Str. 10] ,S L O V E N K A' St. 9 Žena — književnica r Carigradu. Prerod vjenf>(ji članka v ,lkdamu'. — One dni je izšla v Parizu Icnjiga, • ki se tiče nas. Naslov jej je; ,,Les femmes turques". Brez suma je vsakdo mislil, ko je videl knjigo, da je zopet proti nam. Ali ne ! Nad vse pričakovanje in nad vse nade to delo je za nas tako, da smo v istini nanje lehko ponosne. Razpravo je spisal nepristranski evropski pisatelj dr. Teotil Loubell, a izdalo osmanlijsko društvo v Parizu. Po obsegu je knjiga majhna ali vsebina zanimiva in kritična. Slog je umiljen in resen, da je vsaka vrsta, vsaka beseda osnovana na istini brez vsake pristranosti in mržnje. Tu ni ničesa pretiranega. Včeraj mi je došla v roke ta knjiga in proučila sem jo s početka do kraja. Predno sem jela citati, rekla sem svojim prijateljicam : Hajdi, da vidimo kakove laži in predsodki so v tej knjigi o turški ženi!'? No, našla sem obratno. Kako sem se vzradovala ! Vsa knjiga od začetka do konca je napisana nam v slavo. Vse je lepo premišljeno, izkušano, pisatelj je vse videl na svoje oči, osnovano na istini, a potem še le spisano. Tu je govor o čustvovanji in sposobnostih islamskih žen, o domači zadrugi, o vrlinah, o rodbin- skem živenji, o značaji, o veri, nravstvenosti in prosveti to je vse pretreseno in istinito zabilježeno toliko lepih stvari, da me je prav iznenadila tolika nepristranost ev- št. 9 .SLOVENKA" Str. 11 ropskega pisatelja; zato mislim, da bi bilo od nas ne- pristojno, ako bi ne izpoznale naklonjenosti in človeko- ljubnosti, katero nam skazuje. Vsekako treba se pisatelju zahvaliti, ker moramo z dejanjem in nehanjem dokazati ženske vrline in osman- lijsko vzgojo. Oh, kolika čast ! Ni-li zame uprav ponos, da morem napisati nekoliko vrst ? Kako bi ne bil ! Pred šestimi meseci napisal je nek francoski knji- ževnik z imenom Emil Joliare knjigo, v katerej je izbru- tal na nas vso svojo mržnjo. Do sedaj je prilično na- predovalo vzajemno spoznavanje. Na tako površno delo pisatelja kakoršen je Joliare ne obrne nihče niti ušesa, ali da boljše rečem, ne prime se tako z lehka predba- civanja in nepristojne izmišljotine, ampak se poučno po- bijajo ali jednostavno odstrane. Naša dolžnost je te predsodke popraviti in predba- civanja odbijati. Učeni Evropejci čitajo naše opravičene obrambe ter sami med sabo dela brezobraznih strankarjev ne samo da popravljajo ampak povsem odbijajo. Znano je Joliar-jevo delo. V svojem času je lepo odgovorila Fatima Alija francoskemu piscu. Tudi jaz sem sledila njenemu vzgledu ter napisala nekaj prav brzo. Česar se nisem nikdar nadejala, članek je našel odziva. Preve- den je na nekoliko jezikov. Zvršetek pride. Str. 10 ,S L 0 V E N K A' Št. 10 Književnost in umetnost. Žena — Jinjižecnica v Carigradu. Prevod njenega članka iz »Ikdama*. (Zvršetek.) Na moj članek se je hitro podvizalo nekaj fran- coskih pisateljev s članki. Vsi so mi odobravali in pomilo- vali lažnjivega pisca. Nekateri so se pa izrazili tako : »Turške žene so izredno srečne. Naša navada je pa, da gojimo o njih krivo menenje. Tega se nam ne more opro- stiti. Ako vzamejo turške žene naše žene v pretres, morajo nas pomilovati. Ako hočemo, da znamo, kako je srečen kakov narod izven naše domovine, ne smemo ga soditi po naših običajih in potrebah nego po njegovih. Na to treba dobro paziti*. Kolikor bolj napreduje znanost, tem bolj nedostaje sreče in blagostanja. Kdo more zanikati, ds se je dan danes sé znanostjo razširila tudi pokvarjenost ne samo v Evropi nego po vsem svetu ? Kakor se širi znanost, tako se širi tudi nemoralnost in vsake vrste slabe na- vade.*) Sreča, blagostanje in prosveta ni povsod ednaka. y nekaterih krajih ni prosvete, a narod je srečen in za- dovoljen ; v nekaterih krajih pa, kjer je narod prav pro- svetljen, je prav malo sreče. Vsak narod ima svoje obi- čaje, vero, napredek, prosveto in blagostanje po svojem načinu. Nekateri evropski književniki spuščajo se na nas Musulmanke z vsakovrstnimi izmišljotinami in psovkami. Ali se način življenja evropskih žen strinja povsem sé znanostjo, ko se jemlje v obzir : človeška sreča, družin* ske dolžnosti, hišna uprava in ženske vrline? Ali obstoja ženska izobrazba v tem, da ženske ja- hajo na biciklu, zahajajo na plese, koncerte in se mešajo v posle svojih možkih ? Ali je njihova dolžnost, da vzga- jajo deco, ki bode marljivo delovala za blagor človeštva in junaško služila domovini svoji ? Brez dvoma to je drugo. Seveda je treba, da se tudi žene uče, pišo in da se vvedejo v vse stroke znanosti. Vsaka naj bode prav učiteljica o nauku in veri. nravstvenosti in vzgoji. Tako se mora pripravljati deca. Treba jo je učiti rokodelstva, trgovine in ekonomije; učiti svojo deco, da bode ona kdaj bogatila svojo domovino, da bode delala na blagor svojih rojakov. Ženska dokler je devojka, naj se uči in čedalje bolj širi krog svojega znanja. Ali ko se poi-oči, mislim, da ni umestno, ostaviti moža, zanemarjati otroke in dom ter pohajati vseučilišča. Ko vse opravi in uredi v domu, naj se bavi se znanostjo in umetnostjo. Ni potreba, da se posvečuje športom, ker to se ženskam ne spodobi. Žena more biti zdravnica, pesnikinja, učiteljica, pi- sateljica, a najbolje je, da je ono, kar od nje zahteva okolica in domovina. Naše običaje, našo srečo in značaje ni treba primerjati z evropskimi. Vsak narod ima svojo dobro in slabo stran, svoje običaje in svoj značaj. Ko se učeno razpravlja o kakem narodu, treba je jemati v poštev njegove običaje in potrebe. Me imamo dovolj osebnih in duševnih pravic. Nismo idjotkinje, če tudi smo vedno le doma. V ljubezni naših mož, naše dece, v naših domih znamo svoje dol- žnosti in gojimo za nje viša čuvstva. S tega stališča je treba promatrati turške žene in proučavati je. Knjiga Joliar jeva je zgrešila svoj cilj. Morda jo je napisal za lastno korist. V Evropi je mnogo ljudi, ki pišejo na sličen način. Ne znam besede, ki bi jih bolje označila nego .basnoslovci". V Evropi je napisano mnogo knjig proti nam a tudi prilično število jih je, ki govore za nas. Eni odobravajo naš način življenja, našo vero in nravnost. Pred šestimi meseci me je užalila knjiga Joliar-jeva. *) Tudi naši stari trde, da je svet slabši, od kar se širi znanost, ali to je povsem krivo. Ako pogledamo zgodovino, raz- vidimo, da je bilo nekdaj še mnogo već hudobije nego sedaj. Tu se torej ne strinjamo s Turkinjo-pisateljico, kajti me vidimo le t- prosveti-rešenje. (Op. ured.) St. 10 .s L O VE N K A' Str. li' Svojemu nezadovoljstvu dala sem duška v članku pod naslovom ,Obramba*. A sedaj se veselimo knjige (od Loubella) in izražam tu svoje zadovoljstvo ter se nade- jam, da se za to knjigo zavzamejo vse izlamske hčere, Poglejmo na kratko vsebino te knjige : Proti nam je Luobell jako uljuđen V knjigi ni ne ene besede odveč, vse je le gola istina. A' predgovoru pravi: Kaj se li misli v Evropi p turških ženah in o turškej rodbini? Se li ne misli, da Turki ne znajo za nikako življenje? Ali se ne trdi, da turške žene mnogo trpe in da so nesrečne ? * Tako začenja in tako odgovarja po vrsti pobijaje te nazore, dokazuje, da je v nas srečno rodbinsko živ- ljenje. Potem navaja, kar je živa istina : Turkinje so kakor naše žene. Tudi one gospodarijo in upravljajo svoj dom povsem. Ko je pisatelj dokazal s fakti, da poznamo i me rodbinsko življenje in ženske vrline, prešel je na prosveto. Tu razpravlja o urejeuju in množini naših ženskih šol. Osobito povoljno se izrazuje o naših duševnih delo- vateljicah in za primer navaje fatimo Alijo Kidjar in Fitnet. Žal ! Kakor se vidi, pisatelj ni imel pri roki .Ha- numlere mahsui'gazete" (ženski list.) Niso samo tri, am- pak več je v nas pisateliic. Tolaži me to, kar dodaje : „Takih pisateljic je še mnogo v Turškej". Da, res jih je, evo nekoliko povsem izbornih : Makbula Leman, Er- mina Semija, Ismet, Fahrun-Nisa, Mihrun Nisa in druge, vse te so pisateljice in pesnikinje na glasu. In še mnogo jih je ! Ako to ni napredek, kaj pa je ? Naše rodbinske dolžnosti in življenje načrtal je tako lepo, da je mileba citati. Družtveni običaji v nas mu zelo ugajajo ter pravi : Na turškem ne hodijo ljudje po noči iz hiše na ulico, ker ne marajo za nočne zabave. Njiliovo uživanje je mu- diti se med deco in razgovarjati se veselo ž njo. Turki ne ostajajo kakor mi Evropejci čez polnoč v gledališčih, na plesih in koncertih. • Vsaka njihova zabava opira se na vzgojo in uljud- nost. Največja zabava Turkinjam je : plesti, čitati, vezti, šivati veseliti se z deco in od časa do časa naslajati se z muziko. V poglavji o jedi pravi med drugim : Vsa rodbina sede ob enem za mizo. Mnogokrat jedo tudi posli z go- spodarji. Jedi so prav jednostavne. Je-li tu kaj nepotrei)nega ? Mislim, da je g. pisa- telj živel več časa med Turki, dokler je mogel toliko simpatizovati z nami, dokler nas je proučil tako verno, da ni spisal svoje razprave na izmišljotinah in predsod- kih. Evo, zato dolgujemo takim ljubiteljem istine ne samo hvaležnosti, ampak tudi spoštovanje. Me spoštujemo Evropejke in sé zahvalnostjo spomin- jamo njihove vredne pisateljice. Me vrlo dobro poznamo glasovita imena in spominjamo se z velikim ponosom Madame de Stael, George Sand, ' Sofije Germain, Kar- men Silve, Madame Compagne in mnogo drugih. Tudi njihova dela nam niso neznana : čitamo ja in proučavamo. Meti JoFiar-jevo^ in te je veliko protislovje, namreč : Delu Joliar a briše turške žene iz ljudske zadruge ter je v vrščuje v neko vrsto životin ; nasprotno g. Louhell kaže nas učenemu svetu kakor uzore poštenja, čednosti; morale in uljudnosti. Evropejcem kateri mislijo, da nam je harem grob, kliče. .Harem je gnezdo poštenja, vrt sreče in blagostanja". Nameravala sem, da odgovorim klevetnikom pa Loubell pravi, da ni odgovora vredno. On je izvršil svojo dolžnost kakor je treba, nam ne ostaja druzega, nego, da si to knjigo preskrbimo, či- tamo in se divimo g, piscu. Priporočam jo vsem Turki- njam v čitanje. '¦ ¦------------ Glejte, Slovenke, kako zagovarja Turkinja svoje stališče, svoj narod, svojo domovino, a me, dasi se ne strinjamo povsem ž njo iu jim ne zavidamo sreče, ven- dar posnemajmo jo, ko je treba braniti naše pravo, naš rod, našo domovino !