h mesto pravicen kralj ni bil ubit, ampak ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobe nil, pa ga skrije pred britkim rnečem sovražnikovim. giz gled v pl ar to dolgo vedno jasno nebo noč. Rusija ni dei Tam devet mescov in četert leta bi lahko porabil pre- i sed- Kir- Cukče v merklo a, ampak je svet. kd bi jo naravnost preho sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada Mi hotel, vsaki dan na saneh p sestnajst S gora nazaj dala, da us:odi do devetkrat okoli mize zrastla, ga bode srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat njega priti. Bil je pri Pečicah neki kovač, in ta je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša tem so Rusi ponosni, in vendar je Rusija ravno v °J ve likosti revna tergov brodarstvo, obertnij metnosti ko je in vede še le v postanku *) Kiissend. V mojem kraji se vedno sliši: „moje kusljeno dete", » kusljena mati". Pis. Gerski Aleksander bi ne bil haptil po luni, ko bi bil ministerstva viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega strašne V zadnjem novičarji smo povedali od tište prigodbe , ki se je přiměřila v Nap y ko se je cesarstva, tudi od arabskega in spanjolskega v njuni cve- v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, teči dôbi. Okoli 50 rnilijonov ljudi za osnove severa in na in spet: se sliši, da so nekega vojaka zasačili, ki je ravno pokoršino izhoda izkojenih stojí na povelje današnjemu Ale- smodnik posipal do nekega drugega magazina pri sv. Bar- ksandru, ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni živé: bari ako bi se bil ta hram, poln smodnika y sledoma pride 142 ljudi na stirjasko miljo. Kaka bi bila nek Rusija, ako bi Petra vélikega ne bili pravijo, da bi bilo pol mesta v nevarnosti. Y7idi se iz tega in drugih prigodb, da na Napolitanskem se pripravljajo hude reči. sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo sercnostjo in politiko Iz Švajca se bere, da se je unidan odtergal plaz z neke začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II. manja bila gore in zasul memogredočega kmeta; k sreči je vidil. to osvojivka I ! Aleksander bo Petra nadaljeval, in kmali se nek drug kmet, ki hitro tece v bliznjo vas ljudi na pomoč slišalo ne bo od služnosti, ktero bo blagi vladavec' laglje klićat; berž je bila vsa vas z lopata na ogah iu leti odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemskih baronih. Kmali nesrečnemu pomagat. To je bilo ob devetih dopoldne. 6 se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nrav- so kidali sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega nosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega je- so skor obupali ga najti zika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand" ! Učili cloveka ; že — —i— — 9----Stal je v snegu, z golido mleka na herbtu, brez zavesti. Ko pa ga opihlja kar ga naj dej se bomo ruski, kakor pred .50. leti angležki, in ze zlato spet podnebni zrak, se mu poverne počasi spet življenje, in pismo (Bulle) šteje v dolžnost cesarom in knezom uuieti kmali je tudi govoriti začel; le iti ni mogel ; dva korenjaka I I H H malo slovanski jezik! (Konec sledí.) ga tedaj nabašeta in neseta v bližnj vas Novičar iz mnogih krajev Po pismu iz Benetk v teržaškem časniku se bota presv Cesar in Cesarica danes opoldne v Padovo podala; iz Bre- sije gresta v M on co, kjer se bota 4 dní mudila, iz Monce pa naravnost v Milan, kamor prideta berž ko ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala ve-likega vojvoda t os ka nš kega, vojvoda modeneškega in vojvodino p a r ma z a ns k o. Na poti domu, ki bo zadnje pustne 6 dní v Benetk ah in se potem čez dní bota ostala V se Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do Post oj ne peljala , ondi ogledala postojnsko jamo, potem pa spet po železnici naprej v Ljubljano in tako naprej. — Sliši se , da je naprava telegrafa iz Reke v Kar lovec in iz Zagreba v Sisek že dovoljena, in da se bota ta dva telegrafa napravila že to leto. — Še zmiraj je prusko »švajcarski razpor tam, kjer je bil. Zavezni zbor v Bernu se je začel 27. dan p. m. ; več predlogov mu je bilo predloženih, kterih bistvenost pa je: naj se vlada poganja še dalje kar je moč za mirno spravo; ako pa ni moč doseći častne sprave, naj bo vojska ; Svajca naj vzame 30 rnilijonov frankov na pósodo in izvoli naj se visji vojskini poveljnik. Brez dolgega besedovanja so bili vsi predlogi poterjeni; 110'od- bornikov je kot en mož vstalo iz svojih stolov in s tem eno glasno izgovorilo svoj v amen cc Du four je bil za višjega za glavarja generalne komande poveljnika, Freiherose pa izvoljen. Od vseh krajev vrejo mladi in stari in se zapi sujejo v armado y za živež družine takih prostovolcov i ki nimajo lastnega premoženja. se nabirajo dnarji, in domo Ijubnim Švajcarkam je oklicano povabilo, naj se oglasijo, ki bi hotle v vojski ranjenim streči; z eno besedo: včs narod je na nogah. Al še ni odbila zadnja ura V se zmiraj telegraf in kurirji avstrijanske, angležke, francozke in pruske vlade nosijo pisma semtertje , da bi se brez vojske poravnal razpor, in še ni vse upanje pri kraji, da bi to mogoče ne bilo. Vendar najti tište srednje poti, ki bi bila na obé straní prava, dosedaj ni še obveljalo. rižkega zbora se je sedaj to za gotovo zvedilo, Zavolj pada se y je pervikrat snidil v sredo, zadnji dan p. 1.; vladni francozki časnik „Moniteur" pravi, da se ima porazumiti o tem kako naj bi se konec storil tištim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji. — Iz Spanjskega, kjer se ne more no- bcno ministerstvo za dalj časa ustanoviti, se spet govori, da bo Narvaez zgubil višjo ministersko službo, in da berž spet O'Donnell na njegovo mesto priti; ko ne bi utegnil kraljica ne mara več toliko za Narvaez-a kakor nekdaj, in sliši se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu dnéh pet tako oki da je mogel vstati in se verlim ljudém zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli življenje. Novoletnica. i Vidili smo novo leto v Cuden moz se meni zdi Suknjo ima vso zapeto, Roči u žepu derži. Upertiv ima na rami y Kakor cunjar 9 4 b'sagi dve y Kaj da vse ima u krami Kdo povedati to vé ! Toda kupčevati noče y y Bogajme tud* nič ne dá; Jemlje vsak kar le kdor hoče Ker odperti koš ima. y Noce se nikj er muditi, Za-nj somnja po mestih ni Robe čul ga ni hvaliti, y Kar na svetu jih V • • Z1VI. Kdor pa derzno stopil h košu Pa nabral si je blagá, y Vsak si dobro srečo voši Radost se v očéh mu zná. Kdo jezičneža je Juda Vidil tacega še kdaj y Da brez dnarja in brez truda Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo y Ino ropajmo moza y L D kj n e se ne mudim y d te g m pet Josip Novak Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. 5 ° o Va fl* I Esterhaz. srećke po 40 fl. 70 fl. Obligacije ^ 4'/2 „ 70»/, „ Windiěgrac. „ „ 20„ 22% „ deržavnega <' 4 „ 63 '/* „I Waldštein. „ „ 20 „ 25 „ dolga j 3 „ 49 '/4 n I Keglevićeve „ „ 10 „ 113/4 „ 21/2 „ 40 '/4 „ I Cesarski cekini......4 fl. 55 Oblig. 5°/0 od leta 1851 B 90 „ I Napoleondor (20 frankov) 8fl. 13 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 87 „ I Suverendor.......14A.20 Zajem od leta 1834 . . . 273 „ I Ruski imperial .....8A.30 „ „ 1839 . . . 128 „ I Pruski Fridrihsdor ... 8A.45 „ z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . .lOfl. 22 107 »/8 „ „ narodni od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: 83'/, „I na 100 fl. 6l/4 fl. Natiskar in založnik : Jožef Blaznik