Dopisi in novice. Iz deržavnega zbora. — Odkar so avtonoinisti pri glasovanji o razpoložni blagajni (Dispositions - Fond) z 2 glasovoma v manjšini ostali, so se poboljšali ter bolj pridno jeli dohajati v zbornico, in tako je prišlo, da so bili vsi na svojem mestu, ko je 23. p. m. v razgovor prišla Vošnjakova resolucija glede učnega jezika na srednjih šolali po deželah, kjer Slovenci stanujejo v ogromni vefiini, kakor na južnem Štajerskem, na Kranjskem in Primorskem. — (Cf. 1. 5. dne 1. marcija t. 1.) 24. aprila smo namreč brali po časopisih telegram iz Dunaja: »Vošnjakova resolucija sprejeta s 158 glasovi proti 128. »Izverstno za njo govorila poslanca Schneid in Klun. Proti nji Duhač izMaribora in Poregger iz Celja. Jutri 24. aprila govori Vošnjak o preparandijah«. Eesolucija zarad učiteljišč se glasi: Vladanaj se pozivlje, danaučiteljišoih v Mariboru in Ljubljani slovenski jezik kot učni jezik uvede. 26. aprila je bila sprejeta tudi ta resolucija s pristavkom, da se pripravniki morajo popolnoma nemškega jezika naučiti. Ljubljana, Maribor in Celje (občinski zastopi teh mest) so ukladali prošnje zoper ti resoluciji pri deržavnem zboru, in nasprotniki so ves mogoči gorje, sklicali nad Slovence zarad tega groznega čina. — Istina, slabo bi se godilo Slovencem, ako je resnično vse to, kar so Slovencem žugali, — ker se namreč ne bodo nemščine učili, zabredli bodo v revščino in nevednost, — Mislim, da se Slovencem ni treba bati smerti od lakote, dokler bode zemlja kaj rodilaJ tembolj ker se bodo nemščine vprihodnje ravno tako radi — da ne rečemo —] še raje učili — kakor poprej, vesolucija zastran giranazij odločno pravi, da naj I se daje učencem prilika, naučiti se temeljito nemškega jezika. — Kje je tedajl kaj duha in slulia o zanemarjenji neraškega jezika, o zatiranji Nemcev. — Kedar je dobra letina, najbolj tožijo o »slabili časih« žitni tergovci, malnarji, peki, rekoč: če pojde tako naprej bodemo prišli vsi na kant, kmet nič več ne kupi.... slabi časi so. Slovenci se bodo nemščine isto tako radi učili kakor prej, a slovenščine se bodo učili tudi tisti, ki niso za slovenski jezik imeli druge besede, nego »Hottentottensprache«, ako bodo hoteli po Slovenskiin biti uradniki in učeniki, s psovanjem slovenščine in z odpadništvom in ovaduštvom si ne bodo več pri- dobivali javnili zaslug marveč glasilo se bode: »si vivis Komae, romano vivito more«, t. j. po domače rečeno: uradnik iri učenik je zavoljo ljudstva, a ne ljudstvo zarad njega, naj se tedaj uči jezika ljudstva, kjer biva. Jednaka bremena, jednake pravice. — Tako izpoznanje pa boli, tedaj zabavljajmo, dokler je še čas! Grof Wunnbrand (poslanec iz Štajerskega) je sicer spoznal, da nima prav za prav nič zoper rcsolucijo. — A kaj pomaga bolje izpoznanje pri Jjudeh, ki so gospodarstva vajeni, ki ne iščejo deržavne koristi in mednarodnega prijateljstva in bratovskega porazumljenja med narodi. — Ko bi se povsod ravnali po prislovici »Justitia regnorum fundamentum« bi bilo pač za vse najbolje. 13 — 14 letni Otroci ne hodijo nikjer redno v šolo; poročila se tako glase: Češka: obiskovanje šol različno, 13-in 141etni učenci izostajajo; Moravska: največ '/.anemarjauja šole nahaja se pri najposlednjih letnikih; Šlezija: 13- in 141etnih učencev čedalje manje; Spodnja Avstrija: okrajni in krajni šolski sveti želijo skrajšanja pri šolskem obiskovanji; Gornja Avstrija: 131etni učenci ne dohajajo redno; Štajerska: 13- in 141etni otroci v mestih in tergih obiskujejo šolo, a na kmetih se to nikakor ne da prisiliti; Koroška: zahajanje 13- in 141etnih učencev v šolo ni zadovoljno; Tirolska: po zimi še pride kak 13- in 141etni otrok v šolo, po letu pa ne. Slovenci, ustanovimo.si napredovalne šole za našo mladino. (Dalje.) Deželni in državni poslanci in vsi, ki imajo kak vpliv na naše šolstvo, naj delajo na to, da se vpeljejo povsod napredovalne šole, kjer se bode mladina od 12. do 20. leta po zimi več dni na teden, po leti pa le ob nedeljah učila (z ozirom na faktične krajne razmere). la kmetili so bile pred 1. 1868 nedeljske šole, v katere je hodila mladina od 12.—16. leta, po enih krajih še dalje, sedaj pa imajo na Kranjskem po deželi otroci od 12.—14. leta ponavljavno šolo o zimskem času. Po mestih pa imajo rokodelčici dovolj pouka, v pripravljavni in obertnijski šoli. A koliko ceni mladina to dobroto?! Nekateri nastavniki (mojstri) jih oproščajo brez šolskega spričala, tedaj pravega strahu nimajo; vstopajo in izstopajo, kedar se jim ljubi, všolo pridejo ali ne pridejokakor je vreme — t. j. ob lepem vremenu ne; kedar jih pa učitelj kaj svari, potem jih pa več blizo ni. Pri učnili načrtih pa se ogibljimo nemškega principa meščanskih šol, da bi si vpeljali mnogovrstni predmeti, ki vstrezajo radovednosti in učenostnemu napuhu. — Izberimo si predmete, ki najgotovejše razumnost in značajnost razvijajo in ki merijo res na praktično korist v žjvljenji. Taki piedmeti so: računstvo in geometrija (če rnogoče v zvezi z risanjein), krščanski nauk, petje, vojaške vaje (z vojaško disciplino; pri deklioah estetična gimnastika), nemžki ali italijanski jezik; potem higijajna ali nauk o ohranjenji zdravja (posebno dietetika), umuo gospodarstvo in poslednjič nauk o telesnej in nravnej odgoji. Tudi razlaganje važnejših državljanskih in občinskib postav jc potiebno. Matematika, krščanski nauk (ki se more podučevati tudi v cerkvi), umiio gospodarstvo in petje bi se podučevalo vsako leto dalje, od drugih predmetov pa naj pridejo vsako leto le nekateri na vrsto. Največjo pozornost moramo imeti na dobro izučenjeinizurjenje vmatematiki, ker nij gotovejšega in cenejšega sredstva za razvoj razuma in volje. Skušnja dokaže, da je s pravilnim in sistematičnim mišljenjemvečjideltudipravilno, namenuprimerno, dosledno dejanje v zvezi. Neki Anglež vpraša svojega prijatelja: Kateremu izmej sinov naj predam posestvo? On mu odgovori: Tistemu, ki zna najbolj računiti, kajti, kdor dobro računiti zna, zna tudi dobro gospodariti. — Zakaj? »Ker se je pri računstvu navadil v metodi, v presojevanji, natančnosti, razločevanji in določevanji razmer, v cenjenji«. Uže star pregovor pravi: Pondere, mensura et numero deus omnia fecit. Schmalfeld pravi, da se »pravilnost in red v mišljenji, govorjenji in dejanji po nobenej vedi tako leliko in gotovo ne vadi, kakor po matematiki. (Matematika je predmet, ki se ne da obširno in površno učiti). Če se zaliteva tudi strogo in čisto risanje geometričnih podob, vzbudi geometrija tudi mišljenje in čuvstvo za red in lepoto, ki je odvisna od pravilnosti in čistosti. Vsak v računih po verjetnosti (Wahrscheinlichkeitsrechnung) izurjen kmet bo tako previden, da bo nesel denar rajši v zavarovalnico zoper ogenj, kakor v loterijo. Sploli nij mogočnejšega sredstva, po katerem bi moglo mišljenje in dejanje Slovenca značaj francozkega racijonalizma dobiti, da bi mislil vselej le na gotovo in zanesljivo, da bi ne storil ničesar brez namena, da bi umno gospodaril s časom, kakor Angleži, z veseljem in trudom, kakor Francozi. — Previden gospodar spravi liitreje in z manjšim trudom dvakrat več in živi pri manjšili troškili boljši, ugodniši, spoštljivejši in veselejši, ter najde pri svojih opravilih še zmirom toliko časa, da prebira koristne knjige in časnike. (Konec sledi.) Iz seje c. k. dež. šl. sveta za Kranjsko dne 15. aprila t. 1. Občina v J. se je pritožila zoper razsodbo c. k. okraj. šl. sveta, kar se tiče porabe doliodkov od semenjskih ut za šolske potrebe, razsodba se v nečem prenareja. Poroči 1 o c. k. okraj. šl. sveta, kar se tiče šolske zgrade v J. jemlje se na znanje in naroča se kranjskemu dež. odboru, da vzame v predštev plačo učiteljevo za 1. 1881. Učitelj v J. se devlje stalno v pokoj in priznava se mu pokojnina. 0 prošnji učit. vdove za pokojnino iz milosti se sklepa. Gimnazijskemu profesorju se priznava in odkaže druga petletnica. Nasvet c. k. okraj. šl. sveta, da se bolni učitelj za čas v pokoj dene, se ne sprejema, a dotienemu učitelju dovoli se odpust, da se pozdravi. Prošnja sirote profesorja J., da se ji dosedanji milostni dar pusti, oziroma povikša, se predlaga na višje mesto. Prošnja pomožnega učitelja za učiteljski izpit, pregledovaje mu zrelostni izpit, predlaga se na višje mesto. Na dvorazredni ljudski šoli v J. se dovoli poldnevni poduk. Stalno se umeščata nadučitelj in učitelj. Sklepa se, ka se ima za učiteljske izpite m. aprila poklicati izpraševatelj za francoski jezik. Pritožbe o kaznih zarad šolskih zaraud, prošnje za nagrado in denarno izposojilno splačevanje se rešujejo. Iz Pretklvora. — Ne spominjatn se, da bi bil v »Učit. Tov.« že kaj iz Preddvora bral. Naj bo raeni dovoljeno, omeniti iz tega kraja nekaj v hvalo tcm, katerim livala gre. Ko sem se vozil m. 1. mesca julija od seje c. k. okraj. šl. svota čez ta prelepi s grajšuinami ozališan kraj, zdilmil sera: ko bi bilo meni tukaj bivati; a že mesec putem se mi je spolnila ta tilia želja, akoravno nisem prosil za izpniznjono iti ravno razpisano službo. čudna je prestava »aus Dienstesritcksichten«. Mislim, da se vsake verste sliši in govori, spričati pa se mi ne more ne besedice ne najmanjšega djanja, zarad česa pravijo, da sem bil tožen. Vest pa mi pravi, da je moglo tako priti ali po krivici, ali nevošljivosti, ali pa po predobrih Božjih namenih! Za vse Bogu hvala. Večkrat sem že sam sebi djal: zakaj nisi pač pred prišel pred 20. leti v ta mili kraj! — Prišel sem m. 1. v ta kraj ravno v god našega velecenjenega župnika v. č. g. J. D., načelnika kraj. šl. svetu, ki enako marljivo skerbi za cerkev, šolo in srenjo. Prijazno in gostoljubno so me bili sprejeli, ter izročili šolske ključe, pa tudi časopisa »Učit. Tov.« in »Vrtec«, a posebno me je še razveselilo slišati, da je šola tudi vpisana v »družbo sv. Mohora« in v »Narodno šolo«. — Med šolo pa je prinesel gospod župnik za rovne učence mnogo pisalnega blaga, da se razdeli med pridne učence! — Naj bo v inojem in v imenu obdarovanih učencev tisučerna zahvala gospodu župniku. Ko sem potožil, da že 20. lot stara šola še ni bila od zunaj spremenjena iu pobeljena, dali so jo ravno sedaj tako okusno prenoviti, da želim vsako šolo v tako prelepem stanu! Pa tudi sicer je naša šola preskrbljena tako, da maloktera druga nji ednako. Tudi v ti reči gre vsa livala g. župniku, ki zmiraj vnet za pravo šolsko omiko, tudi za šolsko obiskovanje z eno samo dobrovoljno besedo več stori, kakor se sicer opravi z vsemi zapisniki, tožbami in z malo vrednim žuganjem! Ko sem potožil visokorodnemu grajščaku in. županu gspdu. Ed. Urbančiču, da je dve tretjini šolskih otrok brez šolskih knjig, podaril mi je precej 15 gl. kar naj mu mili Bog stoterno povenie! Ograja okoli šolskega verta je bila v tako žalostnem stanu, da menda nikjer tako. Na mojo prošnjo je pa visokorodni in blagi grajščak g. Janko Urbančič ves les dal za potrebno ograjo, denar za stavljenje pa zopet g, župnik. Dobrotljivi Bog naj ujima to obilno poverne 1 — Čudna misel in skrb pa spreliaja učitelja pri preobilnem številu šolskih otrok! 80 zjutraj, 100 popoldan. Na vse kriplje, za žive in inertvo se mora delati. Naj bolje pa je, da mili Bog daje ljubeznjivo zdravje, ki ga srčno vsem tovarišem želim. L. R. Tu imate p. i. čitatelji pismo učitelja, kakoršne nekateri imennjejo: Vcrknocherte Bepraesentanten des PfarrmessneriJiumes. — Cerkev in srenja jih radodarno podpira, otroci radi k njim hodijo v šolo, edina skerb je takim ,,meznar-učiteljemi:, da bi mogli svojo dolžnost vsestransko spolnovati. Iz pod Krinia. Kako nepremišljeno ravnajo otroci navadno, ako so sami, in kako malo porajtajo nevarnost, v kteri se mnogokrat znajdejo, kaže naj sledeča žalostna dogodba. Tz Verblenj, fare Iške pri Ljubljani, pasla sta dva okoli 13 let stara dečka živino v bližnjem gojzdu. V nedeljo, 25. aprila, splezata do verha smreke, se prinieta vsaki en kraj verba ter se gugata v višini radostno. Ker je drevje posebno zdaj sotno in kerliko, ulomi se verli, in dečka telebita na tla. Eden padel je uznak in ubil se je do inertvega; drugi zloroil si je roko. Naj bo ta dogodba v svarilo mladim in starim. Dijaška besedsi v deželnem gledišču v saboto 24. m. m. na korist ubogim dijakom tukajšne gimnazije in realke, se je izveršila na občno pohvalo obilo zbranega občinstva. Vse, kar se je deklamovalo, pelo in godlo, bilo je delo talentirane in dobro podučeno šolske mladine, tako, da gre njej velika čast in pa učenikom njenim. Šolske knjige ubogiiu. — Za 1. 1881 se bode na Kranjskem za meščanske in ljudske žole iz c. k. zaloge šolskih bukev na Dunaji razdclilo knjig, vrednih 1818 gl. 52 kr. Od tega pride na Postojno 190 gl. 30 kr.; na Kočevje 200 gl. 88 kr.; na Krško 200 gl. 88 kr.; na Kranj 169 gl. 16 kr.; na mesto Ljubljansko 84 gl. 85 kr.; na okolico Ljublj. 190 gl. 31 kr. • na Litijo 116 gl. 30 kr.; na Logatec 137 gl. 45 kr.; na Eadovljico 116 gl. 30 kr.; na Eudolfovo 158 gl. 59 kr.; na Kamnik 137 gl. 45 kr.; na Černomelj 116 gl. 31 kr. -— Vloge do konca maja neposrednje ravnatoljstvu c. k. zaloge šolskih bukev na Dunaji do konca maja t. 1. Za učiteljsko skušnjo meseca aprila oglasilo se je 23 izpraševanjcev, in sicer: 9 učiteljev in 9 učiteljic za ljudske šole, en učitelj in ena učiteljica za meščanske šole, ena učiteljica za francoščino, ena za telovadbo in petje in ena za slovenski jezik samo. Med temi je 1 učitelj za meščanske šole izstopil in eden ni prišel. Spričala so dobili: en učitelj spričalo II. vrste; 4 učitelji spričalo III. vrste in 3 učitelji spričalo IV. vrste; 2 učiteljici spričalo II. vrste; 4 učiteljice spričalo III. vrste in 4 učiteljice spričevalo IV. vrste; učiteljica, spraševanka, v francozlcem jeziku ni zudostovala, a uni dve, iz slovenščine, iz petja in telovadbe ste izdelali. — Spraševanje je bilo odl9.—21.pismeno, od21.—24.ustmeno. Izgledi hoi>'ol jubnih otrok iz vsih časov kerščanstva II. del. Spisal in založil Anton Kržič, katehet na nunslrili šolah. Ponatis iz »Zgodnje Danice«. V Ljubljani. Tisk J. Blaznikovih naslednikov 1880. Tako se imenuje knjižica, ki obsega 145 str. 8°. V vvodu pravi g. pisatelj, da bode pridal še III. zvezek, ako bodo okoliščine vgodne. Priporočaje to knjigo mladini in nje prijateljem, reeem s gosp. pisateljem, da »poleg druzih poštenili lnijig« so za kerščansko odgojo silo potrebne in koristne tudi pobožne bukve. Kristusovo življenje je svitlo solnce, ki razsvetljuje vse človeško življenje; izvoljeni Božji so gledali v to svitlo lufi, tudi nam se je ozirati po lepih zgledih, kakoršnili nahajamo v življenji svetnikov. Ako pristavim še besede iz vvoda »da duhovne knjige niso kakor druge posvetne, da bi se hitro in pa vso na enkrat brale; temuč večkrat naj se v njili bere, pa počasi in pazno, ter le nokoliko naenkrat, da se more vse na lastno življenje obračati in posnemati« označil sem blagi namen pisateljev pri spisovanji teh »Izgledov«. Želimo, g. pisatelju ugodnih okolišOin za izdavo III. zvezka, slovenski mladini pa, da bi se ravnala pu zgledili. — Bukve bi bile prav pripravne za obdarovanje šolske mladine. Knjiga velja terdo vezana 40 kr., mebko vezana 30 kr. in se dobiva v katoliški bukvarnici. Sveta Germana, izgled kerščanske poterpežljivosti; ta življenjepis, ki se nahaja v omenjenih »Izgledih« na 111 strani, je tudi vzet v posebno mebko vezano knjižico na 31 st. o 8° ter velja 8 kr., s poštnino 10 kr. Mladina vzemi in beri!